THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPEB IN UNITED STATES OP AMERICA Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJEN1H DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 231 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 21 NOVEMBRA — THURSDAY, NOVEMBER 28, 1929. LETNIK XXXIII. Bfti • V 1 j V mm A • V ___1 _ _ Kitajska zahteva pomoc-Za enostavnejše sodne razprave KITAJSKA VLADA ZAHTEVA OD LIGE NARODOV IN OD VSEH DRŽAV, DA KAZNUJEJO RUSIJO, KER KRŠI KELLOGGOV PAKT. — JAPONSKA SVARI RUSIJO. — WASHINGTON POZOREN. Nanking, Kitajska. — Kitajska vlada se je v torek u-radno obrnila na ligo narodov, kakor tudi na vse tiste države, ki so podpisale Kelloggov mirovni pakt, in jih na njega podlagi poziva, naj nemudoma'podvzamejo korake, da se ruski vpad v kitajsko ozemlje ustavi in da se Rusija kaznuje zaradi kršitve Kelloggovega pakta. Noto je kitajska vlada izročila poslanikom posameznih držav. V njej izrecno pov-darja, da je Kitajska kljub ponovnim1 ruskim napadom vedno strogo ostala samo v defen-zivi in da so jo sovjeti brez vsake vojne napovedi napadli, zavzemajoinje mesta in hladnokrvno more njene mirne prebivalce. Nota izraža upanje, da bo svet obrnil svojo pozornost na to stanje in da bo Rusijo pravično kaznoval. Med tem pa ruske armade Še vedno vodijo boj in neprestano prodirajo napre.i na vziiudnillf zaVacini cro'nti Mandžurije. Japonska se v ta rusko-kitaj-s"ki spor do zdaj še ni oficijel-no vmešavala. Edino, kar je storila, je bilo to, da je posvarila Rusijo po svojem poslaniku v Moskvi ,naj čuva, da ne bo prizadela kake škode japonskim državljanom v Mandžuriji, bodisi na njih življenju ali imetju. Rusija je obljubila, da bo posvetila temu največjo pažno. V Washingtonu se posveča pozornost situaciji na daljnjem Vzhodu, vendar se do zdaj še ni nič določnega ukrenilo v tem oziru. TRAGEDIJA SLOVENSKE DRUŽINE Slovenski oče ustreli svojo ženo in nato ustreli še samega sebe. — Žena izdihnila na mestu, mož se bori s smrtjo v bolnici. VISOKA LJUBEZEN Roosevelt Field, L. I. —- Ljubezen je nekaj nadzemskega, sta si mislila Miss M. Klinger in Mr. D. Bobcock, in sta se dala poročiti med ptičkami v zraku, .'2500 čevljev visoko. Vsled brnenja motorjev aero-plana so morali vprašanja in odgovore pri poročnih obredih bolj brati z očmi kakor poslušati z ušesi. Po končani poroki je mladi par nastopil takoj "medeno potovanje", da sta namreč drug za drugim skočila s padalom iz aeroplana. Sledil jima je tudi tovariš. Vsi trije so srečno pristali in nato na> daljevali življenje navadnih Zemljanov. --o- SLOVENSKI RADIO PROGRAM V CLEVELANDU Prihodnjo nedeljo 1. dec.; kakor poročajo iz Clevelanda, Ohio, prične slovenski radio program na postaji WJAY. Ta program bo trajal vsaki teden po eno uro. Za prvi program je Mr. Ivan Zorman, priznani pesnik ameriških Slovencev, sprejel oznanjevanje v slovenskem in angleškem jeziku. Program se napoveduje, da bo pester in bogat in zanimiv ne le za Cleveland, kateremu je v prvi vrsti namenjen, pač pa za celo slovensko Ameriko, ki jo bo dosegel. Barberton, Ohio. — Zadnji četrtek okoli druge ure popoldne je rojak Joe Škraba v tem mestu prisilil svojo drugo ženo Elizabeto, da je poljubila nje-I govih pet otrok, nakar jo je u-strelil'. Po storjenem činu pa nameril revolver proti sebi in si prizadjal smrtno rano. Ne verjame • se, da bo okreval. Škraba je stanoval na 451 Fifth Street, N. W. Tragedija se je pripetila v sobi drugega nadstropja, potem ko je Škra- 1 tL?-1'Jul —."»i« ženo nezvestobe. Mrs. Škraba je umrla pet minut potem, ko je dobila strel. Zjutraj v četrtek je nesrečnik prišel domov ob 11:45. Hodil je dalj časa okoli po hiši, nakar je pozval vseh pet otrok k sebi. Otroci so od prve žene, in sicer Joe 14 let star, Tony 13 let star, Frank 11 let star, Angeline 10 let in Molly 2 leti stara. Peljal je otroke navzgor, kamor je pozval, tudi svojo ženo. Tu je poljubil svoje otroke in jim rekel, da gre na dolgo, dolgo pot, in da naj molijo za njega, nakar.je rekel otrokom naj se odstranijo. Ko so bili otroci spodaj, so slišali štiri strele. Otroci so stekli k sosedom, ki so takoj prišli v stanovanje. Mrs. Škra-ba je bila že mrtva, dočim so moža odpeljali v bolnico s smrtno rano. Zadnje tri tedne je Škraba tri večje otroke večkrat obdržal doma, da niso šli v šolo, in jim naročil, da opazujejo mater, oziroma mačeho, kaj dela. Škraba je bil zaposlen pri Seiberling Rubber Co. Bil je član dr. sv. Jožefa št. 110 KSKJ., samostojnega društva Domovina in dr. Majnik j št. 28 S.D.Z. S sedanjo'soprogo se je poročil pred enim letom in ni imel z njo otrok. V Bar-bertonu je bival okoli 12 let. -o- NAJBOLJŠI GOSLAR 76 starček, Geo. Shookman, ki ga vidim, asi sliki, je prejel kupo, ki jo drži v roki, kot prvo nagrado v tekmi igralcev na vijolino po starem načinu. Tekma se je vršila v St. Louis in se je je udeležilo 35 podobno starih mož. IZBOLJŠANJE SODNIJSKIH RAZPRAV Velika razlika med sodnimi razpravami v Illinoisu in Kanadi. — Prve se vlečejo v nedoglednost, dočim druge vrše kratkim potom. se NOVE VRSTE ZAVAROVALNINA So. Bend, Ind. — Protisalon-ska liga v državi Indiana je prišla na novo idejo. Napravili so načrt za posebne vrste zavarovalnino na življenje, za katero bo plačevanje precej nižje, kakor pri navadni zavarovalnini. Bo pa ta zavarovalnina samo za "suhe", in kdor jo bo hotel dobiti, bo moral priseči, da se ne bo celo življenje dotaknil opojnih pijač. NAROČNIKOM bodi naznanjeno, da vsled praznika Zahvalnega dneva petkova številka A. S. ne izide. Prihodnja StevHka i»i-de zopet v soboto, 30. nov. Chicago, III. — Nekaj članov illinoiškega sodnega svetnega zbora je napravilo poučno potovanje v druge države, kakor tudi v Kanado, v svrho, da prouči sistem, po katerem vršijo druga sodišča sodne razprave, in da se na podlagi teh izkušenj izboljša sistem v državi Illinois. Obiskali so sodišča v Bostonu, New Yorku, v Toronto in v Montreal, in so se ravnokar vrnili domov s* potovanja. Kakor so se izrazili, niso v New Yorku dosti pridobili v svrho izboljšanja, kajti New York ima še bolj kompliciran sistem, kakor ga ima Illinois. Pač pa je posnemanja vredna Kanada in država Massachusetts. Kar je posebno vzbudilo njih pozornost, so bile kanadske kratke obtožnice. Dočim jih tvorijo v Illinoisu cele knjige popisanih pol, je v kanadskih prav na kratko omenjeno, Česa je . obtoženec liriv. Dalje ima opraviti kanadska porota samo z dejstvonr samim in nima pravice, da bi se vmešavala v zakon, kakor v Illinoisu. Karakteristično je tudi, da je kanadska porota imenovana v najkrajšem času; enako je tudi čas za zagovor kratek in se torej cela obsodba izvrši hitrim potom. Komisija bo proučevala razmere &e v drugih državah. KRIŽEM SVETA ŠIRITE AMER. SLOVENCA! DRZEN ŽELEZNIŠKI ROPAR * ———— Bandit povzročil, da je vlak skočil s tira in nate oropal vseh 60 potnikov. Cheyenne, Wyo. — Višek drznosti je pokazal neki, do zdaj še neznani moški, ki je popolnoma-sam ustrahoval 60 potnikov na takozvanom "Portland Limited" vlaku. V ponedeljek zvečer je izdrl žeblje iz tračnic in s tem povzročil, da je vlak skočil s tira. Stroj in prtljažni voz sta mesto srečno prevozila, toda dva naslednja voza sta zdrsnila s tira, zadnjih pet vozov vlaka pa se je prevrnilo. Takoj, ko se je izvršila nezgoda, je skočil na vlak neki moški v "overalls", s pištolo v roki hitel od enega voza do drugega in je tako dosegel vseh 60 potnikov, ki so se nahajali nfc. vlaku. Koliko plena si je pri tem nabral, še ni bilo mogoče določiti. Proti nekaterim ženskam s-e je ropar kakor v opravičilo izrazil, da ima doma ženo in dva otroka, katere mora preživljeti, a mu železnica ne mara dati dela. Oblasti so bile takoj po dogodku -Obveščene in pričelo se je dalekosežno raziskovanje, katero še ni privedlo do uspeha, Vsled povzročene železniške nesreče ni bil nihče izmed potnikov resnejše poškodovan. Pač pa je bil promet na progi dalje časa oviran. — Pari?, Francija. — Da se za vedno ohrani spomin na velikega rojaka, namerava me-$to Pariz imenovati eno izmed najbolj prometnih ulic po pokojnem Clemenceau. — Washington, D. C. — Pri preizkušanju novega modela vojnih aeroplanov, je poročnik G. T. Cuddihy treščil z visočir ne 10,000 čevljev na zemljo. Šele po dveurnem trudu so dobili njegovo truplo iz razvalin. — Glasgow, Škotija. — V 73. letu starosti je umrl Lord Forteviot. predsednik znane tvrdke, ki izdeluje "scotch whiskey". — Kansas City, Mo. — Svoj 108. rojstni dan je praznovala Mrs. E. McMahon pretekli torek. Kljub starosti je še tako krepka, da še vedno opravlja hišna opravila. — Ko je bila stara 4 Jeta so jo ugrabili Indijanci, a jo je neka ženska pozneje rešila. — Chicago, 111. — Na "najbolj prometnem križišču sveta", na oglu Madison in State St. je 60 let stari uslužbenec Mandel Bros., A. E. Carrier, izvršil samoumor na ta način, da je skočil iz 15. nadstropja na tlak. Množica ljudstva je bila priča strašnemu prizoru. Columbus, Ohio. — Dr. Snook, o katerem slučaju je "Amer. Slovenec" svojim čita-teljem poročal, ko se je vršila razprava in ko je bil obsojen na smrt na električnem stolu radi umora svoje ljubice, bo zadostil pravici 29. nov. s smetjo na električnem stolu. -o—•— ATENTAT V VATIKANSKI I DRŽAVI Rim, Italija. — Prvi napad na življenje v novi vatikanski državi je bil poskusen pretekli ponedeljek. Izvršila ga je neka Švedinja, M. Gudum, in sicer na Msgr. James Smit, nadškofa v Paralo, in bivšega apostolskega vikarja za Norveško. Takoj po veČernicah v cerkvi sv. Petra je potegnila samokres in skušala oddati strel, a je k sreči patrona odpovedala. Zgrabili so jo, predno je skušala drugič pomeriti. Kakor domnevajo, je ženska nekoliko slaboumna. Iz Jugoslavije? PAPIRNIŠKI DELAVEC SE SMRTNO PONESREČIL. — KOLIKO V JUGOSLAVIJI POKADE. — VELIK POŽAR PRI MARIBORU. — RAZNE NEZGODE.