Spedizione In abbonamento postala 1'oštimia plačana » gotovini „ „ __ ^^^ Prezzo — Cena C O.SO Domoljub v ctubllani 17. t unija 1942-XX . ^ 55 . šlev. 25 senu IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIWIIIIIIH Pravičen mož •laka; se ima za pravičnega moža, ki še * sanjali nikoli ne misli koga kakorkoli ogoljufati1 in ga varati. Vendar 6i prav nič ne pomišlja, čaj njegov sosed potrebuje .v stiski denarja, da mu rad odkupi kako stvar pod ceno, da ga tako »reši« stiske. Kar prav se mu zdi, če na vso moč glasno hvali svojft robo, pri tem pa previdno zamolči! njene .pomanjkljivosti. Č,e ima kaj naprodaj, ga niti malo ne moli revežu, če pride k njemu kupovat, odriniti slabše blago, kakršnega bi bogatin ne maral vzeti, pa bo z revežem še barantat za pol beliča. / , Tudi na take stvari b^ moral paziti mož, ki hoče biti po svoji pravičnosti ugleden in vzoren. Ko te ljudje obiskujejo Nekdo te obišče. Ves nestrpen pričakuješ, kaj bo. Le dobro samega sebe opazuj, kaj se godi v tebi, ko ti obiskovalec pripoveduje, čemu prihaja. Morebiti bi s teboj rad sklenil dobro kupčijo. Morebiti se mu imenitno zdi, ko bi se rad seznanil s teboj. Nemara pa li prinaša pozdrav» od ljudi, ki jih imaš rad ali jih visoko ceniš. Vsekakor ti srce veselo utriplje in kar veseliS se njegovih besedi. Pa se zgodi, da ti možak morda zaupa, da je v službi napredoval kateri izmed tvojih tekmecev, morebiti te prosi podpore ali pa te prosi. da bi mu znižal ali črtal kak dolg. Kakor bi trenil se ti lice pomrači in v svoji notranjosti si nejevoljen. K temu ne bi hotel prav nič dodajati, ker, lahko sam presodiš, kakšen prav za prav si in po čem ti hrepeni tvoje srce. Tudi do sebe bodi odkrit! Pripoveduješ, da ljudje od vseh strani hodijo nad te" ter te prosijo pomoči, da pa nikakor n» moreš vselej pomagati. Tako se opravičuješ tee si poln sočutji». Resnioa je, da človek ne more vsem in vselej pomagati. Takrat je naše sočutje vse, kar moremo dati svojemu bližnjemu. Velikokrat pa se zgodi, da prihaja vabilo na to ali ono zabavo, da dobiš priliko s svojim d«M narjem za nekaj časa biti deležen kakega užitka in veselja. Takrat pa ni nobenega izgovora, nobene zadrege zaradi denarja. Takrat si kar odkrito povej in priznal, da tvoje opravičevanj» pred revežem in sočutje z njim ni bilo pristno. brra i il»ci^ - " •• RAZGLED PO SVETU Vbfc,k>i* 7 let 1 trt trm M f 's k t m » vmt— tr ak. nauti«- fi:nwnyjgi«.s a «r- 'Ol 'Vi JK «k MfMtÜ Jaoaar: w- .»aar: «i ittjmk ^r fc.—o i/TBrtliirtu « aru (Mm * t «a ;tafc-c jr «raw • »ri (Mftli trni». ji Dia » n ' i :a 1- t u~aiw.ii f^iÄ.aea sti^^fi^P ; « * * * «-orw- n ^w.«* »I-BW ja .« ta" m *nng-» w-»r*. "uan-a j. imr»ra Biauner Il«n «« .* irrl Lt 1 :D i-ama^':«« I»"«!- B» «a rami.ria" «ir» ia «>»:a..a >»•- a» f-a M «aM*a. «t^n* n «nwa**- if- mir. ni « wgn'li la natali i. a »".i.* aar . : M il« A O JUJl > * Mk j fa «» jr »» _ t üfa i» ia fasaan«. art*. mure tam ultimimi «cui,» .niT a fa Ui L m 3 fa caiiitaim ui'T— H -"-KS*. ài S» '=rr» , i i £■»•«• la l.raaan. Jfai* UMaj» e * mi. 1 ria. p K ^ uen - l ftrrit arTMiiupi /» il.« rautK «1*--J jà * aa.i. ;>-,»•« i >-«1«. 2 «s iü ,* »la a w» a i»»!* 1 h ■ »»-^«riaai. 1 «a ta m a-janin*. fa L-upvc tu.- vt m-i-««A M U K jI II tfMÄ.rt T »ti M Si »1 »«"»•aijii H utrM.'f ■*. o-j,c lan.. "s >WTlt talfa« M BWW*3t n ^ 1 -»-71«i2 ji LrtJl* * T «»r» j»- C»»«- SKT- » tit»-« v 7»-. «»»«I..TI Ü-»-14 a i_.La.ft" }.- .-j,;, ! 3 j - Jfaafi* P «'-t *4 *-"-» ' jS Tili 'tti ^f J^J^J« 1 JJI * : .1 «I^IST xa .* LL» 1 J -^- n^-t ■«ara jrf.« JI "t-iB. K ncn. ■baratt j«-, saura j Haipt l ht «• «jr-wnna nca- £« >WJ.ir.fTLa k-^-J j» j ,,-j. » j.j» ter» i ir -j « H tmnu-j pmmuiiL t w j it p^il lai me «uaat t »5 j a i«. P " •> PSW* wmK » friiif> j s«» Tt tn v, jr«èt: tur.tjv. Tria Vmua* a i3>tiufc.->fat ir^utzw^ m » r »i»-n iraa n. .a 13 -,t; T (.» i,-., ra* a^wi -.«s imp-^ -ul FtaKttj prii» eni» - «« n u«« Tn^'Wiii^ -.ia- tn.j : -ti ui ta-j T ~ -f •>, j.-^ i. * lai^n-i fi-tm^r r->i.t iooa« ia ■ ■UJC-U! ^ "i 2 i.i .t-» « ia k li. j*".*1-» VI 1 -Mai ««i«" tuj» u »t-C K y-afejj JJ .»»•"J » *•« a :->C-e ja ta« ì*WSVl V.W. i v -2.il J4* Z1 iS II;' .1-i ■crai^r. L« e taa-^. ^ 14 «L..a-t ra. om « ;• n.-' a.t. #t*tit t 9 vvrujtm ci-ir.. u JJ- i;! Ù V^v y. -^ r, -a. Btr-àa _ ia » t o,-. «AK BhC T aasaswaS ^atefau! rase waoTA« ia imaRL« k^lì i > £««rr» jna.ft- «„V, raju« 3 «.''/> V^l 3 »iT.or .ft - i T A -4» «o* > iou^Tn* er/ n,-. l ? -----frwawt» « >» «u na«*» a 1 r t*—m \r\ »Ifin rTWa^ tim i :» pifti M>a» n čua »»n« >»•• m f« ' !»■■»■ Via »wi unnaa i raaaü «»_ M p l-i i.r-i ^ > «-n »« «a^o« « ja X-4C» MK. jr « ^ j » E"» nei. aa - ia»—i». «^».H. O Ufa V BTV »j a c tbfljl T«riu -rait .a 1.É1.11 m önnawji a-t.am. u te «c M- ta. » nii n«loa. ^ »Rika <•«» ^».ata it «u. "*■ »na » la.iaa «» vsaa t£._a nm:«-i 1 n. a m ja tuli rta i j-r^j. .a uj» wie. «.1 ia Aiaar_ri « »št-aa «nm« 3t L .'uu.iL. «rrr4 ^ ».a diT«»4>it raj» «TI ia:arta ia I tla. fttrva.m, Snur. S «A1»—»«ialiti .* ta;»-a W ^^ if T ^ H prnf« te «-a^MRi * « ^ - « - bjt m mu t Krna- -a «sa . w irrt rintr t T»rw«ix lanjit.^:,! Huyri m* «cu«-a. ««« »an ji-u. ).> jj f^j itti! Or ei- »1^1.1 -r»» r: ; "^"•"Mt» !i ■ Bci«-n -»-01 i> inwTi «ai 11- . •*r i«^ oi«» ta an*a« «a lil > .;.. 1* * »«». mm» fT u- «Su,.. v W «r 'aa ud p«Oat «r4ajt sa i.lwi "<»■ P« » »t «fvcia t-LiT»«*. Zrn r**U tt B^ «X » U rv „ „t -eto. T tua -«.a.« M a ipi.: ^^ b •etiat»*! ain ^ -»TT« . e-* w * . al, «.«LLlira kji '.ur»t M arti jairirrj, tanar« « i- -n..«, 1 It-tA. tbi ■fallt l- <* „ k. t I >* IK «A "•u «a; a j 1 vh) rii' ' » ki «.»r»; bi 1 trt m it-l» ft aa» 1 1 ttjù Wa« mi aa. dtèlt; ta raii' it —n m Tifaai «t urr ii hi tir V>Iax artft. aa 11 - r »c-• itrtHHi U »»rit» StUJ f». T»ö« (at-rt j» aar-t. fai 1 m lai. 1 rii t «ar.« tinnì, la k**~ra j» rj»Tri bktan «a 1 I.« )( kilo m »mrva», far H 1» jr nuni a hkkllH •» >» ca- »a.« mu: »p« ki aj ta «J"i rtpar. u »ar.in : 4» tiixi - Ko jm m K-1'ji.c ynafcafa£ 1C1.- f;. « «*»li. ù P « «CTT éata-* muujj u rt k» aXM ia mn «ari ta «afa.* a u M !» »a - «"al otauia C*« T fe* je tnr»i afa ipafa Ka -1 h "Mliii fe J T in asu«: «aa » ? .•-. ?W-nr. v»- f moti-i la fa jr*t » Bac.-«*. k trr K r u - -..: ti rtiOKTk. t a taa^i-tri'ü» a iu t» farti il»t au.ača. «i tata St»t w K» tr«Sb t a m T i»t «« < >m » »rt.irn a vai m. t ia i " >d a«i laitr »it 0 >n .nr-.ii 1 m »Mi-M "i r.-f». rat. Liti M 1 «rtr-Ttsi,-! ;ìet :••■> 1 «f taafea mL Ka-ri atxA« P» »»mnìV Umiliti tWi^ un. 1 •>:0r fai * «tendo« nm rre^rvrt zr >• ** [«■ v Bnntsfci iržavi! Vsa Baronia, rpi^Ho. reiltcì: ;•? U ^ drapo xa mše lif> >sjov«nk' »DocxJjoU, >Bop^jch< ir i^0-kavfasox b teritorij Hm'óie drö'« poOpjìe da: iTre** imp~i< d. I W «Hra S. K?/je NQVE6A Zvesti bralki v spomin! Naši veliki, zvesti in vztrajni prijateljici so posvečene te kratke vrstice. Ne bilo bi prav, če se je ne bi spomnili vsaj enkrat v listu, ki ga prebira že od začetka. 86 leti Lepa, častitljiva starost. Marsikdo si pravi: Bog mi je ne daj učakatil Ne tako naäa mati. Bogu vdano prenaša njen deveti križ. Z molkom v roki pričakujejo ono, ki varno in stalno hodi ob m strani vsakogar. Ne pritoževaje se, ampak z »Domoljubom« v roki in poliožno knjigo, gredo naša mati nasproti Onemu, ki jim bo enkrat rekel: Pridi, duša blaga, pridi tja, kjer ti je pripravljen prostor od vekomaj! Zvesti bralki našega lista so posvečene te vrstice. Njej, ki je prebrala vse številke, nobene ni izpustila, čeprav je imela vedno veliko dela. Zakaj, ko uživa zasluženi pokoj, zdaj, ko okrog in okrog divja nemir, naša mati še vedno bere »Domoljuba«, še ve.dno išče v njem tolažbe. Ne morem si kaj, da ne bi zaklical: Mati fclntetova iz Dolenje vasi pri Cerknici, naj vam ljubi Hog podeli v polni meri zdravja in korajže, da boste težo let lahko nosili in dočakali leto in starost, katero si želite. V imenu vseh »Domo-ljubovih« bralcev pa: Hvala Vam za veliko naklonjenost in pazljivost, naj bo Vaš vzgled mnogim, mnogim Slovencem jasen in posnemanja vreden. Na mnogo let! Slovenki pri sv. očetu Po želji in navodilih nadškofa Margottija je v naši nadàkofiji izvedla proslavo 25 letnega škofovskega jubileja sv. očeta Katoliška akcija. Proslava je bila častno izvedena in je imela 6voj vrhunec v velikih cerkvenih slovesnostih na praznik Vnebohoda v stolnici. Ker pa KA še v večjem delu škofje ni organizirana, so za ta del škofije po dogovoru s prevzvišenim nadpastirjem prevzele proslavo pomembnega dne Marijne družbe. Vodstvo Marijinih družb je povabilo svoje članice, da bi zbrale za sv. očeta lep duhovni šo-pek in primeren dar za dobrodelne namene svete Cerkve. Temu povabilu so se družbe odzvale po večini z velikim veseljem in je 63 družb poslnlo svoje prispevke. V zbranem duhovnem