ŽELEZARSKI ZBORNIK
IZDAJAJO ŽELEZARNE JESENICE, RAVNE, ŠTORE IN METALURŠKI INŠTITUT LETO 20	LJUBLJANA	JUNIJ 1986
20 let izhajanja Železarskega zbornika
BESEDA GLAVNEGA UREDNIKA
Teče že dvajseto leto izhajanja Železarskega zbornika. Prav je, da se ob tem, že kar visokem jubileju, spomnimo, da je prav skupno izdajanje strokovnega glasila SLOVENSKIH ŽELEZARN pomenilo začetek plodnega sodelovanja strokovnjakov slovenskih železarn in Metalurškega inštituta v Ljubljani, kije nekaj let za tem preraslo v združitev slovenskih železarn v sestavljeno organizacijo Slovenske železarne. Mislim, da ni potrebno delati bilance o objavljenih delih, potrebno pa je poudariti, da je bil z izdajanjem skupnega strokovnega glasila dosežen namen, to je spremeniti odnos do ustvarjalnega strokovnega dela, dati znanju večji pomen, krepiti samozavest raziskovalcev, združevati in bogatiti znanje ter ga posredovati drugim.
Zdi se mi prav, da se ob tem jubileju ozremo na prehojeno pot, da predvsem poudarimo tehnološki napredek, ki smo ga dosegli na Jesenicah, na Ravnah in v Štorah. Slovensko železarstvo se lahko preživi le s proizvodnjo kvalitetnih jekel. Razvoj v smeri zahtevnih vrst jekel je že zdavnaj spoznana nujnost, ki se v današnjem času vedno znova potrjuje. Tega smo se zavedeli metalurgi in nemetalurgi, zato se lahko pohvalimo, da imamo, vsaj kar se tiče proizvodnje surovega jekla, v vseh treh železarnah najsodobnejšo opremo za sekundarno obdelavo jekla, ki nam omogoča izdelati najbolj zahtevne vrste jekel.
Vložena sredstva v vakuumsko metalurgijo, v pretaljevanje jekla pod žlindro in v sekundarno metalurgijo se nam bogato obrestujejo. Poleg tega se na teh napravah šolajo delavci za novo jeklarno na Jesenicah.
Investicije v predelavo bodo naslednja nujnost. Stare naprave so že iztrošene in tudi zastarele.
Manjka pa nam sposobnih in kreativnih inženirjev ter tehnikov. Moderna tehnologija pač zahteva več znanja, tega pa se, žal, premalo zavedamo.
Železarski zbornik ima vedno manjši obseg. Lahko bi rekli, da strokovno premalo delamo in da imamo premalo strokovnih ambicij. Ali z drugimi besedami, strokovnega dela in znanja pri nas še vedno ne cenimo dovolj.
Kljub vsem težavam in ob popolnemu amaterskemu načinu dela je Železarski zbornik skozi vseh dvajset let ohranil visok strokovni in oblikovni nivo. Zato gre zasluga predvsem uredniškemu odboru, ki se je skozi vsa leta le malo spreminjal. Pohvala gre predvsem prizadevnim avtorjem za temeljito strokovno obravnavanje snovi in organizacijam združenega dela, ki glasilo izdajajo, saj nikoli niso skoparile z denarjem.
Naša želja je tudi v bodoče delati vsaj tako dobro, kot smo doslej. Krepiti znanje in naše medsebojno sodelovanje naj bo naše vodilo. Železarski zbornik je pravo mesto za to.