Gospodarske stvari. Dobro je strnišče brž po žetvi preorati. Da je dobro in koristno strnišče brž po žetvi preorati, o tem so kmetovalci že davno prepričani. Vendar pa ae nahaja o tein še mnogo krivili misli, ki jih liocemo v tem so8tavku pojasniti in njih škodljivostkolikor mogoče dokazati. Na Angleškem so se že z davna poprijeli načela, da z vsakim dnevom ki strniače nepreorano leži, naraščajo težkoče nadi-^šnega obdelovanja in se zmanjšujejo nade na dobri pridelek nasledeče posejatve. Te težkoče zadevajo najbolj trebljenje polja škodljivega plevela, strdenje pigti, katere preoranje od dne do dne težavnejše jKJstaja^ in pa slednjič tudi izgnbo mnogib redivnih snovi v zemlji. Ako se ujiva brž po žetvi preorje, se priraora tako izpadlo plevelovo seme, da začne kaliti in tako se omogoči, da se, ko je nekoliko poraslo, z brano povleče in tako vniči. Zajedno se pirnica izdere, na površje spravi in posuši, na kar se labko z brano z njive odpravi. Razun tega se tudi strn s prstijo pomeša, kjer strobni in se v gnojilo spremeni. Ako se navedenim haskom še pridenejo vse iz predzimne obdelane zemlje izvirajoče koristi, katere že skoraj vsakdo zna, namreč vplivanje mraza na zemijo, tako so dobri nasledki iz preoranja strniščatako očividni, da se labko vsakdo o njih prepriča. Pri predzimni obdelavi zemlje gre poglavitno za to, da se zemljiščn kolikor mogo'e površje poveča, da se zemlja tako rodovitnim vplivom vremenskim toliko bolj izpostavi. Na prvo marljivo obdelovanje naj sledi drugo s globoko brazdo in potem ostane njiva v nepovlečeni brazdi do prihodnje spomladi. Zdaj se njiva samo povlati in ni je treba zopet preorati. Dvojna korist se po takem obdelovanju gotovo doseže. Gornja prstena plast poslednjcga leta s strmijo pomešana in če se je gnojilo, tudi gnoj je pod zemljo spravljena, spodnja še čvrsta brazda pa je na vrh djana, tako, da more svitloba, zrak, toplota, mraz in volhkota bolje in lahkeje v njo vdirati in tako razkrojitev dovršiti. Tako postane prstna meča skozi zimo rablejša, kar tudi najtrše delo z najboljšim poljskim orodjem doseči ne more. Ta rahlost prstena, ki jo navadno prsteno godnost imenujejo, nareja zemljo sposobno vse pline, ki se v nji narejajo, v sebi zadržati, pa tudi druge potrebae pline iz zraka v se vleči in v sebi zadržati. Vrh tega obdrži tako obdelana zemlja dalj oasa eprejeto pozimno vlago v sebi, se po vrhn prej osuši in se tedaj more spomladi pri vgodnem vreinenn tudi prej obsejati. Kako pa je nasproti z zemljišeem, katero se jeaeni po žetvi ni preoralo ? Prvič se njive, ki so se še le spomladi preorale in obdelale, spomladi ne morejo tako kmalo obdelati in dosti zaran obsejati. In vendar je rano spomladno obsejanje v nekaterih krajih jedini pogoj dobrega pridelka. Mnogokrat se ravna tudi krivo, da se druga brazda ravno tako globoko požene, kakor prva, da toraj vse plevelno serae, ki se jo pri prvem oranju podoralo, zdaj zopet na vrh vrže in če je vreme ugodno, celo njivo preraste in se lepemn pridelku vse upanje odvzame. In ako se poinisli, koliko dela in truda je mnogokrat treba zapleveljeno njivo zopet plevela otrebiti, bode se toraj lahko spoznalo, kako malo bode taka obdelava svoj namen dosegla. Proti žižkom. Pravijo, da so mravlje smrtne sovražnice žižkom. Ako je v kakem gumnu ali kašti kaj žižkov, treba je mravelj v te kraje. Vsnje 8e celo mravljišče na gumno. Mravlje pre napadejo žižke in ti, prej ko morejo, poberejo šilein kopita. ,,P. L. Sojliiovi. 3. avgusta: pri sv. Lenartu v slov. gor.; 4. avg.: pri av. llju v Sal. dolini, na sv. Gori; 6. avg.: v Loki, Lembergu, Ptuji, Trbovljah, pri sv. Trojini v Halozah.