šopku je bilo, naj navedemo samo nekaj številk, nad 28 tisoč sv. maš, skoraj 24.000 sv. obhajil, 30.000 rožnih vencev in še na desettisoče drugih molitev in dobrih del. V denarju so družbe nabrale nad .sedem tisoč lir. Duhovni šopek in denarni dar sta nesli v umetno izdelanem pismu iz pergamentnega papirja s primernim posvetitom dvé družbenicl iz goriške Marijine družbe v Rim. Na toplo priporočilo goriškega nadškofi sta dobili na binkoštno viljo 23. maja pri sv. očetu posebno avdienco. ®ili sta sprejeti sami v eni najlepših dvoran. Pred Jn med sprejemom so ju slikali. . "aj navedemo nekoliko stavkov iz poročila, kl Sta ga odposlanki izročili škof. voditelju: »Potem sem zatrla ginjenost v sebi ter začela počasi, z nekoliko trepetajočim glasom, ne videč pred seboj nič drugega kot samo Njega, ki je najvišji poglavar sv. Cerkve, Njega, ki je Kristurs na zemlji, čitati vdanostno poslanico. Sv. oče je pa-zno poslušal in od časa do časa odobravajoče prikimal, zlasti ko sem povedala, da je tudi On sain ponosen, da je že od mladih let član Marice družbe. p0 nagovoru sva s tovarišico izročili 'darove, za katere se je sv. oče toplo zahvalil m nama podaril vsaki lep rožni venec. Priporočil nam je, naj še nadalje zanj molimo, in izjavil, na pozna naše ljudstvo in ve, kako je verno in i rkvi zvesto. Dobili sva vtis, da ima sv. oče ! B|ovensko ljudstvo v najlepšem spominu. Potem I sem prosila, naj bi naina blagoslovil podobice in druge spominke, ki sva jih prinesli s seboj. Po blagoslovu nabožnih predmetov nama je naročil, naj povemo vsem, da blagoslavlja vse voditelje naših družb, vse naše družine in vse haše ljudstvo. Podelil je svoj sveti blagoslov in s toplim pozdravom na naše ljudstvo je nadaljeval svojo pot v sosedno dvorano, kjer so ga čakali številni drugi verniki.« Lipovo cvetje Kakor vemo, daje lipa čebelam obilo obno-žine in medu. Prav tako že od nekdaj ljudje obirajo lipovo cvetje, ki daje dober Tn zdravileD čaj. Zaradi pomanjkanja inozemskih čajev bodo ljudje letos obiranje lipovega cvetja gotovo podvojili, ker ga ne bodo nabirali samo zase, ampak tudi za kupčijo. Obiranju cuetja ne ugovarjamo, ako bi se delo vršil opravilno. Toda obiralci lomijo odročne veje, da jih morejo lažje obrati. Tako pustošijo drevesa, ki se leto za letom manjšajo, namesto da bi se večala. Naš znameniti čebelar Anton Janša je rekel: ! »Jaz ne končam nobene čebele zaradi medu in voska, ampak jih ohranim žive in zdrave zato, da mi nosijo drugo leto zopet vosek in med.« — i Obiralci lipovega cvetja naj prilagode te tehtne besede svojemu delu in rečejo: »Jaz ne odlomim pri obiranju cvetja nobene veje zaradi cvetja, ampak jih pustim rasti zato, da mi bodo dale drugo leto zopet dovolj koristnega cvetja.« • d 25 letnico mašništva je obhajal te dni vse-učiliški profesor dr. Ciril Potočnik. Še mnogo blagoslovljenih let! d Vodstvo Zavoda sv. Stanislava v Baragovem semenišču v Ljubljani opozarja, da bo sprejemni izpit za prvi razred konec počitnic. Po splošnih predpisih bo treba pokazati primerno znanje slovenskega jezika, računstva (aritmetika in geometrija), risanja, zgodovine, zemljepisa in prirodopi-6a. Ker nimamo prostora za veliko število novih gojencev, ne odlašajte s priglasitvijo. d Kanonika sta postala g. Alojzij Kraševec, dekan in župnik v Hrušici in g. Karel Jamnik, dekan in župnik v Trnovem. Čestitamo! d Nov kip svojega cerkvenega palrona je dobila te dni cerkev sv. Jožefa v Ljubljani. Kip je krasno umetniško delo znanega slovenskega kiparja Pengova. d Zadnje dni so izšle uradne objave s sledečimi naslovi: Doklade za poročene najemnike. Predpisi o zbiranju trebušne slinavke in Uvedba obvezne civilne službe. d Štiridesetletni«) udcjstvovanja pri gasilcih praznuje letos vodja gasilcev v Dolenji vasi pri Cerknici Matija Šparemblek. Navdušenemu gasilcu daj Bog še mnogo blagoslovljenih leti d Za krojaške pomočnike je bila te dn> sklenjena nova 6kupnostna pogodba, ki določa na sedanje kosovno delo 35% povišek, urne mezde pa 6e gibljejo od 3 do 5 lir. d Pošiljanje zavojev vojakom na bojiščih. Višja poštna uprava glavnega vojaškega poveljstva je obvestila 6tarše, odnosno sorodnike voiakov na bojiščih, naj v bodoče v zavoje, p>06lane za vojake, ne devajo jedil in drugih naglo pokvarljivih tvarin. Precej časa traja, preden se zavoji dajo na ladjo, po prihodu na cilj pa jih spe1 spravijo za nekaj ča6a v skladišča. In tu nastane možnost, da se je-6tvane v zavojih pokvarijo, vr!i tega pa se s ples-nijo pokvarijo ludi sosednji zavoji. Zavoljo tega naj pošiljatelji pazijo, da bodo v. zavoje dali ie takšne stvari, ki se ne pokvarijo. d Kazen za skrivalca bombaža in platna. V Milanu so odkrili, da je imel industrijec Cattaneo Cesare iz Coma velike zaloge bombaža in platna, katerega ne le, da ni prijavil oblastem, kot bi moral, temveč je na skrivaj z njimi trgoval in delil velike dobičfte. Pregrešil 6e je tudi s tem, da je visoko prekoračil najvišje dovoljene prodajne cene. Izročei? je bil izrednemu sodišču za zaščito države, prefekt pa je imenoval podjetju posebnega komisarja, ki bo skrbel, da bo piodjetje v redu poslovalo dalje. d Znižanje cen gledaliških in kinematografskih vstopnic čez poletje. Zveza laetnikov gledališč in kinematografov je sklenila znižati za čas od 8. junija pa do 15. septembra cene vsem vstopnicam, ki veljajo več kakor eno liro. Za boljše kinematografe velja, da bodo morali znižati vstopnice za 20%, I gledališča pa za 10%. Za manjše kinematograf« in za manjša gledališča pa 6e odreja 10% znižanje. I NOVI GROBOVI f Župnik Jože Eppich V torek 2. junija je Bog poklical k Sebi svo> jega zvestega služabnika, župnika in duhovnega svetnika g. Jožefa Eppicha v Stari cerkvi pri Ko« čevju. Pokojni g župnik je bil med Kočevarjt izredno priljubljen in je bil cela desetletja nji« hov nesporni voditelj. Posebno so mu bili prl srcu reveži. Bog mu bodi obilen plačniki Trobec V Črnem vrhu je dne 6. junija 19491 umrl Jožef Trobec* ki se je rodil 22. fe« bruarja 1859. Pokoj« nik je bil župan ne« pretrgoma 48 let, ini sicer od I. 1888 dot 19*53 občine črni vrh< od 1. 1933 do 1936 pai župan združene obči« ne Polhov gradeč. Ko so 1. 1936 ustanovili ponovno občino Črni vrh. je odgovornosti polno težko mesto! zaradi starosti pre« pustil mlajšim močem. Pokojnik je bil ves čaS odločen pristaš katoliških načel ter je tudi svo« je otroke vzgojil v strogo katoliškem duhu; odi njih živijo samo 3 hčere; 1 sin je umrl I. 1914y drugi je padel v vojni. Boj* bodi Jožefu Trobcu plačnik za vsa njegova dobra dela. Preostala tolaži Bog! V Kropi je umrla posestnlca Marija Ažmatu — V mariborski bolnišnici so umrli: Jakob Ro» kavec, sodar iz Gornje Velke pri Sladki gori, 60« letni čevljarski pomočnik Anton Petrak iz Mari« bora ,in 69 letni upokojeni poštni poduradnik Tu« šar Martin. — V Gteichenbergu je umrl veletr« govec Karel Saria, star 66 let. Njegovo truplo so prepeljali v Maribor. — V Dolskem je odšla vi večnost Julijana Puhar r. Hribar. — V Mariborti je zapel mrtvaški zvon večkratnemu predsedniku Mizarske zadruge Mundi Alojziju. — Na vzhodni fronti je padel vojak Viljem Harner, doma ia Maribora. — V Bači je na veke zatisnil očSI ugledni 77 letni go«podar Anton Koder. — V več« nost je odšel znani celjski obrtnik Bratoml Re« bek. — V Ljubljani so zapustili solzno dolino? trgovka Albina Koser roj. Mastek, zgledna re« dovnica-uršulinka m. Kerubina Rihar, poštni zva« ničnik v p. Josp Mesojedec, zvaničnik drž. žel. v] pok. Pavel Samotorčan, vdova po ravnatelju zem« ljiške knjige v Ljubljani Jožefa žargaj, Fani Bu« kovnik, bivši nameščenec drž. rudnika v Velenju Dragotin Heuffel, Mazi Jerica roj. Kos, 901etail Ivan Čepin in davčni nadupravitelj v p. Franca Ukovič. — Naj počivajo v mirul Preostale tola« ži Bog! Obenem je bilo 6klenjeno. da se morajo gledališčal in kinematografi v jx>letni dobi zapreti najkasneje do polnoči. Te sklepe je ministrstvo za ljudsko kulturo odobrilo. d Splošna železničarska gospodarska zadrug« (2egosa) je imela pretekli teden svoj občni zbor V Ljubljani. Na sestanku so obravnavali važne, zlasti za naše male gospodarje zelo koristne zadeve. Zan nimiva je bila tudi predsednikova ugotovitev, da bi lahko v naši pokrajini pridobili letno do 30.000 kunčjih kožic, a jih pridejo zdaj le okrog 10.000. d Huda toča je obiskala pred kratkim razne vinorodne kraje in tudi briške griče. Zelo je trpelo grozdje, ki je bilo v .iaibu;ne|šem rrstju. d Najvišje cene perutnini in zajcem so določili v Italiji. Cena za potrošnike za kure znaša največ 38, za zajce pa 25 lir za kilogram, d Trg s češnjami prihaja v teh dneh do popolnega razmaha. Letina je letos srednja, boljša p« vipavskih bregovih kot po briških gričih. Prodaj« na cena je določena. Na izvoznem trgu se pri na« kupu na debelo mehko -blago, ki gre že h koncu, plačuje po L 2.20 kg, trdo bolj trajno blago, ki je v večjih množinah začelo šele zdaj prihajati, po L 3.10 kilogram. Kakor vsako leto so tudi letošnje češnje okusne, polne prijetnega soka in so prinest« mnogo dobrega razpoloženja. Saj češeni se vsako! leto veseli vsa dežela. f Jožef d Bogat je postal zaradi padca z osla. Kniet Vizicanella Vincenzo iz okolice Rima je jezdil na oslu. Nenadoma pa ga je muhasta živaj 6tr«ila raz 6ebe, da «e je mož precej pobil. Ko je ležal pobit na tleh in mu je v glavi vse šumelo, so 6e mu pojavile tudi neke številke. Mož si jih je zapomnil in šel nanje stavit na običajno loterijo. Vse njegove številke, na katere je slavil deset lir, so bile izvle-čene in mož je dobil pol milijona lir. Iz hvaležnosti je sklenil svojenru oslu zgraditi krasen hlev, za ves ostali denar pa 6i bo kupil velik ko6 polja in ga bo vsega obdelal. d Pri reševanju hiše so pozabili na sina. V okolici Padove je v borni hišici nenadoma iz neznanih razlogov nastal požar. Domači, katere je prasket plamenov zbudil iz 6panja. 