— DRUGE RAZNOTEROSTI IZ DOMOVINE. Delavec pod vagonom. Medvode, 6. nov.— Pretresljiva, strašna nesreča, se je pripetila danes ob pol 4. pop. v papirnici v Goričanah. 611et-ni delavec Franc Zelnik, stanujoč v mali vasici Rakovnik št. 6 pri'Medvodah, je snažil mali tir v tovarni. Naenkrat se je na tiru utrgal vagon in pridrvel po nekoliko poševnem tiru. Vagon je delavca podrl na tirali levo roko nad laktom, dober decimeter pod ramo in mu tako rešili življenje, ki je bilo skoro že izgubljeno. Tragedija dveh :rseljencev v Argentini. Iz Argenti . sta se te dni vrnila v Split dva naša izseljenca, 271eir.a mladeniča, ki ! ju je poslalo v domovino naše poslaništvo v Buenos Airesu. progo in šel čezenj. Kolesa so odrezala Zelniku desno nogo pod mečami. Zelnik se je poleg te težke poškodbe še resno poškodoval na glavi in rokah ter dobil tudi hude notranje Oba sta odšla pred leti zdrava v tujino, vrnila pa sta se kot pohabljena. Prvi je izgubil nogo pri nesreči na ulici, dočim se je drugi v velikem požaru opekel od pasu pa do las na poškodbe. Vodstvo tovarne je telefoniralo v Ljubljano, odkoder je prišel takoj reševalni lavto, s katerim so težko pone-Isrečenega Zelnika prepeljali v bolnišnico. Zelnik je nato drugi dan vsled izgube krvi u-mrl. -o-— V plamenih . . . Maribor, 6. nov. — Pri sv. Lovrencu na Dravskem polju je izbruhnil požar, ki bi bil I glavi. Oba pripovedujeta o I težkih razmerah, v katerih ži-jve naši tamkajšnji izseljenci, ker dobe zelo težko delo. Vrnila se bosta kot pohabljenca v svoji rojstni vasi, ' odkoder sta nedavno odšla v svet mlada in zdrava. -o- Vlom v župnišče. V nedeljo zjutraj, 3. nov., med sv. mašo so udrli tatovi v župnišče v Javoru pod Ljub- NAZNANILO Sprejeli smo KNJIGE Mohorjeve družbe ZA LETO 1930. Zbirka vsebuje sledeče knjige: Koledar za leto 1930. Slovenske večernice 82. zv. Zgodovina slovenskega naroda, Dr. J. M al. Grče, povest. Življenje svetnikov 6. zv. Cena peterim knjigam s poštnino vred $1.25 Imamo v zalogi tudi veli ko pratiko, cena 20c. KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd St. CHICAGO, ILL. kmalu vpepelil ves zgornji del vasi, da ni yeter v usodnem trenutku odnehal. Ogenj je na nerazumljiv način izbruhnil v gospodarskih objektih gostilničarja in posestnika Zdolška ter uničil vse zgorljive dele skoraj novih , svinjakov in skednjev. Na mesto požara jc takoj prihitela domača požarna bramba, sledili pa sta kmalu nato požarni brambi iz Mi-hovec in Šikolj pri Cirkovcah, ki se jim je posrečilo omejiti požar v toliko, da niso ognjeni zublji, planili na bližnje lesene ter s slamo krite objekte, ki bi bili v trenutku zgoreli in katerih ' žrtev bi bil bržkone postal ves zgornji del vasi. -o- Milijarde za tobak. Belgrad, 8. nov. — Uprava monopolov je objavila statistiko o potrošnji monopolnih ljano. S sekiro so odprli dvoje vrat, pobrali so kovanega denarja za več stotakov in papirnatega denarja, kolikor so ga našli. Samokres z naboji, nekaj perila, štiri denarnice so šle z njimi. Škode je približno 5000 Din. Ze več mesecev se po tukajšnjih gozdovih klati nekaj postopačev, katerih ne doseže roka pravice, -o- Dva odvetnika se na razpravi stepla. Belgrad, 6. nov. — Iz Zgornjega Milanovca poročajo, da sta se tam ob neki razpravi radi zemljišč dobesedno stepla v razpravni dvorani dva advokata. Sodišče je oba obsodilo na 30 dni zapora radi nereda v sodni dvorani. -o- predmetov v prvih devetih mesecih. Samo cigaret se je pro-! dalo v tem času za 1.9 milijarde dinarjev. Največ so jih pokadili v Srbiji in na Hrvatskem, na tretjem mestu pa je Slovenija, ki je izdala v devetih mesecih za tobak 160 milijonov. Cigaretnega papirja je šlo za 112 milijonov; vžigalic pa se je prodalo za 15 milijonov več kakor v istem času lanskega leta. Samo Slovenija in Hi-vatska sta pokurili v tem času 32 milijonov škatljic. -o- Nesrečen padec na koso. Na prav čuden način se je v Št. Vidu pri Planini pred dnevi ponesrečil 191etni posestnikov sin Janez Stergar. Pri delu se je spotaknil in padel na poleg ležečo koso na ostrino tako nesrečno, da si je na kosi prere-zal vso muskulaturo in vse žile, tako odvodnice kakor tudi dovodnice. Izgubil je veliko množino krvi, preden je bil prepeljan v celjsko bolnico. V bolnici so mu zdravniki ampu- Umrli so v Ljubljani v času od 26. okt. do 2. nov. Ana Tehovnik, obč. uboga, 85 let, Briše pri Zidanem mostu (Vidovdanska c. 9) ; Marija Cepin, delavka {obačne tovarne, 20 let, Hauptmanca -5; Dana Golia, žena -ledališkega ravnatelja, 38 let, Mestni trg 7; Anton Kikel, železniški mizar v p., 77 !Vidovdanska c. 9. — V bolnišnici so v istem času umrli: Franc Skupic, sin posestnika, 19 1., Osredek 10; Franc Bergant, sin posfrežni-ce, eno leto, Verovškova 13; Marija Zaherl, hči žebljarice, eno leto, Kropa 33; Srečko Čuk, šofer, 30 let, Usnjarska c. 2; Viktor Sajovic, sin rudarja, šest mesecev, Loke 35; Fr. Meden, sin posestnika, 4 let,a, Cerknica 7; Alojzij Levstek, posestnik, 37 let, Dolenja vas; Angela Jocif, učiteljica, 32 let, Predvor; Franc. Šrpan, sin obč. tajnika, dve leti, Trebnje 8; Otilija Fortuna, hči mizarja, 8 mes., D. M. v Polju. ŠIRITE AMER. SLOVENEC! AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. -1 «*• Izdaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 F ' -, # Naročnina: Za celo leto ________________________________$5.00 Za pol leta ..................................... 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ________________________________$6.00 Za pol leta _____________________________ 3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ................—................$5.00 For half a year ................................ 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half a year ................................ 3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, jdo kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker g tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Politično življenje v Cehoslovaški V včerajšni številki je bil podan kratek teritorialni pregled naše bratske slovanske države Cehoslovakije. Zanimivo bo tudi pogledati od bližje njeno politično življenje. Ko so v Pragi dne 28. oktobra 1918 proglasili češkoslovaško republiko, se je češkoslovaški narod, ki je izredno politično zrel, že zavedal, da bo moral v težkem naporu udariti podlage za novo državo. Zato so se vse češke stranke združile v narodni blok. ki je v raznih sestavah vladal republiko skoraj sedem let. Narodni blok je sklenil državno ustavo ter druge osnovne zakone in s tem trdno zgradil zidove države. Ko je bilo to poglavitni delo dovršeno, so stopile na dan druge, socialne in gospodarske koristi, ki jih posamezne stranke zastopajo. Narodni blok je 1. 1925 razpadel, nastopila je u-radniška vlada. Medtem časom pa se je nemška manjšina, ki preje sploh ni hotela priznati češkoslovaške republike, začela deliti v dva tabora. Na eni strani so stale "stranke zanikanja", ki so proti državi, na drugi pa "aktivisti",, ki trdijo, da morajo Nemci sodelovati v državnem življenju republike. Leta 1926 se je pod vodstvom agrarca Švehle sestavila vlada, v kateri sta sedela dva nemška ministra. Vladna večina je obstajala iz petih čeških in dveh slovaških strank. To-je bil zelo velik uspeh, ki so ga Čehi dosegli s svojo preudarno in pravično manjšinsko politiko. Tri leta češko-nemškega sodelovanja v vladi so pomenila velik napredek za državno misel. Ta vlada je v septembru odstopila in razpisala nove volitve. Poglejmo, kaj so te volitve prinesle. Ker je v Češkoslovaški več narodnih manjšin, ker je kmečki stan močan, delavski tudi, obrtniški stan izrazito opredeljen, ker je mnogo nasprotujočih si interesov, je bil tudi volilni boj zelo pester in so bile stranke številne. V volilni boj je šlo 19 strank, kar ni veliko: pri prejšnjih .volitvah jih je bilo 30. Tri stranke so popolnoma propadle, 16 pa jih je dobilo sedeže v državni zbornici. Čeških strank je šest. Najmočnejša je Republikanska stranka kmečkega ljudstva (agrarci), ki je požela 1,100,000 glasov in 46 (preje je imela 45) poslanskih sedežev. Ta stranka brani koristi kmečkega stanu; združuje v sebi veleposestnike, male kmete in kočarje; v kulturnem oziru je odločno svobodomiselna. Jedro njenih postojank je na Češkem. V moravskih kmečkih množicah pa je zakoreninjena Češka ljudska stranka, ki je dobila 623,000 glasov in 25 (preje 31) poslancev, za desetino glasov manj ko pri zadnjih volitvah. Ta moderna, demokratična, socialno usmerjena in na krščanskih načelih sloneča stranka je občutno izgubila, ker so ji a-grarci odtrgali znatne množice kmetov. Obrtna stranka, ki zagovarja koristi velikih in malih obrtnikov, je dobila 12 (preje 13) poslancev; narodnim demokratom pa, stranki češkega kapitala, meščanstva, nacionalizma, je pripadlo 360 tisoč, glasov in 15 (14) poslancev; prirastek so jim dali pod-karpatski Rusini. Češkoslovaška socialna demokracija, ki pripada umerjeni II. internacionali, in združuje v svojih vrstah delavstvo, posebno izšolano, ter revnejšo inteligenco,, je mogočno narastla na 970,000 glasov iji 39 (29) poslancev. Tudi narodni socialisti, ki so svoj krotki socializem narodno pobarvali, so dosegli lep uspeh: 767,000 glasov in 32 (28) sedežev. Močno pa so bili poraženi komunisti, ki so izgubili eno četrtino glasov. Pa še vedno so dobili 752,000 glasov in 30 poslancev, medtem ko so jih preje imeli 41. Zanimiv pojav je "zveza proti vezanim listam", v kateri sta se združila vodja čeških fašistov Gajda in bivši minister Stribrny. Dobila je tri poslance in bo brez pomena. Slovaška ljudska str&nka, ki je zgrajena na katoliških načelih in se bori za čimvečjo avtonomijo Slovaške, je precej izgubila, zakaj zbrala je le 425,000 glasov in 19 (23) poslancev. Češke stranke in vladni aparat so pač vse storile, da bi to neljubo jim gibanje uničile. Nemška manjšina je