60 poklicali sosede na pomoč. V zmedi, ki je ob takih nesrečah kaj običajna. so vsi pozabili na lastnikovega deselelnega 6ina. Oče in mati sla požrtvovalno gasila ogenj in pri tem je žena dobila težke opekline, da so jo morati takoj oddali v bolnišnico. Nazadnje pa so se Jakob Alešovec Po letih mnogo mlajši, a po mišljenju in delovanju (merom v krogu Staroslovencev je bil časnikar in pisatelj Jakob Alešovec. Rodil se je na Skaručni leta 1842. Ljudsko šolo je obiskoval v Kamniku pri očetih frančiškanih, nato pa v letih 1856—1863 gimnazijo v Ljubljani, a je ni dokončal, marveč je v šesti šoli izstopil in se za dva meseci! vpisal na ljub-epomnili "tudi na dečka. Ko so se reševati v najhuj- I ljansko učiteljišče. Tudi tega ni končal in si tako èein ognju podali v hišo so našli le dečkovo izogle- I za vse življenje zaprl pot do stalnega izobraže-nek> truplo. I valnega in izobraženega poklica — podobno kot d Sv. Rok pri Dravljah začasna župnijska cer- Levstik. In kot Levstik je tudi Alešovec postal kev. Z razmejitvijo Ljubljanske pokrajine od Oo- I najprej domači učitelj po premožnih družinah, n. reajskega je bila župnija St. Vid nad Ljubljano pr. kot Levstik tudi Alešovec pri graščaku Vil-razdeljena lako, da je ostal sedež župnije na Oo- harju na Kalcu na Notranjskem. Tudi je bil v renjskem. v Ljubljanski pokrajini pa naslednje va6i: I zasebni službi pri grofu Lanthierju in mu ure-Toško čelo, Ceplje, Clinica, Dolnice, Podutik, Kam- dil njegovo domačo knjižnico. Leta 1867 pa je na gorica, Pržanj, Trata Zapuže, Dravlje. Koseze, že prišel v Ljubljano in odslej je ni več zapu-Polane in Zgornja Šiška z nad 4000 dušami. Za ta stil do svoje smrti lela 1901. Zadnji čas je bil «le.1 župnije SI. Vid je bil z odlokom škofijskega or- časnikar, pa je pri tem poslu skoraj popolnoma dinariata v Ljubljani prestavljen župnijski urad na že oslepel in živel svojih 15 let pred smrtjo v ozemlje v Ljubljanski pokrajini in 6e mu je dal na- veliki zapuščenosti in revščini v Ljubljani. urada ^e'ootrdil MCt^" Ustanovitev JaUob Alešovec je že kot četrtošolec v gimna- Sii^H ^vnif^ l ? LjlÄl)an,fk? z'i' «>Cel pisateljevati, podobno kot Jurčič. Ni pa Er^ i^H."!!?™!1^?. Y Dravllal! I V materinščini, marveč v nemškem jeziku. Pisal je potopise, zgodovinske povesti, romane, novele, vesele zgodbe in celo ljudske igre, vse v nemščini. Med temi nemškimi igrami naj posebej omenim le Dimeža, ki ga je pozneje poslovenil in je bila ta igra prav do zadnjih se je začasno proglasila za župnijsko cerkev zgoraj omenjenega dela župnije St. Vid na ozemlju Ljubljanske pokrajine. Okrog sosedov , * s Voiaike nfliimv« i____ •• , , {ils0v zol° IBrana "a naših podeželskih odrih. i •s«»««?ms ^-tfif-s.___________ in nepremičnim gradbenim materialom last nemške vojske. Krajo ali poškodbo vojaškega imetja bodo strogo kaznovali. ' Sied8.,ifle D" Pros'em je dobil Belgrad, s Kdo Inhko postane ljudskošolsk, učitelj. IJo 10. junija se je bilo treba prijaviti k i/o 4 za jn^košolsk.e učitel je. Wgoji za spre-jem «o sledeči: 1. dobri šolski uspehi; red zadostno v nemščini ali račnnstvu izključuje od itninvo v link.« __i_____• . ' Da ni bilo župnika Blaža Potočnika in rodoljubov tiste dobe, bi nikoli ne imeli v Alešovcu tudi slovenskega pisatelja. Ti rodoljubi so ga vendarle pregovorili, da je stopil med njihove vrste in začel pUali za svoj narod v domačem jeziku. Nastopil je v Bleiweisovih »Novicah« in Einspie-lerjevem »Slovencu« v Celovcu v sredini šestede-setili let prejšnjega stoletja. Dolga je vrsta Ale-šovčevih povesti vzgojnega in zabavnega prijave. 2. Dobro zdravstveno stanie- značaja, da jih naštejem samo nekaj bolj znanih: napake ali bolečine izključujejo «mrei,'m nn «»s'ora in Vis, Cesar Maks in Mehika, Zmaj v učiteljišče. 3. Pripadnost i HhlerjeW modini ' """ " *------- *" ------------ a(i sorodni ustanovi. Bistriški dolini, Ričet iz Žabjeka, Iz sodnijskega življenja, Vojska na Turškem. Jama nad Dobrušo, največ iz zgodovine. Kar pa jih Ima bolj sodobni naslov, je pa prav gotovo šaljive in zabavne vsebine, kajti Jakob Alešovec se je razvil v zgodovinskega in humorističnega pisatc-lja. Njegove zgodovinske povesti so seveda v »o polne romantike in izrednih, nezgodovinskih meti in dogodkov, vse bolj so pa pospešene njegove vesele povesti iz takratnega slovenskega meščanskega življenja. Ce ne poznate morda nobene oil zgoraj navedenih povesti izpod njegovega peresa, ste pa prav gotovo brali njegove homureske po. Znal je izborilo pikati in smešiti razne razvade takratnega družabnega in javnega ter kulturnega Petelinov Janez, Ne v Ameriko. Torej zares dol- | življenja med Slovenci. Tako je" pikal, da Be ie ga vrsta povesti, kakor nam že naslovi povedo, I celo pisatelja samega prijel pridevek »brencelj«. « Obrok kruha od juni ja dalje je na lir- | s Vse telesno sposobne brezposelne delavce vaškem tale: 150 gramovjcrtiha ali_ 110 gramov | od 18 do 45. leta bodo v Srbiji, zapodili v rudar- s Posekano drevo je padlo na 4letnega Ste-banjo 1Z MozirJ" ,er mu zdrobilo lo- s Smrtno se je ponesrečil v Trbovljah Herman Kolbezen, edinec Ilermine Kolbeznove. rodrohnosti niso znane _______________o_______ „.„.,„ „,, ,,„ ,;,„,„„» s 40 mladih kočevskih priseljencev je od^lo I «"«ke na dan in osebo. Obrok" k"ruha "za'težke skih in kovinskih podjetjih. °l , t,r.adc». Kjer jih bodo v tri- delavce je nekaj večji. s Murvina drevesa so začeli saditi na Koro •kegade™ JU pripravili na izPi( , Dr Akšamovič, prejšnji djakovski škof. " " " ' ' -■ 1 kl je bil na lastno prošnjo upokojen, je od od sv. Stolice imenovan za apostolskega upra vitelja djakovske škofije. s Stalna n vedli po vse! . . T^ " P®21*" Hrvatski trgovinski minister tr. loth je ponovno pozval hrvatske kmete, naj obdelajo vsak razpoložljivi košček zemlje in iz krajev, kjer imajo preveč semena, pošljejo seme siromašnim pokrajinam nezavisne Hrvatske. Svoj poziv je minister podkrepil s Ču-tom domovinske ljubezni hrvatskega kmeta, ki EL™ lrPel, d« bi del države živel v pominj- dr P[av™,Bvnn cerkev- Poglavnik Pa\?llè Jc P^P'sa Pravilnik za pravoslav-J-Lerrk" ""«'«kem ozemlju. Uvede se nadškofi,« i„ 3 škofije, in sicer prva v Zagre! bu, ostale tri pa v Petrov,.. Brodi? in Sarajevu, b pravilnikom «o urejena vsa vprašanja, ki se tičejo odnosa ia med državo in pravoslavno cer-JviJ.0- Z» nadskofa-melroDolita v Zagrebu je bil imenovan Germogen, ki je bil ono nedeljo cerkvjVeSn° Ustollfen v "Brebški pravoslavni i« I Gfl?ti,ne ">Prl>. Srbski ministrski svet je ukazal zapreti vse gostilne po vaseh v Srbiji. Izvzeti so kopališki in turistični kraji. Ob državnih in banovinskih cestah pa bodo lahko «stale gostilne, ki so potrebne za prenočevanje predavanja proti komunizma eh srbskih srednjih šolah. Prei so ... ------------- Preda- vanja imajo profesorji ali pa strokovnjaki, ki so se že prej pečali s tem vprašanjem. s Cesio, ki bo vezala Zagreb z morjem, bo 6ezidala Hrvatska. « Nov križev pot je dobila katoliška cerkev v Kragujevcu. Naslikala ga je bivša me-scanskošolska učiteljica Jasna Prinčeva. s Biik r za mo knjig je podaril neki belgrajski profesor Narodni knjižnici. škem, Gorenjskem in Štajerskem. 2e pred stoletji so v teh krajih uspešno gojili murvina drevesa in j« bila reja sviloprejk razvita. s Strogo nadzorstvo nad posevki je uvedla velika župa Prigorje. V to svrho velika župa vpisuje v posebne knjige vse. obdelane površine zemlje, povprečni žitni pridelek in potrebe živil za prehrano ljudstva. s Novega škola je dohil Mostar v osebi dosedanjega kapitularnega vikarja msgr. Petra Cula. s Za Iri mesece so odložene vse izvršbe zaradi denarnih terjatev na Hrvatskem. e Prenos čekovnih in hranilnih vlog is pn-drninie Poštne hranilnice na Hrvatsko poštno hranilnico. Poštna hranilnica hrvatske države objavlja ponovno, da morejo vsi prebivalci Neodvisne hrvatske države, ki imajo hranilne knjižice ali čekovne račune pri podružnicah bivše Poštne hranilnice v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani, Spalata, Belgradu, Skoplju ali na Hrvatskem, prenesti isto na Hrvatsko poštno hranilnico. Ta rok poteče s koncem avgusta ne glede na to, ali je bila hranilna knjižica na Hrvatskem registrirana ali ne, ali so biLa po 1. aprilu izvršena vplačila ali izplačila in ne ftlede na to, če je prosilec nadaljeval s svojim čekovnim računom pri Poštni hranilnici na Hrvatskem, ali so bila izvršena plačila ali ne. (Dalje.) Organist je ponudil Nikotu note in pozval: »Tenor naj pojel« Pet moških se je stisnilo v kopico. Organist je pritiskal tla tipke in spremljal. Ko i« prišel na vitji glas, so pevci hrkali, Niko pa je vzdignil pesem visoko z lahkim in mehkim glasom. Dekleta so se spogledala in ozrla v Tilko, ki je zardela ko mak, , • Dobro!« je pohvalil Organist. Njegov razbrzdani obraz je zasijal. Pevci so molčali in nič jim ni bilo po volji, da je tujec, novinec, odnesel pohvalo, kakršne ni nikoli dal Organist njim, domačinom starim preizkuienim pevcem. Z druge strani jim je pa laskalo, da se bodo lahko z novim glasom postavili. • Bas!« je zastavil pevovodja. »Kje pa je spet Petrov Janez?« •Zunaj pred vrati kadil« je odgovoril brkati možak. •Pokličite ga!« »Pravi, da ne bo pel. Menda je prehlajen!« so javili pevci. »Je imel sinoči predolgo pevsko vajo pri Ludviku!, je pikro pripomnil organist. Pevci so se namuzali. Bas je udarjal brez Janeza. Povzeli so pesem v»i glasovi. Vstopili so se v krog in zapeli brez harmonija. Pesem se je zlila v prijetno melodijo in zaključila z močnim refrenom: Kronaj jo, kronaj večni Bog, Oče in Sin in sveti Duh.< Nad vsemi glasovi je mehko plaval tenor. Organist je pobral note, zabičal točnost in ugasnil luč. Ztinaj je sijala vedra mesečina. Pevci »o se razgubili po ozkih ulicah. Za vasjo je spremljal Tilko hlapec Niko. Po travniku so cvrčali murni, na bilke je padala rosa. Oba sta molčala in stopala vštric po mehki stezi. Jasne zvezde so se smejale na nebu in živordeča luna je bdela nad njimi, ko pastirica nad belimi ovčkami. Obema je bilo tako mehko pri srcu, pa sta skrivala svoje misli in zavila v reber. »Kaj pa Janez?, je zastavil Niko. Dekle se je zdramilo Iz sanj in ravnodušno dejala: »Na-Sobil se je! Ga bo že minilo!. In spet sta molče predla vsak svoje misli. Oba sta pa čutila, da je nocojšnja vaja zabila oster klin med preteklostjo in bodočnostjo. Fant si je očital, da je nevede zasejal mržnjo med pevci in razdrl ustaljeno prijateljstvo med sosedi. Bil je hlapec pri hiši, ki mu je dobrotno odprla vrata in rezala kruli. Pri konjih in pri biču iiòi bi ostal. V tajni misli je sklenil, da ne pojde več k vajam Samo veselje do petja in naklonjenost do gospodarjeve hčere sla ga omamila. Res ni bilo primerno, da se je skušal povzpeli tako visoko on, ki ima le-žiščo v svislih in vse premoženje v majhni leseni skrinji. »Tilka!. je poglasno začel trgati iz sebe. »Ne ho me več k pevskim vajam.. »Zakaj?, ga je naglo prestregla. »Ne bil bi rad nikomur v napotje.« »Komu pa?, je zaustavila in obstala. »Kaj bi ti razlagali Sama dobro veš, komu I. Prijela ga je za roko. Zazrla mu je globoko v oči. Niko se je zdrznil. Najrajši bi spustil to trepetajočo roko, skočil na brežino in zdirjal če» njivo, še močneje mu je stisnila roko in sunkoma metala besedo za besedo: »Vem, Nikol Jane» nama je na poti. Kar lepo se mu bova ognila in šla naprej. Lepa je najina pot. Več zvezd ie na njej kot na rimski cesti. Janez je oblak: meglen in m.ačen. Razpršila ga bova. Ne zameril Viharen je že od otroških let. Cesta ga je napravila trdega in prašnega.« »In mene? Saj voziva oba po isti cesti, on kot gospodarjev ain, jaz pa kot hlapecle Zasmejala se je In stresla z glavo. Se drugo roko mu je ujela. »Tebe cesta nl umazala I Mehak si in boli te, da si hlapec. Pravi Jaz sem pa dekla. Oba bova služila istemu gospodarju, 'n ta gospodar ho ljubezen. Hočeš?« Objel jo je. Za grmom na klancu se je premaknila senca. Poznala se je skozi grm in obstala na ovinku. Dekle se je sunkoma izvilo iz objema. »Kdo je?< je zaklical Niko. Olas se je raz-gubil v tišini. Senca je ostala nepremična. Pognal se je po poti, dekle je ostalo. Pod grmovjem je Čakal Janez. V rokah je nosil bičevnik. Luna ie metala sence na njegov mrki obraz. »Kaj iščeš?« je razburjeno vprašal Niko. • »Hočem le prelepiti kakor p sit! t »Tebe I« »In kaj hočeš?« »Hočem te pretepsti kot psa, da boš čutil, kaj se pravi vohati po tujem mesu I Pes naj gloda kosti I. Niko je stisnil pesti. V obraz mu je udarila kri. Kot kamen je padla med oba Tilka. Stegnila je roko in zavpila: »Janez, domovi Sram te bodi!« »Tebe naj bo sram, ki objemaš hlapca! Ne boš ga imela, pritepenca! Pa tudi mene oe boš dobila nikdar. Ti si prodana! »Kdo me Je prodal?. »Tvoj oče!« »Komu?« »Tistemu, ki cesto meri. Zato boš pocestnica!« Pljunil je pred njo, zamahnil z btčevni-kom in odbržel ob potoku. Niko se je zakadil za njim, pa ga je prestregla Tilka. Drhtela sta od razburjenja. »Niko, stoj! Roko mi daj in z menoj pojdi!« Molče sta šla čez mostič, pod katerim je šumel polok. Na dvorišču sta se razpustila. Tilka je stopila k vrtni ograji, utrgala rožmarin ter ga dala fantu »Laliko noč, Niko!« je zašepetala, odhitela k vratom in jih odklenila. Ključ je zarožljal in vrata so sc- zaprla. Tisto noč ni zaspal nobeden, ne Tilka, ne Niko, pa tudi Janez ni zatisnil očesa. Dnevi so hiteli in si urno podajali roko kakor otroci pri igri. Na cesti so se podili delavci. Furmani so pokali z biči in čakali pod topoli, da so jim razložili težke tovore, Niko in Janez od tistega večera nista izpregovorila. Umikala sta se, da nista nikdar vozila skupaj. Zidarji so zidali visoke škarpe in porabili cele kupe kamenja. Okrog poldneva je pridrvel na motornem kolesu cestni nadzornik. Ustavljal se je pri delavcih, dajal navodila ter si medtem iz glavnj-kom česal bujne, mokre lase. Sprva je bil prijazen in se kaj rad pošalil. Kmalu pa so delavci opazili, da postaja mračne volje. »Ludvikova se mu je obesila na vrat,« so znali povedati. Silen je postal kakor komar. Za vsak nič se je ujedal. Nekaterim delavcem je celo plačo utrgoval In jih javno preklinjal. Opoldne so delavci posedli za redkim grmovjem. Otroci' so jim prinesli kosilo in hodili s čutarami po vodo. Tudi furmani so kosili pod topoli. Konjem so nasuli sena, sami pa so polegli v senco. Nekega poldneva je prisedel k njim tudi gospod palir. Po stezi je prišla z jerbasom na glavi Tilka. Prinesla je kosilo za Gregorja in Nikota. Pod topolom je pogrnila bel prtič in razložila jedi. Poklicala je očeta in sedla v senco. Iz rož, ki so cvetele na travi, je zvila šopek in poiskala korčkov, da jih je povezala z bilko. Opazil jo je nadzornik. Hitro je vstal in ee približal dekletu. »Čigava pa ste, gospodična?« »Gregorjeva sem I« »Zelo ste srikanil« Tilka si je pomaknila krilce globoko na ožgane noge in povesila modre oči. Kar meni nifi tebi nič je gospod palir sedel poleg nje. Deklo se je odmaknila. Prišla sta lurmana in začela a kosilom. »Lepo punco imate, Gregorl« je dejal Hor-man. Niko ga je srepo ošinil s pogledom in hitro zajemal. Spomnjl se je na Janeza in njegove psovke. Gregor se je delal, kakor bi preslišal laskanje. Naročil je Tilki, naj gospodu ponudi vina« Dekle je vzela kozarec, natočila in ponudila nadzorniku. »Ne bo šlo!« se je navidezno branil. »Podlaga manjka!« »Pa bi vzeli nekaj pršuta!« je prigovarjal Gregor. »Domača je in prekajena. Zamerili no boste, da vam kar tako postrežemo! Za naju jo itak preveč!« Tilka je na očetov ukaz razvila rutico in položila nanjo velik hleb kruha z nožem. »Krasno znate postreči, gospodična!« se je laskal gospod palir. »Ludvikova Elza hi vas zavidala.« Urezal je kruh in ga obložil s pršutom. Dekle se je umaknila in nabirala rože. Nadzornik jo je ogledoval z žarečimi očmi. Vitko po-stavo ji je uklepala lepa, lahna jopica in široko pisano krilo. Lasje so ji sipali na ramo, da si jih je popravljala z roko. Obraz, nenavadno ubran, ji je gorel v soncu. »Komu boste pa dali šopek, ki ga spletate?