nastopila s petimi strankami. Obe "aktivistični", dosedaj vladni stranki, Krščansko-socialna in pa Kmečka, sta dobili vsaka po 16 poslancev in s tem skoraj ohranili svoje posestno stanje. "Negativistični" stranki, ki odklanjati vsako sodelovanje s Čehi, sta Nemško nacionalna m pa Narodno-socialistična. Prva je dobila 8 (10) poslancev, druga pa 8 (7). Močno pa je narastla moč nemške socialne demokracije, kar za 100,000 glasov; razpolaga z 20 sedeži; preje jih je imela 17. Zdiuženee madjarske stranke so zbrale 257,000 glasov in 9 poslancev, Poljaki 1 poslanca in Žid je tudi 2. V splošnem velja, da so v novi zbornici umerjene socialistične skupine narastle, ljudske stranke upadle, komunisti pa znatno izgubili. Med Nemci se je mogočno okrepila tista smer, ki zagovarja pošten sporazum s Čehi in delavno sodelovanje pri državnem vodstvu. Po teh volitvah je mogoče napovedati sledečo smer notranje politike v češki republiki: Pod pritiskom socialističnih strank bodo spet stopila v ospredje vprašanja, ki zadevajo socialne težnje malih ljudi, kmetov in delavcev. Manjšinsko vprašanje bo prišlo do večje veljave, ker se bo bržda spet u-stanovila vlada na podlagi sporazuma med nekaterimi češkimi in nemškimi strankami, ali vsaj s prijazno podporo kake nemške stranke. Zunanja pplitika pa bo tekla kot dosedaj po poteh miru, sporazuma med narodi in bo težila za tesnejšim sodelovanjem novih-držav v Podonavju. \ V IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA. Chicago, 111. Naročeno mi je, da maram danes na vso moč potegniti za vrv pri največjem svetoštefan-skem zvonu. In sam vidim in spoznam, da je resnično in pravično tako naročilo. Zadnji dnevi pred bazarjem tečejo in silno hitro potekajo. Še nekoliko večerov bo zamikal dan in se spravil spat, še nekoliko' jutrov bo spet veselo pogledal v svet, pa bo tukaj tista slavna sobota, ko se bo bazar otvoril v šoli sv. Štefana. Tako je torej že prav skrajni čas, da se še enkrat na ves glas pozvoni. Vsi vemo, da bo bazar nekaj lepega in velikega, pa tudi to vemo, da bo imel krasne u-špehe. Kar prav je, da pride Zahvalni dan pred bazarjem, zakaj mi smo prav ' lahko že naprej hvaležni Bogu in lju-defti za lep bazarski uspeh in ni treba šele zadnjega dneva čakati. Na Zahvalni dan bomo torej obudili svojo hvaležnost in videli bomo, da bo popolnoma na mestu. Tako napravimo kot tisti župnik, ki je v Mariboru zidal Marijino baziliko in seveda zbiral milodare zanjo. Preden je pričel kolektati, je imel slovesno sveto ma§o v zahvalo za prvi tisočak, čeprav še ni bilo groša v blagajni. Ko je bil prvi tisočak nako-lektan, je imel zahvalno službo božjo za drugi tisočak in tako dalje. Vedno za' en tisočak naprej. Imel je lepe uspe- he in Marijina bazilika v Mariboru je nekaj veličastnega. Torej na Zahvalni dan ne pozabimo, da moramo biti hvaležni tudi za dober uspeh bazarja. Hvaležnost se bo pokazala tudi v tem, da bo popoldne ob dveh velik avtomobilski sprevod ali parada po mestu. Lahko tudi rečemo, da bo to budnica za bazar. Vsi, ki imate avtomobile, gotovo pridite tisto uro pred cerkev. Ne pozabite opremiti avtomobilov z bazarskimi letaki! Drugi tak sprevod bo pa v petek zvečer ob sedmih. Takrat spet pridite avtomobilisti. V soboto ob sedmih zvečer se pa bazar slovesno prične. Takrat pa pridite vsi' in dobro si zapomnite, katere dni v naslednjem tednu se bo nadaljeval, da ne boste kakšen večer zgrešili, drugače vam bo celo življenje žal! Pomožni zvonar. -o- KAKO SE IMAMO PRI DRUŠTVU KRŠČ. ŽENA IN MATER V CHICAGI? Chicago, III. Zadnje čase je postalo med nami živahno gibanje. Vse to od tega, ker se naša župnija živahno pripravlja na bazar, kateri se začne dne 30. nov. in nadaljuje 1., 3., 5., 7. in 8. dec. Naše vrle članice se pridno zanimajo za bazar. Zavedajo se sklepa zadnje seje, na kateri je bilo med drugim tudi sklenjeno, da prevzamemo in oskrbimo 1 štant. Izraziti se moram pohvalno, ker kakor pridne čebelice, tako tudi naše žene in matere se zbirajo vsako sredo večer k skupnemu delu, šivanju, stičanju, hekla-nju itd. Veliko jih pa tudi vzame na svoje domove in na tak način pomagajo in obenem se precej oglašajo z raznimi darovi za naš štant. Darovi se bodo pobirali še 28. nov. popoldan v cerkveni dvorani. Tako se torej pri sv. Štefanu zadnje čase tekmuj'', da je veselje. Vsi hočejo biti prvi. Me ženske pa pravimo, da nihče nas ne sme prekositi. Tudi dekleta grozijo, da nas prekosijo. Ako temu tako, jim iskreno čestitam, saj je veselo gledati, kadar se mladina prebu-ci in začne veselo delati. Pri t m našem delovanju pa seveda tudi ne manjka zalezo-valcev. In še kako nas obdelujejo, po eni strani naš pomožni g. župnik, po drugi pa pomožni "zvonar", itd. No ja, oče oprosti jim, 'saj ne vedo, kaj delajo, saj ko bodo Uas enkrat spoznali, se bodo pa bridled kesali . . . Posebna radovednost napa»-da našega pomožnega zvonarja. Dasiravno je radovednost ženska krepost, pa se tu in tam še najdejo možje, ki nas še tega hočejo oropati itd. — Lahko rečem, ker se 'ako'sami izdajo, kakor ravno ta pomožni zvonar, ki tu pa tam po kornerjih prisluškuje, kaj bodo ženske iz torbe stresle, kakor je to sam omenil, ko je nedavno čakal kare za down town. Kako bi še rad kakšno ujel, pa je privozila preklicana kara. Upam, da bo tudi on nam kaj prinesel, zakaj je pa šel oknvn town, če ne po darove? Torej žene, le previdne bodimo in bolj po tiho po kakšnih kornerjih hodimo. Pomožni zvonar naj pa zvoni, da po celi ameriški Sl.ovemU za-jdfifli^da se pri, SV. fclei'an.u bazar vrši in da gotovih odjemalcev ne bo manjkalo. Pozdrav! M. Brišar, predsednica. -o- TONE BO • ZDAJ LAHKO "BUJO" KUHAL . . . Elkhart, Ind. Ker rada prebiram novice iz vseh. krajev, posebno pa še sedaj v teh zimskih dnevih, in ker se je zopet naš Tone prikazal v listu s prijateljem Martinom in ker bi rad znal, kaka je buja in kako se kuha, bom nekoliko spregovorila s Tonetom. Veš, Tone, lepo ime imaš in ker je tudi oni Tone, ki je bujo kuhal v Minnesoti in jo prav izvrstno in okusno napravil, tako da mu kuhinja prav pri-stoja. Pravil mi je, kaj vse mora biti, da je buja dobra. Biti mora vsake vrste meso in vsake-zelenjave malo, korenja, čebule, krompirja, kolorabe itd., z eno besedo vse zelenjave, ki rastejo na svetu in se rabijo za kuhinjo. Jaz sem jo prvič v življenju jedla na Eve- KONCERT SVETOZAR BAN OVC A KONCERT V SO. CHICAGI SE VRŠI V NEDELJO, 1. DEC. 1929, V CALUMET PARKU. So. Chicago, 111. — Kot je bilo poročano že preje, je pevsko društvo "Slovan" aranžiralo za koncert našega tenorista g. Banovca v So. Chicagi dne 1. decembra. To je prva prilika, da smo se Southchica-žanje zavzeli ter povabili u-metnika v svojo naselbino, zaradi tega je tudi naša dolžsost. da se odzovemo v kar največjem številu ter tako pokažemo našemu rojaku iz oddaljene domovine, da še Bije v nas slovensko srce da še čutimo klic slovenske pesmi ter da smo ponosni, da moremo i Slovenci postaviti na oder pevca, ki lahko kompetira z umetniki tudi drugih narodov. Veliko se je že pisalo o Ba-novcu, še več se je govorilo, a vendar še malo verno o njemu. Kdo je Banovec? Svetozar Banovec je bil rojen v Ljubljani (Trnovo) kot petindvajseti otrok enih stari-šev. Osnovno šolo in gimnazijo je zvršil v Ljubljani in ravno tam je dobil prve nauke o petju in glasbi. Še kot dijak je sodeloval pri raznih kvartetih in čestokrat nastopil tudi kot solist. Ko je leta 1913 postal član zbora "Glasbene Matice", je Matej Hubad, tedanji dirigent, spoznal v njem izvanreden talent ter ga je učil in vzpodbujal za pevsko kari-jero. Ko je nastala svetovna vojna, je bil Banovec tudi klican, in to je precej prevredilo načrte nadebudnega pevca. Po vojni je ponovno pristopil k Glasbeni Matici ter se tudi vpisal v konservatorij, kjer je pod vodstvom mojstra Hubada izvršil šest letnikov solo-petja. Med vsem tem časom pa Banovec ni pozabil javnosti, kajti hotel se je učiti v življenju. Pristopil je k ziiaMrra "tri* morskemu kvartetu", s katerim je absolviral mnogo koncertov po raznih krajih za dobrodelne namene. Leta 1923 je bil angažiran za male tenorske vloge pri ljubljanski operi, nakar je nastopal v glavnih Sveiozaj Banovec vlogah v preko 560 predstavah. Peti 45 opernih partij po par letih prakse ni nobena šala. Občinstvo ga je vzljubilo in občudovalo njegov srebrn, liričen tenor. Da ni Banovec pozabil svojih dobrotnikov, ki so mu dali prvo podlago k petju, dokazuje dejstvo, da je pogo-stoma sodeloval na koncertih zbora "Glasbene Matice", pevskih društev "Ljubljana", 'Sla- . vec", "Ljubljanski Zvon" ter pri društvu "Krakovo-Trnovo'. Banovec je z odličnim uspehom nastopil v operah tudi v Zagrebu, Belgradu. Splitu, Dubrovniku, Subotiei, Osjeku, Sarajevu, Mariboru ter drugih krajih ter je kot solist-tenorist nastopil v mednarodnem glasbenem festivalu v Frankfurtu. v Nemčiji. Za svoj koncert v So. Chicagi si je g. Banovec izbral 17 pevskih točk, pri enajstih pesmih nastopi tudi v slovenski narodni noši. Na rojake še enkrat apeli,-a-mo, da naj. ne zamude te prilike., :— Vstopnic se pri. vratih auUiajjpčiiaJ^i:v -. zato sijih naj'j vsak že prej*'; preskrbi. Dobe se pri. članih pevskega zbora "Slovan" ali v trgovini rojaka J. Kuhelj, 9523 Ewing Ave., So. Chicago. Pripravljalni odbor: Mirko G. Kuhelj. lethu in me je zato tudi zelo zanimalo, iz česa je in kako se napravi. Jedla sem jo tam gori že pred 9 leti, pa letos zopet. Prvo je letos skuhala pokojna Mrs. Laurič, drugo nedelje pa Tone Lenič. Oba moram pohvaliti, sta napravila okusno in dobro. Zato, Tone, ako boš kedaj menja! kraje, o-glasi se v Minijesoti, tam boš dobil recept in sicer najboljšega pri Tonetu Lenič na Eve-lethu. On ima prakso. Stavim Tone, ako se naučiš še bujo kuhat, potem bo Tvoj prijatelj Martin preskrbljen tudi z jedjo in ne samo s kapljico in tako bota za predpust oba lahko stopila v zakonski