« »Temule,« je rekla in se lahnih korakov približala lantu. Niko se je ves srečen nasmehnil, sprejel šopek ter ga zataknil za klobuk. Gospod palir je vstal, si otresel hlače in prezirljivo ošimii s pogledom fanta. Pod zadnjo topolo se je za-režal Janez. Gregorju vsa ta zadeva nl bila pO volji. Mogoče se je palirju pokadilo pod nos. Dekle je vihrava in fant je nepremišljen. On pa, gospodar, mora skrbeti za zaslužek. Denar ima pa v rokah le gospod Herman. Vljudno se je zahvalil nadzorniku in ga povabil na dom. »Bosta vsaj enkrat v naši hiši,« je dejal. »Najboljšo pršute bo narezala moja žena, jaz pa bom stopil v: klet in prinesel starega, močnega, ki udari y, žile.. »Bomo videli I« je malomarno odgovarjal vabilu nadzornik, Tilka je medtem pospravila po' sodo, pogrnila jerbas, si dala svitek na glavo* pozdravila «n kakor srna odhitela po stezi. Za njo so gledali trije: Niko s hvaležnostjo, gospod palir je bil užaljen, Janez pa je žvižgal in privoščil staremu in hlapcu, da sta segla tako globoko v žerjavico. »Lepo punco imate, GregorU »Na delo!« je oblastno velel nadzornik. Sedel je na kolo, pritiskal jezno z nogami, da ae jo motor užgal, zarenčal nad delavci in se odpeljat na kosilo k Ludviku, kjer ga je nestrpno čakala Elza. Ameriški poljedelski stroji Sodobni traktor Močan vlačilec z dvema plugoma lahko v enem oranju preorje 2 in pol metra široko brazdo 30 cm globoko, če pa služi kpt brana, lahko po-vlači, ker ni treba tolikšne 6ile, 15 metrov širok pas. Za tako širino je seveda potrebna posebna sestava. Vlačilec je pa naposled uporaben tudi kot kosilni 6troj in se da po potrebi združiti s pripravo za mlačvo; služi pa lahko tudi za to, da vleče 6 poljedelskimi pridelki ali gnojili naložene vozove. Mečkanje sadja na molorski pogon Stroj ca prošenje drevja skih del jeseni in spomladi, ko ča6 najbolj pritiska. Kako važno je n. pr. za zemljo, da njivo kar najhitreje in brez odlašanja preorješ, dokler se zemlja še ni popolnoma posušila. A ne samo na polju, tudi na dvorišču in skednju je motor že marsikje zavladal. Motorji mlatijo in režejo rezanieo, nalagajo slamo in seno, molze-jo krave in čohajo konje. In tako 6e 6lika izpopolnjuje v veličastno celoto, mogočno pesem strojnega dela, nad katerim vlada človek kot upravljač zvodov in 6tiskal. Hkrati spoznavamo, kako poljedelstvo izgublja tisočletja 6taro obeležje in se čirmlalje bolj pretvarja v industrijo, prav tako, kakor 6e je rokodelstvo že zdavnaj industrializiralo. preorje konjska vprega na dan do pol heklarja, na. Eravi motorni vlačilec v istem ča6u trikrat ilo'pet-rat več. Ce pa dela stroj dva ali celo tri »šilite. ki 60 pri konjih zaradi utrujenosti izključeni, m! učinek nasproti vpregi poveča na osemkratni in celo na dvanajstkratni učinek. Z nočnim delom te-daj 6troje mnogo bolj izrabiš, na drugi strani pa ti nočno delo omogoči pravočasno izvršitev polj. Leseni silosi na Slemenu pri Zagrebu Čedalje bolj naraščajoče motoriziranje poljskega dela je povrhu tega pokrenilo še drugo vprašanje, ki je prav tako velevažno za poljedelstvo: to je vprašanje nočnega dela. Nočno oranje z dovolj jakimi žarometi se je že obneslo. Med tem ko Stroji v poljedelstvu Mnogoštevilni 60 poskusi, kako opraviti poljsko delo, ki stavi na človeka in žival toliko zahtev, 6 «troji. Desetletja že 6luži lokomobila za oranje' in mlačvo. Toda, ker je bila njena uporaba omejena 6aino na nekatere panoge in le na vele-obrate, 6e ni mogla do dobra uveljaviti. Sele odkar so uvedli motorni, predvsem goseničareki vlačilec, tega nedolžnega brata v vojni preizkušenega tanka, je nastal v poljedelstvu preokret. Vlačilec ne samo docela nadomesti konje, nego omogoči tudi, ker je mnogo močnejši od njih, boljšo obdelavo zemlje. Motorni vlačilec, ki so ga prej rabili kvečjemu za oranje, opravlja zdaj tudi druga poljska dela. $ '.■"<:■ M I . •rJ.. . : V -, . -, i. '. ■ . i?: Ii Invernino: ZA NAŠE MLAJŠE (Dalje.) Gorjanci in v prvi vrsti Kabelova mali eo ]u boleli pregovoriti od tega, ko bo zvedeli da hočeta gospe napraviti la obisk in jima ponavljali govorice, ki so kroiile o njem po vasi. Toda grolica je moža z veliko odločnostjo zagovarjala j besedami: »Človek, kl je izgnhil noge in bil cela dva dni do paeu podsut v 6negu, potem ko je reti I več ljudi, ki jih je zasul plaz, ne more biti hudoben. Kes kruti ste, da ste ga zapustili in mielite, da je v svoji nesreči sposoben mašJevati ee nad nedolžnimi otroki. Balin ima prav, ko pravi, da je ubogi nesrečnik žrtev usode. Ponosna bom, če se bom mogla seznaniti z njim ter mu stesniti roko. Groličine besede so našle odmev v srcih gorjancev, ki so bili sicer praznoverni, nikakor pa ni1 hudobni. Pritrjevali so, da ima grolica nedvomno prav in da je bil Balin pametnejši in boljši od njih vseh. P.intalon je preživel strahotno zimo, ko je bil sam v svoji koči, brez tolažbe prijateljskega dimnikarčkovega glasu. Pridno je izdeloval 6voje rezbarije in si komaj da privoščil hrano, da ne bi prezgodaj izčrpal zaloge svojih živil, tako da je malone umrl od gladu sredi snega, ki je oviral trgovce, da bi prišli do njega ler mu prinesli novi ti zalog. Ko jo mogel spet objeti Balina, se je nesrečni pohabljenec razjokal od veselja. Pa kako je strmel, ko je zvedel za nezgode, ki so zadele njega in Plezačka, in ko je doznnl, da bo lepa in dobra vila, ki je prišla v ta kraj, priila tudi k njemu! »Odslej,« je dodal Balin. »bo prihajal z menoj tudi Plezaček in polagoma bom privedel k tebi vse svoje tovariše Pantalon je ves srečen poslušal. »Bog bo tvoj plačnik, ker imaš srce do nesrečnikov. kakršen sem jaz.« je dejal fantu. »Ohl ko hi vsi mladci razumeli, koliko trpe ubožci, ko vidijo, da so postali tarča njihovega zasmeha, i tedaj Iii šepavci, grbavri in slepci gotovo manj trpeli v svojem nesrečnem življenju. Nemalokrat jih prezir drugih naredi hudobne in nagne k slabim dejanjem, ko hi zgolj ena dobra beseda zadostovala. da bi jih napravila dobre!« Pritegnil je k sebi dimnikarčka, ga pobožal, poljubil na čelo in ponovil: »Hodi verino dober, kakor si bil doslej, in srečen lioš!« y Oli, sai sfm že zdaj tako zelo!« je vzkliknil deček z srečnim smehom, ki mu je razsvetlil obraz ter ga naredil skoraj lepega. Ko je grofica Ada z gospo Duponti v spremstvu Malina. Plezačka in nekaterih drugih radovednih mladcev stopila v pohabljenčevo umazano stanovanje, je Pantalon z občudovanjem uprl vanjo svoj pogled in sklenil roke, kakor da je zagledal Mater božjo pred seboj. »Oh, zakaj pač ne morem vstali, da bi vas sprejel!« je spregovoril, in slonil svojo debelo 8'avo. - Nisem mogsl verjeti, da me boste obiskali. Nemogoča se mi je zdela tolikšna sreča, odkar sem toliko pretrpel.« Ada je stopila odpravil v kot po košaro, v kateri so bili "Ifgovi izdelki. Bili so mali kipci svetnikov in Matere božje, leseni križi, okvirčki za zrcala, škatlice in vsakovrstni kuhinjski predmeti. Ada in gospa Du ponti sta bili resnično začudeni. »Saj ste pravi umetnik!« je vzkliknila grofica. >Ce bi bili v mestu, bi si mogli napraviti premoženje. »Oh. gospa, predobri ste. Moje življenje je že pri koncu in ne bi hotel zaputsiti 6vojiti gore pa najsi bi imel obog,iteti. Vaša prizanesljivost je velika, gospa grotica. Ali veste, koliko mi bodo dali za te izdelke v košarici?« »Koliko?« »Dvanajst lir.« »Saj to je tatvina!« sta vzkliknili, obe gospe. »Kdo se le na ta način okorišča z 'vašim ubo-šlvom in z vašim delom?« »Gospe moje, nič se ne pritožiijem. Dobri trgovci so, ki mi pomagajo preživljati se. Brez njih ne bi nihče prišel semkaj kupovat moie drobne izdelke in se ne bi zmenil zame. Ne dajo mi denarja, pač pa me preskrbijo z vsem p> trebnim.« A vendarle vse v vašo izgubo,« je dodala grotica. »Toda odslej ne pojde več tako. Poslušajte moj nasvet.« »Poslušam z vsem srcem, gospa « »Ne smete več stanovati sam v hiši zaradi svoje starosti in v vašem položaju potrebujete družbe. Glejte, tu je dečko, ki va6 ima zelo rad.« »Vem to!« je vzkliknil Pantalon in se z solznimi očmi ozrl na Balina. »Ta fant ima zlato 6rce in je prav tak zavrženec kakor jaz.« »Od danes naprej ne bo več,« je nadaljevala grofica. »Jutri pojdem in boin govorila z družino, ki ga vzdržuje in izkorišča, naj ga prepusti meni. Če mi ne bo uspelo ne z besedo ne z denarjem, se bom obrnila do oblasti, da ga dobim. In potem bom po njegovi želji kupila lepo hišico, opremljeno z vsem potrebnim, z živinskim hlevom in ovčjo stajo, ki bosta zadosti prostorni za številno čredo, in jo bon? podarila Balinu, da bo stanoval v nji poleg vas, ki mu boste za c Starec in otroci so zamaknjeni poslušali. »Na ta način,« je dodala grolica, »boste spet pripadli družini gorjancev, ki vam bodo vrnili ugled in ljubezen, ki ste ju vredni. Potem bo6te mogli mirno delati hn--t» der • »o- —>i i zdaj jaz kupujem vaše izdelke. Videli boste, da bodo tedaj, da ne bi izgubili blaga, podvojili kupnino. V zimskih večerih beste pozno v noč pripovedovali svoje povesti, ki mi jih je hvalil Balin, ker razen tega. da so poslušalcem v zabavo, učijo tudi delati dobro in odvračati od zlega... Tega pač ne zna vsakdo učiti - Starec in dečko sta imela prepolno srce, da-bi se bila mogla zahvalili tako, kakor sta hotela. Plezaček pa je vpletel veselo opazko v to ganjeno razpoloženje. »Živela dobra grotica, krasna vila naših glj živi izraz. Morda je vprav ta njena čvrstoča očarala' Tita. Kakor je poleg svojih napak imel tudi neka dobro lastnost, bil je namreč neutrudljiv pri delu, tako je zahteval, da bi tudi drugi okoli njegai prav toliko naredili, in če je videl sestro in očeta onemogla od napora, se je prezirno smehljal! in ju imenoval slabiča. Zenaidin oče je prisegal, da ne bo nikdar dal svoje hčere temu nasilnežu. Toda nekega dna ga je napadla vrtoglavost in padel je v globok prepad, kjer so ga dva dni pozneje našli mrtve« ga. Drugo leto pa je Tit vzel Zenaido za ženo. Nastanil se je na njenem domu, ki je bil opremljen z vsem udobjem in je imel tudi lastno staja za živino. Navzlic taščinemu nasprotovanju je kmalu postal gospodar hiše. Starka si ni upala več prosto dihati, pa je od jeze in bridkosti v kratkem šla za svojim možem v grob Zenaida se ni jokala: njena duševnost je bila zelo sorodna Titovi: ista odločnost, ista volja do dela in isto pomanjkanje srca je bilo v njej. Zakonca sta se razumela. Zenaida je prav tako kakor njen vredni mož prezirala njegovo ubogo sestro ter jo nemalokrat tudi tepla. Nesrečnica pa se ni nikoli pritoževala* Čeprav ji je bilo že osemnajst let. je bilat Titova sestra še vedno preprosta kakor otrok. Tičala je v kakem kuhinjskem kotu, šivala je, delala in pripravljala zajtrk ali večerjo, ne da bi bila pri tem spregovorila besedico, kakor da je nema. kakor da se nihče ne meni zanjo. Zenaida je imela dve hčerki dvojčki, ki st« bili očetu močno podobni. Ko še nista dovršili niti enega leta. je nekega jutra očka Tit. kakor so ga zdaj klicali, stopil iz kuhinje, zagledal v nekem kotu sveženj cunj, ki se je premikal. - C. » HsM crr ž f 11 i 17»® r» ftMfl ««fi •*-«!>». zJrw . Mul— tpn<5*5 V* a isaau Pi.'«va šwr* v Vi i*: Zi • -j • -vr " V <"»'- Ai«« nor.ii ML w ••• •«'< "< V'> ' - ' - Pr »/ L/v/*ir » rea ie ; JT. v.-vtf v» ?.-» 4 < ■'V,m. sečafci. ^-"aajst Zuuecta t 'Cu > sesa ^osooaarra nrrra —; ;a :irr nema it-4 a T—iii^rr n rrrsu mm»" ' .Ca ac i rrruiti : no.' fcra -a -c ü—fa ia» v ..-,r:a n^cu m icrmcm :«imr -oa -i lanr -i icetiü —r -aar :- ot. •? rrr?n. . LI irr-«s;, «rs «t rttis- n -M32 . " i -r, t- ttmcc«. • ■ ■ ' ; T.ri"-.- —'r. ia a • r.-» ? rrra i fti- 1 iice « -e rirn^ 3 -M i «ve *> -tt a j—-i-ra: rzrra- « --«i »«to. arac. swone. a OX3 -e-MJE. iasrwai 'iv «s -mM» *»rm:> r1" r -srii: ; -^-iÄ. 11 re ra ■S7 "3 »Mi C 3 « 7Ä» f »r -ra^a ~ ""i 3 il ro :ui js-" « ?m .csre 1r»-rae. - . -XJS3C T» J1» « n -i a,. maa» 3 rawre v> rrr_ ire -aar. ti.- 1 :«:« f. ■O eia > rz isru . »rseji « Isa raspi rarfe. z- -•"■-- e f»! n -Tjr-n Wi. ii li 3r>:*a ü. jTS-Ji.KS. «i rv> ». rata, a »r« t aa. «a. jù. m-. i- «j»3.3c ae ira Ssercraa n r-- ^-ss.4' i 2 ; si» rra a ra"!r. 11 « ; f&ti rasura-i. Konca .1 .12« —ur t «m -TLi,r>:3 -t: -1 t- ar. lesa za -f-.fi rra-ra 3 t « .-—«a znr» - -sr-n rzarü Zif-fsH Baro n Küc:ca c: 3ra- . i - rar ^ ~ -it-mi.- f i', j js'c.-m J * s» se—< -xm 3 'ino v 3S JljC- 3 3! « -Ef Jfc: Pr. 's. ''■< -* " i'-iü 3 < rji < ,'viVi -1 K i i « v* r»- rs W •//■/ ; ■ » '» v- r oa S - ^r jI "v • s». —'.ii- . : -i po -, i* > -/ -.'-'S <■ v. *'mt.ru -.'—>r stiri '*» je vr-t : €r-r:~ - —-r r -r ^ . TÜ--.33 .. 3 r: -n m-, 53 3 ra res»- «DK »rs 3 n sr se na -fts iriec. 3ili --.ii «et J. C . JTT1 ii: o f -BOI xeatr - - :£r.3zzmta. o ì -70: ito*. Ta jrcno M«.« ' -- tam rr -rea —"rc- ^oo^ir. » nu ««u .-mu 3 rriaüct? 2 ics ^ ^ ? "ro«: ra lino 3 e icruer- 3 Kizica «e.a -i ase -ro e rucu ««e maeri aat ar ? at-.Tj. 31 -e -mar resa, ;c3e--! rjii (c o < j roreriu <;«:r3 üesa a t 1 Oixtrr ;rra. fccirnoa: 3 ;ta. :oc: -a-■ :«a :ca\ jo < e .-rrrii rytjm n -r-i»au "cr-r «sei jds<ì:c:ìi ? ra Kizro 1 t '.-«ia ra io HS »1 serrar rr-Sì ra ajn™:« :z2=a -ie "oroio .or —«K res. Sšinra; -a «essa apecar niica r«r rrse:, no muzO. I-^XH'IZ- JI »na :e n ti> •"i :otBi-: «e rr-jer» «r-iestu. rrseaesssa d Jn -ai ra-. :üo se 1 ree. <3x0 < e iuu scoi :H>Ì_3Ì.H 3 &enu '•mji.^exzi xoc. j: E>se i« »n« r ~r r>?ii Trinikj .e res^r* Crj -? rx t: ie -»ja: Mar N> —a je i « afa.' r r-T6-i3-sói -S-si. -3 « r*- i-i. • —tü.^.-: e se -JC*Ì, rjc ; 3 -ni s fei reta irra. 'j: jìtzi* srrre r-ra; aritre «a»t m rrae-, -tre r.-.ct s i 1 «-»ii -.—a. Sic -a- ra ur» '-iarazsou« ^or acaot. išj".^ r--jr r-rrrrr-. Kr j--Tsasa. - -.'r r : - «n. v; -jh ra ~i3 acu e. -Aar 3 nrxa s -m ite 5 iür;9-r: rŠBcrs. wi a «orrit m rocs» -r—ra. e . 0370 -i-sa. -.-f»ai vi » a laccio». " : -rr ras -rr«-re_ 4-rrc r -: «rei. S ce-r Hif ur1. in. . ? t? -330 "roiima in--i- r, w ra «reae -a r^ erisra' rcrxn .:. ovia .ve « --e. -.i*ar -t rio r «ti:.: rcz a « -e «■3110 sì—-» -il -»".rarr . ^ rrar. arrir x Ni «taii. 3a r- * ma rti-a »".«r' «seuir. r^nasao ve i«t .n ' eai» « a -iv/'vj o itiì'j še »i. U < jrpi (iv! .« >->. iti-i Ma tu "i i»> >1n siisi» -y/ Za i -r.i «trfaf a "Ve '^«a. ' ia ù . »'«c, ^ Iti a *.afjn~ Zi s,.«ta > o...-» -iu z..tu u ; 7'jii- ne .inke V. Kc:j Ii -imi v» Ji»?i l'ari 2 uà. ^ «a n K >f ri . r > >: usi i». • üor.r-. -.'.-li. >nzncii Otasd v»'i.i -rjiWL V» -ila vr - ititì , «riami a *e .g.-aU z i_:.tu. Z^a: »«lì..; oioli s'irla vfi n zaerr«. c -Derlei, va »-.'e y. ük :.". -is ir.--—.er « ««ie . »rai -«aen •reaca Tiac.ne • P-1 j .e» 30 vii. > via, -»reno poif«: ' ' !a Pi'. orka r^.ae • • V?».-* e ailo tv t «r» *.a:e 3)r.-<- era jvjru .e pus aia üi Na -e: ad.: «e » .«ì-ìì io-ca. c - ilio Trota me • T»ia e usajesn-Ta. « «-:'a Mil>. a .3 jiciau --rr^A -u —u «f^. «: « od . reidcsn fusa Ku«.ci: Ha» rr>rem jiafTsx'- an li .a»i . -.^o ü= .: --i h me er-a=pue. » e « a»"ije .. 3 »n ^ -r c« ia r-ii «e ni s ori v 00 -i : •:••« že- li« apos*v ifl. Zmc t-vi.o : «iu >xa»a - m pei- aocm č Kar « ac-r-*i .»-.o « s-.-___'«. sij pr.-oe-e 30. Z rru. ra -iers r.als TJ. Ka: e S. Ka e-r1 jrrto 3:31a se .er. * »" i. ze -X ie säiu 3 Kro rr« £o\or-n * -.»eà er-i fe1 l'X KJo noci »1 '.400. t» x b račtmstra \ Tirne -irsiavt »tvLi x ' fc» •ako. :: J. . timg k pmmfli « MBfiBA «s ii Kf « c^otu-jn p» É -%{t.\as s* -foqiui \ rji-jN) \ovi uiivj tut-Sn j» Z« kratek fas Kixnu j« laic »erien* ìjnet -r-v» k s\o;«it« pr- J«l;u Juriju. Ko f ur-; aneli vroäl -vi.il, nai Oa m Joiru. liiio < -JO b*>; Ce: nekoi:iiv.> üm :>a jH'Je luni 4 jrceri Ko «»I1 :<■ -.•(tfvj Mo, mu .-.H'.',:« Ì4IKC: -Ni me oomai' .l'ani ji ,'avVlea \;n.ivi. um< -nere ic-Jtr»» liiwz im -Ob -iz r\oi 1 ^k-iti. imbuti, ia rmjrjš 3 ie boli 1"er' J*t! T Ml I SJHWIIIU.« Misli. \<*vK< < ve .«Ui ^ * mul «1.««. lijklit tk ne aritK, P- ìhh( tu oa-I Ja -nifch, klxv- s vXlf.^nvVi ki S1 t 3lV * 41V1ÌJ. Oft IVO ROMIH Pj| Iti C'P flS 11 RCfc^ in ■ u un a pomočjo dobrih, palčkov precrm.. Tinče je bil rešen. Čeprav izmučen, se je naglo dvignil in planil princu v naročje. »Princ moj, Ljubomir, samo da te «pet vidim!« je veselo vzklikal Tinče. Prav tako kakor Tinče, je bil vzradoščen tudi princ, čeprav je dobro poznal plemenito srce ubogega pastirčka, vendar ni nikdar niti sanjal, da se bosta na tako čuden način spet sešla. Palčki 80 stali ob strani in blaženi gledali ljubki prizor. Zelo so bili zadovoljni s svojim sklepom, da pomorejo dobremu Tinčetu in prav nič niso marali ca to, ker so te izmučili in umazali. Za tako dva dobra dečka bi Sli tudi v smrt, če bi bilo treba. Ker princ in Tinče le ie nista nehala z objemanjem in vzklikanjem, je pristopil Kalček k nji-®a in dejal: »Mislim, da sta se že dovolj nagle-dala in bi bilo treba sedaj ukreniti potrebno, da pridemo odtod. Kaj bi bilo, če bi se nenadoma pojavil graščak. Lahko bi nam preprečil ves naš načrt. Kakor vidim, je princ okovan, dokler se ne reši teh spon, je jetnik, kakor je bil do zdaj. Nemogoče se mi zdi, da bi to težko kroglo molili Unče je korajino tihlel leiki cepin. »Ce je tako, pa kar z veseljem pomorem!« je vzkliknil princ, zvlekel cepin skozi ozko špranjo in začel z vso silo udrihati po zidu. Kakor bi trenil, je izluščil iz zidu vse kamne, ki lo bili v napotje; nato je zavlekel težko kroglo, h kateri je bil prikovan z dolgo železno verigo, tik luknje in le zavlekel skozi zid. Brez odlašanja «e je uprl ob veliki kamen, ki j« tiščal Tinčeta in ga s pomočjo dobrih palčkov prevrnil tako, ca se je ta z velikanskim truščem skotalil v (Hobočino ob steni prenašati po rovu na prosto, posebno še, ker je na poti nešteto zaprek, katere smo sem grede komaj premagali, ko smo bili skoraj praznih rok. Prej veseli obrazi so se zdajci zresnili. Skupno so ugibali, kako bi odstranili kroglo, pa ni nobenemu hotelo nič pametnega v glavo. Končno se je oglasil princ: »Veste kaj! Ker verige in krogle ne moremo na noben način odstraniti, zato mislim, da bi bilo najbolje takole. Luknjo v zidu zamašimo s kamenjem in počakajmo, da pride graščak. Vi se skrijete za vrata, jaz pa ae bom naredil bolnega In ga bom prosil, naj mi sname verigo, da bom lažje umrl brez nje. Ko bo odšel, jo pa popihamo.