stan. Predno pa začneš s kuho, piši. po navodila v Minnesoto, da tako ne pozabiš, kaj vse spada v bujo, da je dobra. — Kajti, če le pozabiš krempeljc od starega petelina pridati bu-ji, potem nima okusa. Torej pazi predno začneš* in potem pa javnosti povej, kako .jo boš kuhal in kako bo dišala. Pozdrav! M. Oblak. -o- VOLITVE NA ELY. i Ely, Minn, Dne 3. decembra se bodo vršile v našem mestu volitve za tri aldermane, enega sodnika in enega posebnega sodnika. Za sodnika kandidira zo-1 • p ■ * pet naš sedanji sudac Marko Zoretič. Za urad aldermana so vpisani trije Slovenci: Ivan Tavžel, Štefan Banovec in Ma-(Dalje na 5. .strani.) aiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiH o PODLISTEK * • r iiiliiili* Dr. Ožbolt Ilaunig: KAPELŠKI PUNT Obide ga strah in naglo zbeži preko grobov proti spodnjim vratom ter skozi nje na cesto. Trepetal je na celem telesu in ni se upal pogledati nazaj. Krčevito je držal prstan v žepu in naglo stopal 'po stranskih potih do Mažarja. "Tepec si bil, da si se tako bal," tolaži se Robert; "mislil si, da je bila postava, ali se nisi mogel spomniti, da je nad grobom vrba, ki jo pokriva sneg. In to si ti imel za strah!" In globoko se je oddahnil, ko je pogledal nazaj in se prepričal, da res ni bilo nič. Prstan pa le ima, o kako je lep; le urno k nevesti, lepo plačilo te čaka. Kmalu je pri hiši. V Fanikini sobi je še luč. Rahlo potrka, nemirno mu bije srce. Nekdo se zgane v sobi, sliši korake in odklepanje duri, ki se rahlo odprejo. Med njimi zagleda Faniko, zavito v belo ruto. da se vidi samo njen dražestni obraz. "Prinašam ti prstan," zašepeče ves raz-vnet. "Res,"Robert? Tedaj me res ljubiš!" In objela ga je in^ tiho sta stopala proti njeni sobi. Fanika odloži ruto in'stopi k luči, Robert pa Vzafne iz žepa prstan in ga pokaže radovedni Faniki. "Kako je lep!", vzklikne ta; "kaj takega še niili--žje k oltarju, da bi opravila tam svojo po-božnost. Ko tako moli, dvigne oči proti Marijinemu kipii. Naenkrat glasno zakri-či, zakaj zapazila je, 4a ima kip drugo obleko. Skoro ni mogla verjeti, da bi to bilo mogoče, zato stopi čisto blizu; zdajci zapazi lestvico. V razburjenosti stopi nanjo in v svoje še večje začudenje zapazi, da manjka tudi prstan. Vsa zbegana od tega odkritja zbeži iz cerkve. Ravno pred vrati pa : reča mež-narja, ki. je prišel "šele seda,i, ker je utrujen od nočne poti zaspal in ga nihče ni budil. Takoj mu.pove, kaj je zapazila. Mež-nar se dela, kjikor bi nii ne vedel; da je zmanjkal tudi prstan, bilo mu je seve popolnoma novo. (Dalje prih.) 020202000101020102020000000100020000020100010101020200000200010000000100020000010102 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S." SLOVENCI, JUGOSLOVANI! V nedeljo, dne 1. decembx*a, / se bo vršila proslava obletnice ujeHinjenja Jugoslavije. Enajsto leto je že poteklo, odkar imajo naši bratje v domovini svojo državo,. Jugoslavijo, ki je neodvisna od tujih tlačite-ljev. Po mestih, trgih in vaseh se ta dan vršijo proslave; naši bratje se vedno trdnejše oprijemajo države, v kateri jih vežejo ene misli in ena stremljenja. Niso še vsi ujedinjeni v svobodni, lastni državi, posebno Slovenci ne, a vendar vsi v Jugoslaviji, kakor oni izven njenih meja, katerim utriplje srce za naš rod, za naš jezik, za naše običaje in za svobodno državo, hočejo praznovati ta dan. Za brate v Jugoslaviji pomeni ta dan praznik osvoboje-nja, praznik neodvisnosti, ki jim je ravno tako svet kakor Amerikancem četrti julij; za brate izven Jugoslavije pa ta praznik pomeni upanje na bratsko združenje, na osvoboditev izpod tujega jarma, pod katerim so tlačeni in nimajo nikake pravice. To mora biti torej praznik tudi za nas. Prvi december je praznik naših bratov v domovini, biti mora tudi naš praznik. Jugoslovani« v Chicagi, proslavimo ta praznik! Izkažimo svojo radost. Saj Jugoslavija je vendar dežela, v kateri smo bili rojeni, gruda naših bratov, sester, naših staršev, naša domovina. S tem pokažemo svojo narodno zavest. Obenem tucli pokažemo Američanom, da je tu v Chicagi močna, zavedna skupina Jugoslovanov. Ko imajo druge . narodnosti priselnikov sličen praznik, se vsi združijo, pozabijo na spore in si bratski prožijo roke. Naj bo to tudi med nami! Čeprav se je marsikdo med nami odločil, da ostane v Ameriki, je vendar v interesu nas vseh, v interesu Jugoslovanov v Chicagi, da se vsaj ob takih prilikah združimo kot bratje. Jugoslovanski odbor v Chicagi je pripravil za praznovanje obletnice jugoslovanske neodvisnosti in ujedinjenja lep, dostojen program, h kateremu ste vabljeni vsi Jugoslovani. Proslava se bo vršila v Morrison hotelu (Madison in Clark Street) v veliki dvorani. Na tisoče Jugoslovanov se pričakuje, torej pojdimo tudi Slovenci, ki smo tlel velike jugoslovanske grupe v Chicagi. Lepa zabava bo to za vse, užitek, kakršnega imamo le malokdaj. Po programu, ki bo vključeval godbo, petje, ples, zlasti pa pozdravni govor jugoslovanskega konzula, bo splošna zabava s plesom. Udeležimo se vsi Slovenci v Chicagi! To je prireditev, ki bo služila samo jugoslovanski misli in ki nas bo spominjala na našo domovino in pa na naše brate in sestre v Jugoslaviji, ki praznujejo ta dan kot svoj največji praznik. Vstopnina je samo 50c. V tem je vključena vsa zabava v lepih prostorih Morrison hotela, kateri je najprimernejši prostor, kamor bo lahko dospeti vsakemu Jugoslovanu v Chicagi in okolici. Začetek programa bo ob sedmih zvečer. Uljudno vabi Jugoslovanski odbor. PRIZNANJE ZA JUNAŠTVO. ZLATO V JUGOSLAVIJI V berlinskem časopisu "Ilu-strirte Zeitung" poroča inž. Karol Pilepič . iz . Belgradu o jugoslovanskih l'ekah in ozemljih, kjer se nahaja zlato. Med drugim piše: Že od nekdaj je naš narod iz rek zajemal in izpii-al zlato. Š^ tik pred svetovno vojno se je moglo ob nekaterih rekah v Bosni in ob mnogih rekah in njihovih pritokih v Srbiji opazovati, kako so kmetje, ženske in otroci z navadnimi siti in plalncami iz peska izpirali zlato. Danes je pridobivanje zlata iz rek zakonito urejeno; kljub temu so še vedno na delu tatinski izpirači in marsika-ka vrečica zlatih zrn pride t&j-' no na trgx Znamenje, s kako majhnim trudom se da pri nas še pridobivati zlato. To je u-mevno; kajti vode, ki nosijo s seboj zlato; puščajo najdebe-lejša zrna po skalovitih kotanjah ob svojem nezastraže-nem gornjem toku, dočim prihajajo v dolino s peskom samo najdrobnejša zrna. Po skalnatih, težko dostopnih predelih, ob izvirih znanih, zlato nosečih dotokov bi se dali s smotrnim izkoriščanjem še danes doseči bogati uspehi. V izsušeni strugi Jolašnice pri Vranju sem našel skoraj v vsakem kremenu zlato. Še mnogo manj znano je, da imamo obilo takih zemlja, ki vsebujejo zlato. Na valovitem, lahko dostopnem ozemlju blir zu Donave, sem sam odkril zlata bogate zemeljske plasti, ki se raztezajo več kilometrov daleč. To je s kremenjakom pomešana, svinec in zlato vsebujoča zemlja. Balkanski polotok je od davna znan po svojih zlatih rudnikih. Tako je že Filip Macedon-ski plačeval svoja vojna podjetja iz dohodkov zlatih rudnikov ob spodnjem Vardarju. Tudi Aleksander Veliki j)e črpal iz teh rudnikov ogromna bogastva. Kasneje so Rimljani preprečili nadaljno izkoriščanje. OBERTOVA RAKETA SE IZSTRELI V KRATKEM. Berlinski listi javljajo, da je sklenil prof. Obert izstreliti svojo raketo v vsemire v kratkem. Kot najprimernejši kraj prihaja v poštev kopališče Horst ob Vzhodnem morju. Prvotno se je imela raketa izstreliti v Greifswaldu. Načrt so pa opustili, ker se nahaja v tamkajšnjih krajih zaščiten park, ki ga ni kazalo opusto-šiti kakor zahteva takšen po. skus. V Horstu bodo postavili naprave za izstrelitev rakete v najkrajšem času. Obert namerava poslati v vsemirje dve raketi zaporedoma. Ker se bo glavni poskus vršil na obali, bo zastražila odprto morje nemška vojna mornarica, ki bo pazila na povratek rakete. Prof. Obert se že prve dni novembra odpelje v Horst in bo vodil priprave osebno. Horst se nahaja ob Treptonu ob Regi na Pomorjanskem. -o-- Kdor oglašuje, tu napreduje! 0 ŽIVLJENJU NAŠIH SLOVENSKIH OČANCEV (Po Valvasorju, Rev. Pavel Podbregar.) Novi častni naslov "Junaka" je ogrski predsednik, admiral N. Horthy, podelil častnikom in vojakom, ki so se posebno izkazali v svetovni vojni. Slika nam kaže ta prizor. Z naslovom je združeno tudi malo posestvo, ki ga dobi odlikovani. |i'llllllllllllll!llll!llinil!ll!flllll!lllllll!M 11 ^ KAJ SE SLIŠI PO SVETU? ^ j j ^illllllllllllllllllllllllllllllllllliniilllllllllM ..........................................................................Illlllllllllll.....Illlllllllllllllllllllllllllllll Da dosežemo bodisi posameznik ali v skupini popolno srečo, je potrebno mnogo okoliščin. Kakor dobro negovan vrt razveseljuje človeka, tako raznovrstne cvetlice očarajo človeško srce. Najlepša resnica, o kateri se more kako ljudstvo ponašati, je krščanska vera. Prinaša ne samo časno blagostanje in neizmeren blagoslov, ampak predvsem zagotavlja, na večno in nebeško blaženost. Brez tega je najimenitnejša dežela le kakor podoba, ki naj je še tar ko lepo narejena. Ni življenja v njej. Zopet slično kot človek, ki naj je še tako stasovit, ako je slep. V tem oziru radi .krščanske vere prekaša Kranjska vse poganske in mohameclanske narode. Vsi prebivalci te dežele so kristjani in sicer rimsko-ka-toliške vere. So odkritosrčni katoličani. Ljudstvo je vdano molitvi in goreče v raznih po-božnostih ter natančno izpol-nuje.božje in cerkvene zapovedi. Težko dobite koga po vaseh, ki bi bil površen glede tega. Kar se tiče javne božje'službe, se dežela odlikuje in k te- ALEKSANDER VELIKI — BUDDHA. Na Sumatri so našli blizu kraja Seguntanega Buddhov kip iz 1. 