« »Kaj pa, če ti ne bo hotel sneti verige7« jc zanimalo Tinčeta. »Potem? — potem se pa vsi zakadimo vanj in ga treščimo v zid in mu vzamemo ključe,« ja prepričevalno pojasnil princ. »Ce mu bomo le kos?« je skrbelo Tinčeta, toda rekel ni nič, ampak je pridno pomagal znašati kamenje in mašiti luknjo, seveda samo v toliko, da se na prvi pogled ne bi poznalo, da j* zid prebit. Toliko, da so dovršili svoj posel, ie so zaslišali bližajoče se korake. Po bliskovito so skočili vsak na svoje mesto in čakali, kaj bo. V težkih železnih vratih je zarožljal ključ. Počasi so se vrata odprla in vstopil je graščak, noseč leščerbo in večerjo za princa. Bil je krepke postave in neprijaznega obraza kakor satan. PHnc je negibno ležal na slami in so hlinil, žalostno je ječal in vzdihoval. Graščak je postavil večerjo na polomljeno mizo kraj ležišča in pristopil bliže k princu in mu posvetil v obraz. »Kaj pa mijavkaš, vražji pos?« se je zadri na princa. »Čutim, da se mi bliža smrt, gotovo bom umrl, še preden napoči nov dan. Le to vas ie prosim, da mi snamete to težko verigo. Ona mi edina ie brani in toži, da ne morem na drugi svet k očetu.« Princ jc tako prepričevalno govoril, vmes pa še bolestno pokašljeval, tako da mu je graščak zares verjel. Segel jc za pas in izvlekel majhen ključck. Z njim jc odklenil verigo, jo snel princu a noge in jo treščil v kot. Priletela je s tako silo ▼ zid, da se je kamenje, ki so ga bili prej zasilno zazidali v luknjo, sprožilo na tla. Graščak jc naglo pograbil svetilko in posvetil v tisto smer. Takoj se je okrenil in zarjul: »Tako torej, moj ljubček. Pobegniti si torej hotel, pobegniti. Hahahal pa ne boš, dokler sem jaz tu, še ne!« Princ, ki se jc medtem dvignil a ležišča, jo z drugimi vred plašno motril zlobnega graščaka, ki je jezen bliskal z očmi, Hip nato so se vsi zdrznili, graščak je - namreč potegnil izza pasa ostro bodalo, postavil svetilko nazaj na mizo in se jel približevati princu. »Želel si umreti. Dobro, dobro — to željo ti kaj rad izpolnim, bom imei vsaj mir pred teboj. Ne boš mi več puntal kmetov in jih pomiloval — lenuhov zanikrnih. Tudi mi ne bo treba več vstajati ponoči iz tople postelje in ti skrivaj nositi hrane in se mi bati, da mi kdaj le pobegneš ali da kdo izve, kje si. Tako boš pa umrl, slovesno te bom dal pokopati, svetu bom pa sporočil, da ti te od žalosti zaradi očetove smrti zaprl v stolp in tam tudi od žalosti poginil. Ves grad in vse premoženje pa bo tako postalo res moje in nihče mi ne bo mogel nič.« — Ko je končal svoj ostudni govor, se je sunkoma pognal proti princu, ga čvrsto zgrabit za prsi, z desnico je pa zamahnil, da ga zabode. Princ in drugi so pretresljivo kliknili in zamižali. Tedaj se je ječa naenkrat razsvetljila, svetla postava je zagrabila graščaka za roko preden je z bodalom zadel princa, in ga vrgla po tleh. Obenem so prestrašeni princ, Tinče in palčki zaslišali mogočen, vendar blagodoneč glas, ki je dejal: »Mene si spravil v mrtvaško krsto, mojega sina pa ne boš, ničvrednež. Prav v tej ječi, katero si namenil Ljubomiru, da bi v njej žalostno končal svoje mlado življenje, prav tu se boš sam pokoril za svoje številne grehe, dokler te smrt ne reši. Sram me je, da si moj brat, stokrat, sram. Priklenite mu verigo na nogo,« je zdajci velel glas. Princ in njegovi pomagači so takoj izvršili ta ukaz, čeravno so se tresli od strahu, in so nataknili ležečemu hudobnežu veriio na nogo. Ko Isl narave Izkoriščevalci Med ra6tlinami «o tudi take, ki nimajo korenin, pač pa imajo namesto njih sesalne korenine, ki predro do živega staničja kakega drugega drevesa in mu kradejo hrano. Vsakomur so znane lepe bele sočne jagode hele oinele. Ptiči se hranijo z njimi ter tako to zajedalko razširjajo. Seme namreč, ki je v jagodi, je za ptičji želodee neprebavno. Da pa vzkali iz njega druga rastlina, mora pasti na veje kakega drevesa, če pade na tla, umre. Ko vzkali, požene tenko nitko, ki se pritrdi na lubje drevesa, se razširi kot gumijasta pio-Mica in iz sredine te ploščice požene nova močnejša nitka, hi predre v staničje gostiteljskega drevesa. Tako si omela zagotovi življenje, nakar požene veje in vejice, cvete in dela plodove. Vsako leto se podaljša »koreninica«, ki se je zajedla v gostiteljevo »meso«, ki se je ne more na ni-kak način osvoboditi. Se več, gost postaja vedno bolj predrzen. Vsako leto požene v vejo vefi koreninic-črpal, iz katerih poženejo novi grmički omete. Drugi gost, ki izkorišča gostitelja, je prede-niea, ki zajeda na hmelju, na koprivah, konop-ljah, na detelji, lanu itd. Ta pa sklob nima korenin. S tenkim, vejnatim steblom, požene is semena, ae ovije okrog naštetih rastlin. Tam, kjer se ovijalka dotakne rastline, odebeli, dobi obliko sesalnih bradavic, iz katerih požene ostra igla, ki predre v gostiteljevo staničje. Tu opravlja delo črpalke, sesalke, to je izsesava preličene sokove. Zgornji del predeniee se razvija dalje, dočim spodnji del odmira. Iz zemlje ne zajema nobene hrane; vso hrano prejema iz gostitelja. Ko se je dovolj razvila, požene sicer drobne, a lepe rožnate cvete, iz katerih se razvije drobno seme, ki ga veter raznaša na vse strani. Ta za-jedalka povzroča med deteljo veliko škodo. Opazimo jo takoj, kajti mesta, kjer se je naselila, so pokrita s porumenelimi deteljami, ki se naglo po8uše. V tropskih krajih Amerike poznajo velike predenice, ki iive na račun velikih dreves. Ker iivi predenica popolnoma na račun gostitelja, ne potrebuje listja, zato ga tudi nima. Nekatere druge rastline, ki so sicer tudi za-jedalke, ohranijo videz poštenih rastlin, imajo namreč liste, steblo, nekaj korenin, ki iščejo vode s hranilnimi snovmi; druge korenine pa se vrastejo na korenina sosednjih rastlin in jim kradejo hranilne snovi. Med temi napolzajedal-kami so smetlike, ki jih je po naših gorskih pašnikih polno. Njihovo drobno seme raznese veter. Iz semena požene stebelce, koreninice, listi, kot pri poštenih, z lastnim trudom živečih rastlinah; toda kmalu se pojavijo korenine roparice, ki so opremljene s sesalnimi pripravami. Druga rastlina, ki se hrani sicer sama, a krade tudi drugim rastlinam hrano, je škrobotec, pa razni črnile!. Število zajedalcev v rastlinskem svetu ie veliko in oblike so raznolike; nekatere teh rastlin žive na površju zemlje, druge na drevesih, druge pa so se skrile pod zemljo, zato tudi nimajo zelene barve, marveč so rdeče, rumene, rjave itd. Njihovo staničje je sočno. Prebivajo 'pod koreninami dreves In povzročajo na njih otekline, ki jih izsesavajo. Tako rastline-zajedalke so znane posebno v Ameriki. Tako je tudi rastlinski svet, ki se zdi na videz tako miren, poln boja za obstanek. Tudi tu se bije boj in uničevanje, kakor med ljudmi. je princ zavrtel ključ in verigo zaklenil, je v zidu votlo zagrmelo in luknja se je sama od sebe zazidala tako trdno, da je ne bi -noben zidar bolje. »Ljubi sin,« je zdaj ponovno spregovoril duh. »Ker ste vsi brez izjeme nesebično delali za rešitev drug drugega, zato sem vas tudi jaz rešil gotove smrti. Prosim vas pa, da rešite tudi mene. Moje telo je sicer mrtvo, počiva v grajski grobnici in bo počivalo vse dotlej, dokler mu kdo ne potegne izpod jezika strupenega zelišča. Ko bi to storil, bi se moj duh zopet povrnil T telo in telo b' oživele « (Nnitall'oonle prihodniit I PRAVNI NASVETI privira i» mhnjit firn (, f. Ima.« ml.ti in Tul. i •,!•>•••tr. v," v « <* 't •nl-.«a«mwi «hrt. 'a« « j Min «lin r-neiw^H ti «rt irt"' I i .tiirt «o '«n moria v: mtiti r.iv» ker m i» po I M-WVI f-•*.■•«•' .»iwjj vcmita,«*%AWt\ zavoda 'i- -.«ij; n«d ul.ti.imetjjsjo samo 2.1 «voj« j tli- 1/ -asite <1 jospodarak« poweta. Tak: mlinarji xtnrtfi fA'ui* utev.i /J po«.'«6« dnin» .n" jcapo» 1 Ai«-1 «tiiitok miu ;iv.-e!v dottili*" i t.i }r }?«•<•.•:« občim. 1. «Klpecaa «-reme u- : p^i-A pi '»t apat zar* t zapete:. ìxi ■<•'> « opr**i ■if.••■■.< 'VM-\>. 7..I écrw rvfi ttle»,j ti drug« aflfco prvt.'« f'i'mptwk p* sur m .e-a. ji : »«vi, to ty> vflivii X. ;') itettlM» .. //whvetromlt« telo. i b. l po ü.iäsni ftp mu (ma. »i ja vini fi rtrin rrtor/en» jt. j« »ao pre-«ivrtin, v «oh'ielo m »a ««ro«wrtjaški način ./J-a-rv, poieg vašegi 'vplrtl v .v.o pogrebno «m : ttüsi zohoivsnn *a .1 u« t« .twea.>e »/versene m f * «to*«. Teda, m « se!e moglo .gownti, 1. * amai -f mi v:.-i >.' mekmmw na-žm-no a. i (.v,!« '/jviir .i /a mn« poaiedi-te. < SO (JT 1-iK .1 c* " k f (ia ;« r. lo " ,egt>-f> >v, « 4a;« prej c.r- asi' pr: w/./.irwH,. p--e4ea itaim/y: * z »»rtft'.Wi-ik) vjse.vsn nw /a.- »vat p»v. rr/rMebosku. (a fet «v/ge nw.-isr.