323. pred Kristom, čigar obrazne poteze sličijo potezam Aleksandra Velikega. To bi kazalo, kako daleč je segal njegov vpliv. Neka lokalna legenda celo pripoveduje, da je kralj Aleksandara Al-lam (Aleksander Veliki) pokopan v bližini Seguntanga. Zdi se pa, da so le njegovi vojaki po kakšnem čudnem naključju prispeli do Sumatre, prevzeli1 tamkajšnjo vero, a si vfendar ohranili neka j domačih šeg. To stvar preiskuje sedaj arheološki muzej v Bataviji. --o- DENAR ŠE STARCE ZMEŠA Šestdesetletni gozdar grofa ■Hoyosia v Lodenbargu,. Jožef Peschan, je prejel nedavno obvestilo, da je po nekem sorodniku v Ameriki podedoval 150.000 šilingov (1,200.000 dinarjev). To je moža, ki je živel doslej v urejenih, toda skromnih razmerah, tako prevzelo, da je začel svoje težko prislužene prihranke nezmi-selno razsipavati, češ, da je dolarski milijonar. Kmalu fce je pokazalo, da je mož zblaznel ter so ga morali oddati v blaznico v Tullnu. -o- ZAHTEVE ARABCEV. Kongres arabskih strank, ki je bil koncem preteklega te/1-na:v Jeruzalemu, je sklenil, da bodo Arabci zahtevali, da se Židom prepove dostop do zidu objokovanja, če vlada ne bo preklicala zadnjih koncesij, ki jih je dala Zidom. Če londonska preiskovalna komisija ne bo preiskala političnih vzrokov zadnjih krvavih n£-mirov, bodo Arabci začeli bojkotirati Angleže. DRAGO POHIŠTVO. V Parizu so prodali na javni dražbi zbirko kneza Moskovskega (pravnuka maršala Neya), pri čemer so dosegli neverjetne cene. Tako so pro- dali kompletno spalnico znamenitega igralca Talme za 270.000 fr. Spalnica je izdelana preprosto, a iz plemenitega lesa (citronovina, mahagoni). Še višjo ceno pa je dosegel posamezen kos in sicer okrogla mizica, ki jo je naročil Napoleon 1. 1806. Nabavila si jo je država za ceno 400.000 fr. in jo bo razstavila v malmai-sonskem gradu, kjer je videti mnogo drugih spomenikov na velikega Korzičana. -o- NOVA LAHKA KOVINA. V Nemčiji so iznašli in sestavili novo kovino, katero i-menujejo glucinium. Nova kovina je lažja od aluminija in bolj trda kot j železo, če bo po ceni — in zatrjujejo, da bo -—potem bo nova iznajdba velikanske važnosti za letala, pa tudi za drugo industrijo. -o-,- VOJNA MORI ... Ob obrežju Severnega morja v bližini mesta Maasholm so ribiči ribarili. Nepričakovano so naleteli na neko mino, podmorsko granato, s katerimi so med vojno bojujoče se države zavarovale svoja obrežja, ki je plavala po morju. Zajeli so jo in jo spravili v čoln. Tam so pa tako nerodno ravnali z njo, da se je razpo-čila in tri izmed njih ubila, e-nega pa težko ranila. -o- KOMUNISTI NA OGRSKEM. V Budimpešti je-policija odkrila tajno komunistično tis* karno. Zaplenila je stroje, vse tiskarske pripomočke in tiskovine. Ugotovila je, da je tiskarna izdajala letake, brošure in tudi lasten časopis. Listi pravijo, da je tiskarna bila vzdrževana z inozemskim denarjem. ŽLICA, VIJAK IN ZAPONKA V ŽELODCU. V Wolfsbergu na Koroškem je bil zaprt 19-letni Janez Poelz iz Gradišcanske zaradi nekega vloma. V preiskoval-nem zaporu so mu oni dan pri- nesli skledo jedi. Planil je pokonci z besedami "Svoboda ali smrt " in zlomil žlico, ki je ležala v skledi na tri dele ter vse tri kose pogoltnil. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer so mu odprli želodec. Našli so v njem poleg žlice še dva vijaka in zaponko. Operacija pa je bila tako težka, da se fant bori s smrtjo. -o- RUSKA EKSPEDICIJA V PAMIRJU. Dve skupini pamirske eks-pedicije, ki jo je odpravila sovjetska vlada, da bi ugotovila, ali je v tistih krajih res zlato, in da "bi izdelala karto vsega ozemlja, sta se vrnili v Moskvo z bogatimi zoologič-nimi, rastlinskimi in rudninskimi zbirkami. Ti dve skupini sta preiskali, čeato.v smrtni nevarnosti, dolino reka Savk-Saj in okoliško gorovje ter našli na več krajih ležišča zlata. Po ledeniku Sav.k-Saju sta se vzpeli do 5000 m visoko, posamezniki pa so premagali še višje vrhove. Večina tega ozemlja, ki so ga sedaj točno kartograf irali, je bila doslej čisto neznana. Tretja skupina je o-stala še tam in bo skušala doseči najvišji pamirski vi-h, preko 7000 m visok Pik Lenin. Načeluje ji prof. Krilenko, ki se je udeležil že lanske nem-ko-ruske ekspedicije v Pamir-je. -o- NAJVEČJE OČI. i Neka vrsta ogromnih polipov, ki jim tipalke zrasejo do dolžine 10 m in ki živi ob japonskem in severoameriškem obrežju, ima med vsemi živalmi največje oči, kajti našli so eksemplarje, čijih oči so merile do 50 cm v premeru. S svojo zeleno barvo se te oči zelo čudno dojmijo od glave in o-stalega trupa, ki je običajno rdečkaste barve. Sicer pa nimajo nikjer kompletnih ek-semplarjev te živali, temveč samo posamezne dele. -o-- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! mov in nekateri imajo prazno vero, kdo 'da vstopi prvi v hišo, ga čaka sreča. Kolač narede takole: Vzamejo belo testo, polože na mizo, stanjšajo z valjarjem, da je čisto tanko. S prsti nasujejo sira, jajc, mleka, smetane. Pri plemičih vlijejo tudi vino, pri-denejo sladkorja in rozin. Vse skupaj zavijejo in zgnetejo v obliko venca. Take kolače ne peko samo po kmetskih hišah, ampak tudi po gradovih. Ljudstvo je pridno ' in pohvaliti je treba ženske in moške.Njih vztrajnost se ne straši ne vročine in ne mraza in prenesejo marsikatero neprijetnost. V najhujšem snegu in zimi. hodijo bosi ne radi revščine. ampak da s.e utrjujejo pred mrazom. Moški gredo tudi v zimi razpeti in ostri zrak jim je tem milejši, čim bolj ga občutijo. Nočno ležišče jim ni niti blazina, niti postelja, i katere ne poznajo. Svoje ude odpočijejo na trdi klopi in kljub temu se dobro naspe. Po trudapolnem delu na polju in hišnih delih, so jim noči mirne. Hrana je pičla in pripro-sta, malokdaj jedo meso. Lahko bi jih prištevali Pitagorej-cem, ki so ljubili fižol. mu dokazuje lepo število božjih hiš, ki jih je na stotine. Kajti radi gredo v cerkev, poslušajo pridigo, ne zamude sv. maše in pobožno molijo. Praznike slovesno pi-aznujejo. Na svete dneve opuste dela in razna opravila. Ako se jim reče, ta dan ni prazhik, imenujejo kakega svetnika. Mi ga častimo kot patrona in zaščitnika. Poste resno in strogo iz-polnujejo. Kmet bi bil raje libit, kot da bi na petek ali na zapovedan post jedel meso. (Oh, naši slovenski Amerikan-ci, kje ste za našimi vernimi pradedi!) Kakor sosedne dežele, tako ima tudi Kranjska posebne o-Mčaje. Ljudje zlasti na deželi 'nosijo ob Veliki noči blagoslo-. vit velikonočno jagnje in dru-: ga jedila. V jerbas nalože posušene svinjine, pfeča, osolje-no goveje meso, barvana jajca in kolač. Vsa ta jedrih duhovnik po maši blagoslovi. Po blagoslovu vse mlado steče do- Njih močne pesti za delo in hitre noge kaj rade začujejo vojaški boben. Vstopajo v vojaški stan in v Ljubljani se o-glasi vsako leto na stotine, da gredo služit rimskemu cesarju ali španskemu kralju, in nekaj jih gre k Benečanom. Pri vseh vojaških krdeiih dobite Kranjce in po pravici moramo omeniti, da so najboljši in najvztrajnejši vojaki. V vsakdanjem življenju doma niso bili razvajeni in pomehkuženi. Čuditi se je, da je toliko Kranjcev pri vojakih. Dežela je kaj zelo bogata na prebivalstvu. Ljudje prebivajo na visokem gorovju in na Krasu so' skalnate pečine obljudene. V deželi je mnogo mest, trgov in Vasi. Mest dobimo 21; trgov 36; gradov 254; vasi nad 4000. Glede jezika je' kar več govoric. Splošno občevalni je (Dalje na 4. str.) DO YOU KNOW WHY - - • women Save All M Junk ? Brawn for this paper by fisher ne.CE s * i-ovt i letter. i received FROM fSH OLD eepiv i<><>0<><>^0<><>0-0^ Velika izbira "Zof in stolov" za vaše parlorje. Vseh vrst, najlepše sestave za parlorje kot na sliki prodajo v \tej razprodaji od $79.50 NAPREJ Vaši prihranki Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi fn ponoči, Imamo tudi vsakovrstno pohištvo pu zmernih cenah. Telefon: 377-J — 4080.W. ■ , * ■ i^žSjggjSfe^s- vkrni. Vi živite lahko v kate- p H hi ^^fjStjlM' | rikoli izmed naših držav, in S §£[ ' , -j vendar ste lahko vložnik na j y • I nam za pojasnila in dobili bo- j| _ Ij,;^;. 1 ^ Sj ste odgovor z obratno pošto m Sj SSI SI a BSll'1 ' v sv°j^m jeziku. Mi plaču- I " ' ■ T^WK* t jemo po 3 od sto obresti na U H 3 8111 fl 11 021 a! psa prihranke, in jih prištejemo h p H ipMMS^I^NgiSCT^m'iTTiiiffrlS813 Klavnici dvakrat na leto ne jj L^' ^","''fjjmm3j^gWPg^n- ff'ede na to ali vi predbžile jj ^filialH ;il H svojo vložno knjigo, ali ne,- J! '' •—' Naš kapital in rezervni ■ ■ ..-ay f sklad v vsoti več kot $740.000 §j jji '» " " je znak varnosti za vaš denar. K Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima S 9 nalogo nuditi najuljudliejšo postrežbo, in od katerega prejema naj- S! ■ izratejšo naklonjenost. p Velika in raznolična izbira najmodernejših peči. Krasni izdelki. <* $29.50 MI izterjavamo račune tvrdk, posameznikov in kor-poracij ter imamo pri tem pred očmi, da izvršimo opravilo v obojestransko korist. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Podružnice: HECLA ST. LAURIUM, SIXTH ST. RED JACKET Premoženje čez $5,000,000. SPALNICNA OPREMA, obstoječa iz treh kosov, oreho-vina, okusni okraski. Pridite pogledat in prepričajte se, kako vrednost nudimo za OTVORITVENI DAN. Samo $98.00 J0LIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS JOLIET, ILLINOIS WM. REDMOND, predsednik. ' CHAS. G. PIERCE, kasir. JOSEPH DUNDA, pomožni kasir. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH V KANADI. Sunset, Sask. Ne vem, če je že prišla vrsta name ali ne, da zopet pišem v K. V., pa vseeno hočem malo poročati o tukajšnih razmerah. Ker se zanimam za farmanje in farmarsko delovanje tukaj, sem poizvedoval in našel prav zanimive podatke. Imamo malo cerkvico tukaj na South Front. Tja spada moj gospodar in jaz ž njim. Pred 17 leti, ko je prišel moj gospodar sem, je še ni bijo. Par let pozneje so jo postavili in duhovniki so prišli od časa do časa, kakor je ravno bilo mogoče. Tedaj se niso vozili z avtomobili kakor dandanes, ampak z voli. To je morala biti vožnja v mrzli zimi. Po deset milj daleč so tudi po zimi prišli z volovsko vprego k sveti maši. To bi bilo po starokraj-skem okoli 16 km. Kakšni pa so bili poti tedaj? Morali so sekire seboj imeti in žago, da so odpravili drevesa, ki jih je veter položil čez pot; treba se: je bilo ogibati štorom od posekanih dreves, tako da je pot vozila prav po krivem. S časom so si opomogli in si kupili konje. Šlo je vse hitreje. Pota so morali popraviti, ker za konja tako počasna vožnja ni. Še pred desetimi leti je marsikateri farmar pogledal z nekakim zavidom na boljše konje svojega soseda ali farana, ko so konji stali okoli cerkve med božjo službo. Danes pa, po preteku tako kratkega časa. se smatra tisti, ki pride k cerkvi s konjem, za ubogega, ker danes skoro ne vidiš tam drugo kot avtomobile najboljših vrst. S konjem se takorekoč že noben r-:> upa več blizu cerkve. Pa ra/cn te ijo sedaj ti farmarji že vsakovrstho maši-j nerijo, traktorje in 'combines'. Mnogo zemlje je še treba razliti, kar se more najbolj u-spešno doseči le s traktorji. Zdi se pri tem, da moči tej mašini ni konca. Kjer potegne,' mora §tor ali še tak zaseden kamen ven. Človek bi ne verjel, kaj nove iznajdbe pripomorejo farmarstvu. Letos je bila letina tukaj dokaj povoljna. Namlatili so povprečno po 20 bušljev na aker. Ker je pa cena žita letos dosti boljša od lanskega leta, so vsi z letino zadovoljni. Nedeljo, 3. novembra, smo imeli tukajšni Slovenci prvič priliko slišati slovensko pridigo. To je bilo, ko so nas poselili Father Stephan Mohorko v Quill Lake. Father Mohorko pasejo svoje ovčice na znani božji poti.V Karmelu. (Obiskal sem septembra meseca v Kar- - melu Father Mohorka in moram reči, da je lega, privlačnost in pa zmisel te božje poti nekaj izvanrednega. Father Mohorku gre zasluga, kar se je tam storilo do sedaj.—Op. 1 ured. K. V.) Lepo so nam govorili, tako da so nam nehote 1 naše misli ušle zopet nazaj v domovino; seve tako'slovesno 1 niso bučale orgije kot doma in ' tudi petje ne tako prijetno, pa [ vseeno mislim, da tako lepe ' pridige že davno nisem slišal. ^ Seve so nam pri tem obudili domotožje, ampak nas tudi ' potolažili, da se je domotožje poleglo. Rekli so, da smo na tem svetu vsi v tujini in da je naš pravi dom nad zvezdami. Take besede so v tujini nekaj ' vredne, ker tudi Father Mo-1 horko sam so nam vzgled za - to. Na tem svetu smo vsi do- i ; mači, dokler služimo Bogu in' 1 dežela, kjer mu služimo, nimal ' nobenega pomena. Na tem' 1 svetu smo le to, kar smo pred ' Bogom. Tako smo povsod do-1 ma, če smo z Bogom. Lepa ; hvala Vam, g. Mohorko, od ! vseh rojakov za toiažilne besede. - Tukaj v Quill Lake namera-' vajo staviti lastno cerkev. Zelo ' bi to bilo želeti, pa se tudi naj-1 dejo taki, da jim je za vsak ' dolarček žal. Pozneje, ko bo cerkev stala, pa bodo mogoče " hoteli imeti še dividendo od ' tega, kar niso investirali. Še ! mislijo, da duhovnik le za de-1 nar dela, pa jim je Father Mo-1 horko takoj obljubil $50.00 za 1 podporo. Med nami bi se ni- • kdar ne imel najti tak človek, " ker imamo izvanredno srečo, da imamo slovenskega duhov-' nika v bližini. V celi Kanadi 1 sta le dva slovenska duhovni-; ka in menda okoli 10,000 raz* • tresenih Slovencev. ' Po končanem opravilu smo ■'se spravili na prijazno Podbo- • jevo farmo. Tam nas je čakala ■ pojedina in dvojna kapljica. -. Pa Mrs. Podboj se spozna na • potice, bobe in pa drugo, tako i da nas je skoro sram, koliko • dobrot smo pospravili čez mi-i zo; bo nam pa gotovo odpusti- - la, ker je bilo vse tako žlaht- - no. Mr. Balkovec se pa le moti, če misli, da je v Teranovi - družini kak Kočevar. No, tam - smo vsi Gorenjci. Pa enega • Kočevar j a bi res potrebovali i in tudi Ribničana. Brez teh res i nič ni. ^ Sedaj pa še nekaj: Naš pri-> jatelj Louis Bajuk menda - medvede preganja in nima ča- - sa se oglasiti. France iz Kota - je tudi počasen postal. V Trail ' se imajo dobro, pa nič ne vabi-) jo. Ali boste dosti prešali? Če i me sprejmete, Vam bom poka-1 zal, kako hvaležen jaz znam - biti. Ali je samostan tudi dosti trden, da me bo mogel držati? Kmalu grem zopet kozle prevračat, če ne bo preslaba pot k Knafelcovim. Res, bila bi škoda, če Mr. Rejc ne pride. Mr. Teran bo zopet svoj meh raztegWal. : Lep pozdrav vsem rojakom in pa članom S. K. C.! Rudolf Zupane. -o-- PISMO SLOVENKE V KA- . NADI. i Vancouver, B. C. ] Skoro se bojim, da so me že izbacnili iz Kanadskega klu- ] ba, ker se tako dolgo nisem o- 1 glasila. Nekaj je bila temu 1 vzrok bolezen, drugo pa, da ni i dosti poročati od tukaj. Potem i pride vmes tudi ta moja me d j i- 1 murska špraha—tako da "ak" i rečejo, naj pišem, moram zo- ' pet počakati, "dok" si kaj po i kranjsko zmislim. ' Leto smo imeli tukaj izvrst- < so, in ljudje, ki imajo kaj 1 cvenka v žepu, so se imeli tudi j 1 izvrstno. Sedaj pa je prišel naš s vsakoleten dež in se moramo ( držati bolj doma. Vreme je tu- ] kaj vsakovrstno in včasih na ; dan prav različno. Pride soln- ^ ce, megla, dež in mraz vse v : en dan tako, da se človek ne ' more dosti zanašati, ko gre š kam, kako bo prišel nazaj. Ne 1 pridem dosti v družbo Slova- 1 nov, katerih je tukaj precej, ( posebno Hrvatov. Seznanila bi 1 se ž njimi že, če bi hodili tudi 5 v cerkev, pa jih pride bore ma- 1 lo. Žal mi je za ta dobri na- ' rod. Njih razpoloženje je do- * bro, ampak sledijo napačnim 1 voditeljem. Lahko bi rekla s ' sv. pismom: "In ko je gospodar spal, pa je prišel njegov neprijatelj ponoči tfer vsejal 1 ljuliko med pšenico." Ko je Srbija spala, je neprijatelj sejal razpor pri sosedu. Dober eko- ] nomični razvoj bo pomagal ; veliko k zastopnosti. Tudi du- : hovščina bila bi poklicana v S prvi vrsti, da s svojim krščanskim vplivom doseže ta cflj. -— j Tukajšne poizvedbe v tem ozi- f ru pa niso povoljne. Menda še ! vsaj ne bodo uresničile besede i sv. pisma, da riba diši od gla- f ve? Če ne moreš zagledati Hr- : vata v cerkvi, moraš pač skle- ' pati, da je na tem polju nekaj narobe. Bil je tukaj slovanski duhovnik, pa je odšel. Vzrok je bil gotovo brezbrižnost i ljudstva. Naše mesto je zelo znano na daleč okoli. Od tukaj gre- , jo velike ladje na vse strani sveta. To je kanadski Seattle/ Sedaj popravljajo in delajo nove tlake po celem mestu. — Pač je tukaj zelo lepa vrsta vrtov in spomladni in poletni čas je tukaj skoro kot doma. Vse zelo lepo, pa vendar tuje. V verskem oziru smo tuka.j dobro preskrbljeni, imamo osemnajst katoliških cerkva v me- stu. Med njimi eno slovansko — rusinsko, brez duhovnika. Lansko leto se je Father Mlinar zelo potegoval, da bi nam pridobil slovenskega ali hrvatskega duhovnika. V resnici sta menda dva hrvatska duhovnika prišla sem na' ogled, pa so se njima razmere zdele tako žalostne, da sta odšla. Kakor mi piše FatheV Mlinar, je on osebno govoril z našim novim nadškofom ob priliki pogreba nadškofa v Regina. (Res je tako, ali uspeh tega pogovora je bil odgovor, ka-koršnega dandanes dobi skoro vsak slovanski duhovnik od a-merikanskega ali angleškega škofa. Odkar je čifutizem zavladal v Rusiji in pa homatije na Hrvatskem, razmere, ki so bile v angleških listih na dolgo in drobno opisane in še pridejo skoro dnevno na dan — od tega časa je zaupanje v Slovane začelo giniti. Slovan, kolikor je znan angleškemu ljudstvu danes, je revolucionar v ekonomičnem in verskem oziru. Tako si ga Amerika predstavlja. V Kanadi so nam Ru-tenci in Poljaki za to žalosten zgled. Hrvatje pa s svojo brezbrižnostjo.- Kdor pozna angleško mentaliteto, in toraj ono naših škofov in nadškofov, lahko razume, da noben teh dostojanstvenikov ne bo vabil prepira in razdvojstva v svojo škofijo. Izjemo delajo v tem oziru škofje francoskega, ali bolje, kanadskega pokolenja. Če hoče kak slovanski duhovnik priti v Kanado, naj se o-brne na te škofe. — Op. ured. K. V.) Angleško ljudstvo, pri katerem tudi služim, se mi zdi nekako vzvišeno in dalekosežno v vsakem oziru, nikdar pa domače. Doma, kakor ga poznamo mi, oni nimajo. Domotožja ne poznajo. Ker se človek ne počuti tako domač kot smo bili navajeni, tako mi gre pač bolj po navadno; vseeno sem zadovoljna. So mi dobri. Z angleščino se kosam kar morem in gre dnevno bolje. Ko sem prišla sem, nisem znala več kot sedaj zna Rudolf Z., namreč O ŽIVLJENJU NAŠIH SLOVENSKIH OČANCEV. (Nadaljevanje s 3. strani.) "kranjščina". Poleg tega govore ilirsko, pa ne čisto pravilno. Dalje je hrvaško, zatem slavonsko. Čuje se dalmatinsko, kočevsko, istrijansko, italijansko, furlansko in nemško. Plemstvo govori nemško, kranjsko in laško. Po sodiščih je nemščina. Glede noše je ravno tako mnogoličnost. Kakor imajo Kranjci svojo lastno govorico in nošo, tako Kočevarji. Zopet drugačno Vlahi in Rečani in Dalmatinci. Plemiči posnemajo francosko modo. V deželi s,o večni snežniki, toda kmalu pod njimi sočnati pašniki. Gore objemajo deželo kot venec. Gorske pokrajine so rodovitne, nič manj pa polja po dolinah. Polja v nižinah dajo dve žetvi. Kakor hitro je požeta pšenica ali rž, .je že plug za novo setev in pose-jejo ajdo. Ravno tako sta dve košnji. Opažamo v teh krajih kozolce. Žito, kakor hitro je požeto, ga spravijo v snopih v kozolce, da se posuši za mla-čev. Ni časa, da bi ostalo na polju. Imamo dosti prijetnd poletne dneve. Človek je raz-veseljen po mirni zeleni barvi v nižinah in snežnobelih gorah. K vsej tej lepoti in sreči naše dežele pa je v poletnih dneh nekaj neprijetnega, namreč grozotni in strašni streli in vztrepetajoči bliski. V takih trenutkih naj se spominjamo božje moči in veličanstva. V polnost sreče se pomeša kaka spokorna solza, da ne usahne ob takih prilikah cvetlica božjega strahu. Nič ni nenavadnega, da v kaki noči udari strela po dvajsetkrat ali še večkrat. Veliko škode prizadene deželi toča in kjer se izlije, tam je belo kot da bi zapadel sneg. Katera žita uspevajo? Pšenica raste po vsej Kranjski in petkratno obrodi. Kako dober je pšeničen kruh! Iz pšenice pripravljajo škrob in pivo. Taki pivovarni sta v Ljubljani in v Kranju. Veliko se pridela rži. Vporabijo jo za kruh in kadar je pečen, izgleda kot črna zemlja. Po vsej deželi je v navadi. Pa tudi meščanska lista nimajo vzroka, da bi ga za-metavala radi dobrega okusa. Precej je prosa. Ga je več vrst: beli, rdeči, sivkasti, črni, veliki in drobni. Ko je osto-pan, ga imenujejo pšeno. Ne manjka ječmena. Oves porabijo za konje. O stročju: V poštev pride bob. Ene vrste je debel. Je veliko posejanega na Kranjskem. Kuhanega mnogo pojedo in pravijo, da taka hrana človeka dela močnega. Fižol je priljubljena jed. Splošno mu pravijo "fežek". Kranjci po-povžijejo veliko sadja. Jabolka (jabenltu) vživajo sveža ali kuhana. Mnogo jih posuše v sušilnicah. Iz jabolk pridelujejo sadjevec. Ima prijeten o-kus in malo se loči od vina. --o-- Volilne koče, kjer volilci stojijo v vrsti je prostor, kjer volilci odločijo, kdo bo trošil njihov denar. Največji vir raznih križev in težav je to, da največ ljudi zna hitreje govoriti kot misliti. -, — THE — Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS. Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00 C. E. WILSON,-predsednik •>tH>CK><>00<><><><>0<>-0 f>CK>(>0<><>0<><>0<>CK>0000<><>0<><><><>00<><>0 C OOOOCKXKKKKKKMKK , > K^OOOOOOOCHXKKKKH Družba III -j 1 sv.Družine OOOOOOOOOOOOOOOO I )>0000000(»00000. lo našega društva. Spovedova-nje bo v soboto, 30. novembra popoldne in zvečer. Katerim je le mogoče, naj gredo popoldan, ali že v petek zvečer, da ne bo v soboto večer prevelik naval radi bazarja. Letna seja se pa radi bazarja preloži na 22. dec. zvečer. Ne pozabite prinesti v nedeljo seboj regalije. Skupno trimesečno obhajilo bo pri pol 8. sveti maši. Sosesterski pozdrav! M. Brišar, predsednica. -o- ZA LJUDSKO IZOBRAZBC V glavnem 'mestu Saške v Draždanih je mestni svet vpeljal "leteče knjižnice". Do 3000 knjig spravijo na tovorni avto, ki vozi v vsa mestna predmestja in za mal denar iz-posojujejo knjige ljudem, ki bi sicer ne šli v knjižnice. Tel. v uradu Crawford 2893 Tel. na domu Rockwell 2816 DR. ANDREW FURLAN SLOV. ZOBOZDRAVNIK URAD: OGDEN AVE. BANK BLDG. soba št. 204 Vogal Crawford in 3959 Ogden Ave., Chicago, 111. Uraduje: Od 9. do 12. dop., od 1. do S. pop. in od 6 do 9 zvečer. Ob sredah od 9 do 12 dop. PRIPOROČILO IN NAZNANILO. Podpisani sem zastopnik lista "Amerikanski Slove-venec" za Chicago in okolico. Sprejemam naročnino za list, oglase, knjige, plošče in vse kar je v zvezi s podjetjem A. S. — Dalje imam v zalogi vse vrste zlatnino, u re, verižice, prstane, dam -ske zapestne ure in splol vse, kar spada v zlatarski področje. Prodajam Viktro e, radij o in vse slovenske došče. Pokličite me na tele fon "Commodore 0693" ir. »rišel bom z vzorci n;t Va> dom. Se priporočam v m donjenost. FRANK GABRIEL 12230 — So. Green street Chicago, III. ME RADIO SERVICE Popravljamo in postavljamo na novo vse vrste radio. A. C. set naša posebnost. Sprejemamo vseh vrst električna popravila. J. J. HODGSON, 1947 West 22nd Place, Chicago, 111. Tel. Roosevelt 1349 NAZNANILO. Naznanjam rojakom in rojakinjam, da sem zopet začei delati DOMAČE SUHE KLOBASE. Kdor jih zeli, jih lahko dobi vsaki dan pri Joseph Horvat, 745 Summit St., Joliet, HI. (2967) Prosta preizkušnja metode, ki se je poslužuje lahko vsakdo brez neu- dobnosti ali izgube časa. Imamo metodo za odpravo naduho in ž-:li-mo, da bi jo vi preiskusili nri naše stres" Brez ozira na to. je li vaša bolezen že dolgotrajna, aH je šele redavno nastopila, je-li se pojavlja slučajno, ali je kronična naduha, bi morali poslati po prosto preizkušnjo naše me-' ^rev. ^zirn. v kal'om nodnebju živite, ali kaka je vaša starost ali poklic, ako vas nadle t;uje naduha,, vam bo naša metoda takoj pomagala. Predvsem želimo, da bi jo mo.uli poslati v takih .-lučajih, ki so očividno brezupni, kjer so :e pokazali brezuspešni vsi načini vdihavanja, uporabe opija, kajenja itd. Želimo pokazati na noše lastne stroške, da je naša metoda prirejena, da konca vsako težko dihanje. hropenjo in vse tiste strašne 'apadc. Ta brezplačna ponudba je preveč važna, bi jo zanemarjali en sam dam Pišite zdaj in začnite z metodo takoj. Ne pošiljajte denarja, ampak samo spodnji kupon. Storite to danes. * -N FREE TRIAL COUPON FRONTIER ASTHMA CO.. 71!) .7 Frontier Bids., 461 Niagara St., Buffalo, N. Y. Send free trial of your method lo: i i I i ni B i I VABILO NA — proslavo 11-letnice JUGOSLAVIJE DNE L DECEMBRA, 1928, ob osmih zvečer. Veliki koncertni program 1 z nagovorom DR, KOLOMBATOVIČA, generalnega konzula kraljevine Jugoslavije. Po koncertu SPLOŠNA ZABAVA S PLESOM. — DOMAČA G O D Ej A — Morrison Hotel Cameo Room nadstropje Mezzanine MADISON IN CLARK STREET. Vstopnina 50 c. VSI JUGOSLOVANI NA PLAN 1. DECEMBRA! fiM lil K* | i 1 k D Poštna hranilnica fi KRALJEVINE JUGOSLAVIJE sprejema hranilne vloge z 6% obresti ZA VLOGE JAMČI DRŽAVA. Denar se pošilja z poštno nakaznico "money order". ' Iiavno tako se more po pošti poslati denar tudi svoji rodbini v stari kraj. Dolarji se zamenjajo po uradnem borznem tečaju brez kakoršnega koli odbitka. Pišite po brezplačna navodila. Cirkularji s podrobnimi informacijami sc dobe v upravništvu Am. Slovenca brezplačno. POŠTNA HRANILNICA, Beograd, Jugoslavija, Europa. Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMANICH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. "1895. Na razpolago noč in dan. -— Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois > OOOOOOOOOOOOO > ooooooooooooo * ooooooooooooo > oooooooo-ooooo > -OOOOOOOOOO OOO > oooooo-o-ooOooo • OOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOO ! OOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOO T. C. Bridges: Na pomoč ROMAN. ► OOOOOOOOOOOOO J ► o-n-noooooooooo . . OOOOOOOOOOOOO , ► OOOOOOOOOOOOO , J OOOOOOOOOOOOO ( • OOOOOOOOOOOOO . » OOOOOOOOOOOOO t * OOOOOOOOOOOOO J > OOOOOOOOOOOOO! J mimuijiiiimimuiiiUiii]iiiin».ii.)iuuiji.im)Ji.u.LiiniTimnr-. m "Čim prej tem bolje," odgovori profesor in zgrabi za veslo. Naredili so bili še dve vesli in tako je pri štirih čoln drsel j ako hitro. Ko se je znočilo, so bili od brzice oddaljeni sedem do osem milj, poiskali si pripraven prostor za tabore-nje, se ustavili in skuhali večerjo ter pospa-li. Imeli so tudi vso noč stražo, pa po Gadsde-'nu ni bilo ne duha ne sluha. Ob zori so bili spet na nogah in Zambo je kuhal zajtrk, Greg pa vzame daljnogled ter spleza na velijo cejbo, (Cejba. je vrsta akacij.) iz čigar vrha je lahko dobro pregledal okolico. "Ali si ga videl?" vpraša 'hlastno Jim, ko je Greg zdrknil z najnižje veje. "Videl sem dim," odgovori Greg. "Kolikor sem mogel presoditi, bi rekel, da je bil ogenj ob dnu brzice." "Torej je Gadsden brzice srečno prevozil," pravi Jim z razočaranim glasom. "Videti je že tako," mu pritrdi Greg. "Kakšna smola, da smo morali izgubiti vse, kar smo prehiteli!" reče Jim. "Zdaj fa-lot tudi najbrže že ve, da smo pred njim. Kako rad bi videl, ako bi ga mogli na kak način zadržati!" "To bomo gotovo tudi storili," pravi Greg. "Vsekakor pa lahko hitreje potujemo kot on. Le kar naprej!" Šli so torej dalje in vožnja po reki navzdol se jim je kar dobro spešila. Toda niso še prevozili več kot eno miljo, pa se je reka popolnoma spremenila. Prej je bila urna in^ čista, zdaj pa je naenkrat začela teči leno in postala kalna, drevesa na bregovih so bila višja in debelejša, a nad oljnato vodno površino je visela smrdljiva megla. "To veliko barje," jim Zambo nakratko pojasni. 52. Zambo se boji. - Jim se ozre naokoli. Zagledal je ogromne drevesne korenine, ki so bile prepletene liki kače in se stegale daleč noter v mirne vode, semtertja pa se je na površju pojavila glava plavajočega krokodila. "Strašno zopern kraj!" pošepeta Jim Sa-mu, ta pa mu ne odgovori, ampak samo poki-ma. Nato pa je vladal molk, ki so ga prekinjala le padajoča se in se potapljajoča vesla ali pa tu in tam hripavo vreščanje kake čudne vodne ptice, ki je bliskoma splavala od jezu do jezu med gnijočim plevelom. Reka pa se je le še bolj in bolj zoževala in poglabljala in mrzlična megla je še teže padala na pljuča. -Čoln je baš krenil okoli nekega ovinka, ko Zambo, ki je doslej sedel na rilcu liki soha, naenkrat vrže roko kvišku in hripavo krikne: "Stoj!" Vsi nehajo veslati. "Kaj pa je?" vpraša profesor. Zambo pa samo pokaže s prstom, a Jim zagleda, da je njegov rjavi obraz porumenel, oči pa kakor da bi mu hotele skočiti iz jamic. "Kaj? Zambo se boji?" zamrmra sam pri pri sebi. "Jaz mu pa tega nič ne zamerim," reče Sam po tihem. "Le tjale poglej!" Jim pogleda. Spočetka ni videl drugega, kot veliko, suho drevo, ki je padlo z levega brega pa se z vrhom ujelo v vrhu prav tako velikega drevesa na nasprotnem bregu, tako da je viselo čez vodo v kotu petinštiridesetih stopinj. Ko pogleda še bolj natančno, pa se mu zazdi, da ima deblo tega suhega drevesa nenavadno obliko. In naenkrat se mu pokaže resnica v taki strašni luči, da je kar zazijal! Bila je orjaška kača. tako ogromna kača, da je imela trideset čevljev nad gladino, rep pa ji je visel v vodo! "No, si nazadnje vendarle dognal, kaj je?' vpraša Sam. "To je piton," reče Jim in težko sope. "Anakonda," pravi profesor. "Za božjo voljo, kakšna pošast! Greg, daj mi mojo puško!" Zambo pa se urno obrne in vJije se mu iz ust cela ploha prestrašenih besed. Prvič je bilo zdaj, da je sploh kdo ocl družbe mogel videti, da se Zambo boji in bilo ga je v tem smrtnem strahu kar grozno gledati. "Zahteva, naj se vrnemo," pravi profesor. "Rekel sem mu, da kačo lahko ustrelim, on pa pravi, da je krogla ne ubije, pa če bi tudi jo, bo prišel njen drug in nas napadel." "Toda mi vendar ne smemo nazaj, očka!" reče Greg rezko. "Povej mu, da je to nemogoče !" Profesor Zambu znova prigovarja, pa mož mu odgovarja še bolj burno kot prvič. Jim je vedno mislil, da je profesor najprijaznejši in najdobrovoljnejši človek, zdaj pa vidi, da je njegov obraz trd in odločen. "Greg," reče na kratko, "ti in Sam bodita pripravljena, da zgrabita Zamba, če bo potrebno. Jim, ti pa vzemi veslo in pomikaj čoln počasi na- , prej. Ko ti bom rekel, ga pa ustavi!" Povelja takoj vsi ubogajo, ko pa Zambo vidi, da profesor res misli svojo besedo držati, se ne poskusi nič več ustavljati. A njegove oči so kazale obup in hripavo je rekel: "Mi vsi umreti!" Orjaška kača se niti zganila ni ko je čoln lahno in tiho plazil proti nji. Jimu je srce močno bilo, a veslo mu je udarjalo popolno-rao točno. Zdela se je, da megla še-povečava mogočni svitek, navit okoli suhega drevesa in Jim je spoznal, da je pošast dolga najmanj petdeset čevljev in da je njen trup debel kot človeško telo. Računil je, da mora tehtati precej več kot eno tono! Prihajali so bliže in bliže, dokler niso bili tako blizu, da so razločili njeno glavo, ki je sama bila skoraj dva čevlja dolga, ter stisnjene, zelene, nepremične oči. Profesor vzdigne roko in Jim u-stavi čoln ter zarije veslo v vodo, dokler ni čoln skoraj nepremično ležal na leni vodi. Profesor dvigne puško k ramenu ter skrbno in premišljeno pomeri. --o- "Amerikanski Slovenec" je največji slovenski dnevnik in najstarejši slovenski list v A-meriki. Naročajte ea! "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo ao tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj Jutri in zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. saaK« C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika D' Arcy poslopje, 2. nadstropje štev. sobe 204 Pboae: 4854 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. Preiskava in ocena BREZPLAČNO ženska postrežnica j Odprto: od 9. zjutraj do 8 i zvečer. od 10. zjutraj do 12. opoludne. V nedeljo * JESEN SE POJAVLJA V ZRAK ZA ENO SOBO, ZA DVE" SOBI, ZA TRI SOBE ALI VEČ...... s to S? POPUS TA ZA VAŠO STARO PEČ ako se odločite TAKOJ! Zdaj je čas, da se rešite dela in uraazano-sti, ki ga imate s svojo staro pečjo. Zamenjajte jo z udobnim pravim plinskim ogrevanjem svojega doma. Na tej krasni Heat-roli kurite s plinom — oddaja množino toplote—snažna, zdrava toplota po vseh vaših sobah. Porabi malo plina. Nažgete jo, kadar želite—s tem, da obrnete zaklopko .. . ugasnete jo, kadar vam je dovolj toplo. Nikakega dima ali saj . . . nikakega prašnega kurivj&i. ki bi vam zamajalo hišo. Z mahagonijem okrašen kabinet v modernem stilu popolnoma soglaša z opremo sobe. Idealno za domove in stanovanja. Posebna cena za plin za ogrevanje hiše. $S TAKOJ - plačujete leto dni. Cena $89.50, zvezano, manj $10 za vašo staro S7Q-50 peč, dobite to Heatrolo za . :..... Peoples Gas Stores Pravi kraj za nakup plinskih potrebščin 122 South Michigan Avenue S PLINOM LAHKO OPRAVITE BOLJE DNI NA OCEANU na Cherbourg — 6 dni na Bremen POTUJTE Z NAJHITREJŠIM PAROBRODOM na VODI bkemen S. S. EUROPA, ki se zdaj gradi, sc bo postavila v promet v MARCU 1930. 7 DNI DO . JUGOSLAVIJE Priročna in najkrajša železniška zveza za vse dele Evrope. Redna tedenska plovba s priljubljenimi Lloydovimi parniki. Za povratna dovoljenja in za druge podrobnosti se posvetujte s svojim lokalnim zastopnikom ali NCRTfrT ©E ID/H AN LLDYlD^ 130 W. Randolph St., Chicago X 4» 4» 4» 4f 4» 4» 4» 4» 4» 4» 4» 4> 4» 4» 4» 4» 4» 4» 4» 4» 4» 4» * -H— gespOBirUEVjQUETU I --—--------+ »o prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše ^ MESO IN GROCER1JO V zalogi imam vedno vsake Trste /.» sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesar V sko in grocerijsko obrt. I JOHN N. PASDERTZ % COR. CENTER & HUTCHINS STS., JOLIET. ILL + Chicago Telefon 2917. {f * * «fHfKf <**'* + * * * V V £ Iz Rusije. ' Ostanimo pri Rusiji, dara je ol'icielno ni več. Ničevo. Vedno je nekaj zanimivega. Še več. Vedno je morda tudi nekaj zelo važnega. Mnogo je navadnega pofla, ker je Jud tam zdaj na tronu, mnogo je pa tudi za bodočnost važnega. Sicer menda imajo neko zbornico, a sedanji "gosudar-ji" vladajo po že stari ruski navadi z — ukazi. In tako so izdali ukaz, o katerem čitam, da je to "najradikalnejši korak sovjetske Rusije, revolucija zase, ki je velikega pomena za deželo in svet." Ta ukaz je ukaz, ki "ukinuje tradicionalni teden" in dalje čitam o tem ukazu: "Ta reorganizacija bo naredila tudi dalekosežen socialen preobrat. Odpravila bo tisočletno tradicijo, ki jo je u-vedlo krščanstvo, namreč Gospodov dan. Ta dan je za Rusijo odpravljen, vsaj kar se mestnega življenja tiče, in je gotovo najhujši udarec za organizirano cerkev." Ekonomski, gospodarski u-speh je baje že po par tednih naravnost fenomenalen. ' Tako je pouzeti iz lista "The Soviet Union Review", ki izhaja v Washingtonu, D. C. , Vse je mogoče. Malo je še prepira, ali naj bodo štiri dnevi po osem ur, ali pet dni po sedem ur . . ., ali naj ima počitek, — ne nedelje, Bog ne daj — danes Evfremej, jutri Anastazija, pojutranjem Matuška, potem Andruška . . ., ampak to so muhe. Glavno je, da se mnogo proizvaja, malo dela, veliko počiva ... in najbolj poglavitno je, da ni več nobene nedelje in je udarjena cerkev. Tacol. Na svetu so verni in neverni Tomaži, hvala, da je le eden neverni Tomaž. Vse je mogoče na svetu, ukazi so pa mogoči le v Rusiji. Nihče ne more imeti ničesar proti ekonomskemu uspehu, dasi kaki neverni Tomaži vselej radi malo počakajo, kako se bo roba v teku daljše ■ dobe zasukala. Saj v Rusiji niso znani le ukazi, tudi staroavstrijski izraz "umgrup-pieren" je zašel med Ruse,' in hudo so že neštetokrat — re-tirirali. Čakajmo. Vsekako je malo sumljivo, ko se pokazuje na ekonomski uspeh, a se z enako in še več- Moskvi se klanjajo. To je že zgodovinska navada v Rusiji. Moskoviti (?) so bili ptiči, ko so Petrograd pustili ma-nom Leninovim, naredili iz njega Leningrad, sami pa so se vgnezdili v — matuški Moskvi. Plemenom na vzhodu je Moskva skozi stoletja znana, ker so se tja hodili klanjaj Batuška car je sicer — hočeš nočeš — odšel, a na njegovo mesto je prišel batuška — komrad Stalin, ki je s plemeni na vzhodu hudo v sorodstvu. In k batušku-komradu Stalinu so se prišli tokrat klanjat Tadžčiki, tam izpod vrhov Pa-mirskega gorovja, kjer je baje "streha sveta", ako ni blizu Leadvilla, kakor zatrjujemo mi Leadvillčanje, ki hodimo na to streho zajce podit, leve lovit, čevlje trgat in borovce trkat. Toraj Tadžčiki so prišli v Moskvo. Od emisarjev in ko-nrsarjev so toliko čuli ti Gorjanci in Poljalici o zlati svobodi, da se jim je začelo o svo- bodi sanjati, in sanje tam pod I streho sveta mnogo porajtajo, ; zato so šli, da bi Moskoviti in batuška-komrad Stalin njim, Tadžčikom, dal svobodo, last-jno državo, saj jih je milijon, in bombaža pridelujejo v niža-vah, da se lahko vsi dostojno oblečejo, akoravno ne obujajo. In batuška-komrad Stalin je poslušal svoje sorodnike in poslušal milostno njih farsitsko govorico in njih' svobodne želje, in na dveh oslovskih kožah so imeli Tadžčiki zapisano hrepenenje po svobodi in neodvisnosti, da bi se odkrižali radi Moskve in ustanovili svobodno državo Tadžčikistan. Batuška-komrad pa je bil na enem ušesu malo gluh, in z e-nim očesom je nekoliko zami-žurkal, pa je milostno'prikimal, da usliši njih ponižno prošnjo, in Tadžčikistan sme biti svobodna (?) republika v veliki svobodni Uniji neštetih svobodnih republik. Drugih želj v farsitskem jeziku batu-ška-komrad Stalin ni razumel, toraj jih tudi ni mogel uslišati, in ker se niso mogli dalje zmeniti, so odšli Tadžčiki v svoj svobodni Tadžčikistan nazaj, in ker so tam zadovoljni z eno obleko za vse življenje, so bili tudi Tadžčiki zadovoljni, da se jim je nasmehnil moskovski veliki komrad, in da sme. njih "država" biti del kosa ali kos kosa v veliki Uniji, in iz samega navdušenja za dobljeno svobodo (?) so svoje glavno mesto Diušan prekrstili za večne čase v Stalinabad. Toliko so se po farsitsko z batuškom še zmenili, da morajo biti v dolinah in na gorah Tadžčiki dobri in mirni kom-radi, drugače pridejo rdeči komradi s puškami in sabljami, kakor je batuška Stalin to prevzel od batušk-carjev, katerih naslednik je on sam. Tadžčikistan ne prideluje sa-mole velike množine bombaža, kakršne robe Rusi za hlače in janke hudo potrebujejo, Tadžčikistan ima tudi zlato, cink, srebro, smaragde, rubine, bi-sevje . . ., za kakršno robo imajo moskovski komradi s Stalinom vred poseben apetit, dasi pravijo, da ga nimajo, in jim je apetit prešel v — očesa, ko se taka roba tako hudo lepo sveti. He, he. (Dalje prih.) jo vnemo pokazuje tudi na — odpravo krščanske nedelje. He, he. Krščanstvo ne ddvisi od kake nedelje, naj vzamejo "ukazarji" to na znanje, če hočejo, ker krščanstvo je obstajalo nad tri sto let brez ofi-cielne nedelje. Dalje pa blek-ne poročilo samo, da "je Gospodov dan odpravljen za Ru-djo vsaj, kar se mestnega življenja tiče." He, he. Nad osemdeset odstotkov je v Rusiji kmetskega prebivalstva in tja ne segajo — despotični ukazi, in "ukazarji" utegnejo doživeti še bridke ure glede te robe. Na svetu se veselje včasih iz-premeni v — žalost. "Gospodov dan", ta je odpravljen po ukazu, ali se bo tudi Gospod sam umaknil kakemu — ukazu, kakor se baje umakne mestjan? He, he. Ta Gospod je hudo potrpežljiv gospod napram človeškim mravljam, ampak včasih ga. potrpežljivost mine in tedaj je o tem Gospodu zapisano: "Tanquam vas figuli confriget eos — kakor ločarjevo posodo jih bo zmečkal." Titani so ju-rišali Olimp,, in bogovi so zgrabili za strele, pa je bilo titanov konec. Tako grška mitologija. Ampak Gospod, krščanski Gospod . . ., dober je in pripusti človeškim mravljam marsikako veselje in — zmago. He, he. * * * -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! NA RAZPRODAJI je Radio in Victrola kombinacija R.C.A. 18 in ortofonična viktrola, dva inštrumenta v enem kabinetu. Posebna znižana cena. Amer. Slovenec, 1849 West 22nd St., Chicago, 111. OOOCKX>O<>CK>OO<>0-rv0 >C- ■ ^KKKK>00000£X)0-C-0 t r 0 e». i ooooooooooo-oo j jyj Tirmk >00000000000 j