-n.tr. dofca/jM, <5i ,e or. r.a-pa/.v, oprriA «-•'/;« deio .1 za-it.V/e a .aiih x' -, /.ah:e-iait ,Lt/.:\irì^ìia, se-.ela ivi r. fix'/t» nirAtor. ad: pa «./»jt piacua. eca je '/i / p-.ret. ver. irei. zaradi n.egove nul/ttnarnoati. r xi itop od /i*K. Z tJe it i-r'otr. ^"* i' nmrti'*.. {'"> «/!♦;.'•<« «ie«! m s'» ž* n>ročilt //-li; * - i 'V-irJ* pr T.- /• ' * ,n .M več o» r.-j:» VprtU» V »j h. «v,r.!„ 'ia bi v! vam p<> -/mila iVnoi, Ir i » irr»'*, k«r ntr'/.ertrj pohi-41-,'/ /»rvJi «<»••«ih dogv/k/w izgubili. — Ce -.j ni-s> d*l: w**m»!jeoej[a v/roita za r,»ti, da vam cJekle r^-rtj/rr) o Iravri nz/rr4» 'k-Aazaii, di ✓> .ma'* /»radi '-^a 'xjRV^>a. Sr.tda vam pa r»>lrls n» '✓ivv.a.-,i 73 ikryio, Iti vam je morebiti I X 'ab /aradi vo n h dr/godkr/v Klini w amo Irjovaiti obral začasno zapreti? f.. If. Co olrwlbi Vbitega k'»m>iarja za I.jubijan-sltrt f^r»jin/>, »m« iàltrWi lt//ü obrat za pr'»-daja/i}» '/t//n»!vi, /a lutere^a )<« obrtnem za-l(/ za več tri dni /■»(/rii '.aw/ 4 [/r»xlV/doo c/V/tzritvijo Vnokega ìf/t/.Karia'a. hrez t»teni rok, a m obratovat-r^a <-[/»! ri» 'vl[t,-», preneha prvotna obrtna pravi-ra in «k mora obrtni liRt vrmli i*'ernu t/pravnemu w>a*tvu j/n,e slt/j/nje. ki u» jt izdalo. ""ia k vt/dnjakn po vnedovem dvoritču. O. Z. Od ntk ii/Srri prepcr/edal. I'«ii i,i /vedeli, ali vam r«i w,re «OMd v/eli pravico lioje [>o lej prati, čepra» K' nje; bo-Jili >e »a.iuje /a prttlobilev ■ilu/n//<.lne pravite proti polom pri-(*»«ilvt/viitila. Potrebno je 4e, da je ta pot kori«t-(Jfj4a in iKlolmrjša /a va4e posestvo, kakor ona druga, po kateri ne ludi lahko pride k vodnjaku. fr pride tk> pravtie, Ik, «odiirc lirimerjalo hojo po «tx>rni fK,ii z ono po obi'-irvi k i in nato prco.otlilo, all /e njK/rna pot rt« enako mk/bna in korislna, vam ne Ik/pri/na ki pravice Iw/je rio »osedovem, pa iqarav nie /e nad 'JO let lod hodili. Oddaja »obe v podna jem. M. C. Po veljajočih predpisih morale /»prositi za posebno dovoljenje, če nameravate odajaH «obo v jiodnajem. Proénja »f vit»;,I /a Ljubljano pri kr. kvesltrri, za druge občine pa jrri»(U;jneiti t/krajnein načelhtvu. Dobra in bado boa žaba 2ah« fi iiorntiu Kwai. Ne le. -la « njari kn» k: nek.uer m prav donra n pr.ljirf>iiena jed. iaba ini<5trjtt luti nzws «Mdtjive KiieHt«. s Center Sjn-detn iw.11) kortiti. Vflidiir pu mirnkod iaùo hu«io pr'TM ,i n. iahe poteiio -er K»« «e^SJ-i». r-> w'ris-V'i rr.n z r.irü jriie, (H ài te ii-rowmca v.'itit.aV. » iiSe Vi óarovnice so ljmtje fc ;o-z.i-h-'.. «vršni ■■ 1 1tri — > fata Čkvvefri h'/alefaa. če e rešit fivl,en;e. fjMemu pt.na.ia fata poram »rst'/v. Prsiiire*. t tjnsrim > itdo žabo reši}. -<>i-si> v, t.iite »jnpene ia^t dofet po «m Ij'ülskem roviit;-; jodedrtiao Pilila, i fc»«ra ;e Inf» iòti 'J'io- -ti ni p«fr'.j fata. laftfco 0Bdrw!;a IjiaS. Ce Mio pai..:o pomočiš » triefe-* ioti mleko T.rt<> jo večio to'. V «'ari prrvtjici, ki ie «a T'jrotaksm iìr/nrA .1 se afco le z'M': prufeä in Duini, da se faha ia kača spopa«;e*a. po-errai svoj irei*, porabi-; fabi ter obvj z rrečem jiii, tun» pi rei; «hran.. Kadar koti coi potem zapazil, 'ia bi ljudje kdaj posejjnìK awoje ireče, da b- se med aetaj tutor::;, s-opi red nje, posejn: tudi 3i »voj .reč -er .iir, vei;. p.aj ia,o mir. Takoj bodo porr.i-rili.» Od je Ij-öilslce vere je na Tirokkem ie itin-iMie* 'ai'aSo prepričanje, da je grdo, če Mo ubije žabo. Pa tudi v Kaiifc kfajsii mariikje ljudje ne falle pobijati fab. Največji sadež oa rvetn Pred mnogo »»terji je trorje oa zaho-lni ii-diWti oò-t'.t vrglo r..a auik» čudne SüJrAe. !">iobn: v/ bvl: kO!W/i 1 m o.-tt»om, otxian: 1 piasjjo razaih vladen. Pod ,ta,itni je tičala trdna in črna lupina. JeJro pa je bilo kaj malo okijsno. V primeri t Ito-kwMiim orebi pa »o t: «idežt büi orjaško veLiki ter fctj te+.tali večji po 30 do 40 iunvjv. V srednjem veku >e vmet lun: drugačno tefo kakor kMneye an-gie'iki in nai l/nt. Po sredofe-veikem |un*u bi bili n sadeži težki 10 do 14 kg, po f)Ozr>e-4em angleškem pa 1 > do 20 kg. Nihče pa ni vedii poveda«, Mkod v> ti sadeži prišli. Spkeino «o mislili, da so v morju nastali, zaradi fatar eo jih imeno-.ali kar • mornki k'/ko*i.. č Indijci «o trdili, da imajo ti morski kokos i zdravilne in čudodelne moči v sebi. Pravili so. da je v 100 ali voda, ki jo naliješ v izrezano lupino tega kokoea, močno zdravilna. Zaradi tega je tudi v tvropi nastalo veliko povpraševanje po teh kokoših, ki no jih začeli imenovati 'čudodelni Salomon'« kokos». Pudoll llabsburiki je 6amo za en tak kokos baje plačal 4000 zlatnikov, kar je za tičte ČMe bil velikanski denar. Sele pozneje no ra/reéili uganko. Leta 1760 je francoski inženir Karrč na svojem popotov anju križem sveta prišel tudi«na pusti otok Prafilin v Indijskem morju. In prav na tem otoku je Francoz odkril palmo, ki na njej rastejo ti orjaški sadeži. Ia palma, ki jo znanstveno imenujejo .Lodoicea Seche Harum-, je v moko drevo, ki doseže tudi 400 metrov višine. Ima tudi največje liste, ki so nekateri do 10 metrov dolgi. Deblo je v&epovsod pokrito z razvijajočimi ne sadeži. Barre je največje stehtal ter dognal, da no nekateri težki po 25 kg. Ves vesel je Bar ré 6vojo vojno ladjo — bila je Iregala — naložil s temi sadeži ler odjadral proti Indiji, misleč, da bo napravil dobro kupčijo, ko ie ta redki sad tako drag. Ko pa no ljudje zvedeli, koliko je tega sadu in kako ler kje raste, so cene začele naglo padati in Barré se je pod nosom obrisal. Vendar je temu sadežu 06tala čast in slava, da je največji drevesni sad na svetu. Ta palma začne cveteli š-ele, ko je 6tara 3ó do 40 let. Sadovi na njej pa se celih 7 let razvijajo. To palmo so presajali tudi v druge de/ele 6veta, nasadili 60 jo po raznih botaničnih vrtovih, vendar nikjer drugod na svetu ni rollila lakih sadov in ni bila lako visoka. Samo na malem otočku Curieuse so še našli nekaj podobnih palm. Da bi jih ljudje ne uničili, je angleška vlada kasneje liste doline na onem malem oloku, kjer raslo najlepše lake palme, vzela v varstvo. Tam jih nihče ne sme ne sekali ne sadežev obirati.. Tamkajšnji domačini pa imajo radi to palmo. Iz njenih mladik, ki so mehke in 60čne, kuhajo okusno jed, ki je podobna našemu ohrovtu. Les te palme je črn in trd kakor železo. Trdo lupino obdelujejo ter iz nje delajo kozarce in druge posode. Povišan legijonar Frantozi «c v svojih koloni,.»h imeli glasov,» iijako le-g.io, vojjaifco orgavu-zacijo, u kiten so f!avnem siuiiii najeti Irci. p» i„,i| Francozi k. «o doma prisil * pr*sa-.ro n.i-v/lt.-ii. Ti lji>jje jj tujske tetfij« *o navadno naprai/il: kr ž čez svoj« iivljetr,e. D-acvpvina -yiu Kaio?« Generalu • o morili šele tlrjgi razložiti, da t?ga vojaka resnično nazivi jejo s tem partamea-tarnim imenom. Ko se je gene:»! Bailijud vrnil ca Franoasko, je v Parizu pr.povedovii, kako imeomo Irufctr.o ima tujska legija v Maroku in da uirJuj kuha nekdo, ki gi -meouj«io «senatorja«. To je general pripovedo-. ai rjdi generalu Lvaiilejru, ki je bil »io-več orgin.zasor iranxskih kolon:, *r jt pred ceka; «t: amri v Afriki. Ko je rudi :a general pr.šd v Alrik-O službovat, je šel prirv tjaiaj obedcr.at, kjer je pred več ča«a obedoval njegov pradr««. Tudi cm je bil deležen prav tako imenitnega obeda. Po obedu si je dal predstaviti kuharja kT 4t ogovori : • Prav dobro kuhal, moj sinko! Mi je prav-J že general Bülioiad. P.ieš pa se Senator, ka|ne?< šele kasneje se je zvedelo, kakšna je pr»v z» prav ta legijoturjeva skrivnost. Ta legijonir je bil * namreč brat francoskega senatorja. Svoje rodovtn-sko ime je sicer prikrival, imenoval pa se je tako, kakor so doma v Franciji rekli njegovemu bra-u, ki je bil 6enak>r. Ko je brat kasneje postal minister, si je tudi legijooir nadel to ime. Tako je le-gijonareki kuhar tudi pcetal minister. Mati oglasnik V Domoljubu se zaračunajo mali oglasi po besedah, in sicer plača tisti ki išče sla»« L.0.20 ta besed»; v ženitvenih oglasih in dopisih beseda L. 1*— : v vseh drugih »glasih stane besed» L. 0*80. Vsem oglasom se Erišteje še oglasni davek. Na manjši znesek .7-—, za ženitvene oglasa L. Ar—. Redni Domoljubovi naročniki plačajo polovico manj pri oglasih gospodarskega značaj»._ Prittojbina za male oglate ie platoje naprej. Smrekovo Teslo lepo, edravo suho ln Je2ice kupi vsako količino usnjama Lavrlč J.. St. Vid prt Stični, LJubljana. Služkinjo t» vsa Doljsk» dela iffem. Starost od U lat dalj». - Lovi» Jole, Zgornji KaSelJ 23, D.v M. v Pulju. Brzoparllnlke, gnoinKne Črpalke, Gama, z 10 letno garancijo nudi Podržaj Ciril, Is 147 pri Ljubljani »Domoljub, dano 20 lir za celo leto, za lnoz-m«tvo 30 lir — Dopise hi ipise sprejema nredništvo »Domoljuba«, naročnino, Inserate in reklamacijo p« oprava »Domoljuba». - Oglasi se zaračunajo po nosebnem ceniku. — Telefon oredništva fn oprav et £L 40-04. Jt Izdajatelji dr, Gregorlj Pečjak. — Uredniki Jožo KoiUek. _ Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarli.