Leto Vil.	V LJubljani, dne 23. (lilija 1931.	39. štev.
100-letnlca rolstvaFrana Levstika
Pogled na trg Veli! Lašče. Na desni i prvem gričku cerk\ ca Sv. Roka, kanu je Levstik hodil i izprehode.
Pisatelj Fran Levstik
Veličastna proslava francoskega
narodnega praznika 14* Julija v Ljubljani
Levo zgoraj: Frana Levstika rojstna hiša v Spodnjih Retjah pri Vel. Laščah. Ko Je bila hiša Še v lasti Levstikovih staršev, j« . lesena in je bila spominska plošča pri odkritju leta 1889, les pritrjena. Pozneje so hišo pozidali in so tudi ploščo v 10 zazidali. Zgoraj desno: Kozolec na posestvu I. Oblaka, Levstikovega prijatelja. Pod njegovo streho je Levstik veliko pisal in neutrudno koval nove načrte.
Levo t
Spominska svečanost pred Napoleonovim spomenikom. V sredi konzul francoske republike g. Neu-ville (X)
Levo!
Spomenik na trgu v Laščah, kakor je bil odkrit 1. 1889. V piramidi ima novo podobo Levstika in bo ponovno odkrit 26. t. m,
S francoskimi medaljami odlikovani gasilci. Od leve na desno gg. Engels-berger, Pristovšek, Vengust, starosta JGZ Josip Jurk in Musek. Na desni so venci ob spomeniku Ilirije,
10-letnico neumornega dela za »Domovino«, ki jo je pomagal kot zvest naš naročnik širiti v svojem okolišu, slavi g. Mihael Kastelic iz št. Vida pri Stični, želimo mu, da bi še lepo vrsto desetletij v zdravju in zadovoljstvu tako deloval za »Domovino« kakor doslej.
Desno:
Dva pogleda na pogodi-6če vasi Nadlesek. Iz ruševin štrli še nekaj sten in dimnikov, znamenj ognjene furije, ki je tako neusmiljeno uničila vso naselbino.
pri katerem so že imeli opravka naši rojaki. Lokomotiva je v obratu na eni številnih železniških prog proti New Yorku
Mal Jubilej
Levo:
Za Veliko goro ob plečih Debelega vrha ter ob vznožju Rejske gore in Bloščka je malo tiho naselje, kjer se je pred 60 leti 21. julija rodil prvi jubilant g. Ivan Rus.
Desno:
Med bornim pohištvom in malenkostmi, ki jih je bilo v kratkem času mogoče rešiti, iščejo otroci zamanj svojih malih zakladov, ne pojmujoč velike nesreče, ki je zadela njihove roditelje.
Levo:
Nadučitelj v pokoju gosp. Ferdo Wigele je drugi jubilant. Zibelka mu je tekla pred 60 leti tam za Karavankami v Bistrici v lepi Zilski dolini, kjer je bil njegov oče znan borec za narodne pravice koroških Slovencev. Služboval je 21 let v Loškem potoku. Slika spodaj:
lApnenica, ki so jo pripravili nedavno v Vrhah pri Slovenjgradcu. Priprava apnenice zahteva mnogo truda in se mora neprestano kuriti ves teden, da postane iz apnenca živo apno.
Jubilej dveh odličnih mož iz Loškega potoka
Eden vzor gospodarja, drugi vzor šolnika, kremen it a narodnjaka oba
Požar v Nadlesku na Notranjskem
Tudi žanjice tekmujejo
V nedeljo, 12. t. m., je v Hotiču priredilo društvo kmetskih fantov in deklet z Vač tekmo žanjic. Tekmovalo je 9 deklet. Odmerili so vsaki svoj kos (4krat 9 m). Nato so pričela dekleta tekmovati. Se zadnjič je vzvalovilo zlato pšenično morje v dihu lahnega poletnega vetriča, potem pa trudno nagnilo svoje klasje. Deset minut je rabila prva, nato pa so ji po vrsti sledile druge. Komisija, v kateri so bili trije domačini in zastopnika ljubljanske Zveze tov. Ivan Breceljnik in Tone Knez, je Imela težavno delo. Klasifikacija je bila otežkočena v toliko, ker tu ne pride v poštev samo hitrost ali daljava ali višina, kakor pri drugih tekmah. V poštev pride več momentov naenkrat- Treba je pogledati čas, kako je požeto, kako so zvezani snopi itd. Na podlagi vseh teh okolnosti je komisija prisodila prvo nagrado Mariji Zupančič, druga je bila Pavla Osolnik in tretja Koza Kline z Vač. Razlika v času je bila med prvo in zadnjo samo 4 minute, kar kaže, da je bila glede časa huda konkurenca.
Smrt naše rojakinje v Nemčiji
Te dni je umrla v Meer-beeku pri Mijrsu gospa Fr. Mrakova, ki je bivala 40 let v Nemčiji in je bila med najstarejšimi našimi izseljenkami v Nemčiji. Rodila se je 1. 1851. v Veliki Pirešici v Savinjski dolini. Bodi ji lahka tuja zemlja! ,
Desno:
Dva predsednika SPD.
Odkritje spomenika br. Tonetu Maleju
Ob obletnici tragične smrti junaškega brata Toneta Maleja so Sokoli minulo nedeljo na pokopališču v Boh. Bistrici svečano odkrili nagrobni spomenik, ki ga je v oskrbi ljubljanskega Sokola I. na Taboru napravil kipar Lojze Dolinar.
Desno;
Žrtev planin
Zlatarski pomočnik, 21-letni Mihajlo Weher je postal letos prva žrtev naših planin. V ponedeljek 13. t. m. okoli 11. dopoldne se je smrtno ponesrečil na Mlinarskem sedlu med Malim in Velikim Grintovcem.
Naši izseljenci v Zapad-ni Nemčiji so v Suder-vvichu svečano proslavili Vidov dan. Proslave se je udeležilo več sto naših rojakov poleg generalnega konzula g. Markovi-ča, izseljenskega atašeja g. Deželiča, vicekonzula g. živadinoviča in uradnika izseljenskega komi-sarijata g. Galliana.
lir. ran Tominšefc,
dosedanji 201etni predsednik in častni pred-Desnot sednik Slovenskega planinskega društva.
Dr. Josip Pretnar
novoizvoljeni predsednik Slovenskega planinskega društva.
Spodaj:
Najmlajši ljubljanski Sokol IV
se je v kratki dobi svojega delovanja i zredno lepo razvil in zbral v svojem okrilju več sto članov. Posebno je razveseljivo, da je tudi število telovadcev vseh skupin zelo veliko (glej sliko), kar se je najlepše pokazalo prejšnjo nedeljo, ko je imela mlado sokolsko društvo prvi javni nastop.
Jugoslovensko delavsko podporno društvo je zadela težka izguba. V soboto 4. t. m. so pokopali najstarejšega člana in dolgoletnega odbornika, 62-letnega Jožeta Zdolca. Na večer, še zdrav in čil za svoja leta, se je odpravil v rudnik, 700 m globoko, kjer pa ga je kmalu o nastopu dela zadela kap. Smrtna kosa je pokosila tudi člana in bivšega odbornika, 32-letnega Antona Ruparja. Anton Rupar je žrtev jetike, ki ga je mučila več mesecev in končno strla v najlepši moški dobi.
Praznik belokrajinskih gasilcev
Jubilej matičnega društva v litijski gasilski župi
Pred 45 leti je ustanovil šmarski nadučltelj gasilno društvo, ki je bilo prvo v vsem litijskem okraju. Zadnjo nedeljo so proslavili gasilci v šmartnem pri Litiji jubilej svojega društva
Levo:
Agilno protsovoljno gasilno društvo v Zasipu pri Bledu,
ki je slavilo pred tedni 25-letnico svojega obstoja
Smrt je ugrabila Jugoslov. delavskemu podpornemu društvu v Eysdenu dva vrla odbornika
60 let metliškega gasilnega društva
Izredni slavnostni dan bo 2. avgusta, ko bodo blagoslovili v prijaznem Gradacu v naši lepi Beli Krajini prapor gasilnega društva, katerega kumstvo je blagovolil sprejeti NJ. Vel. kralj Aleksander.
Smrt vrlega narod, delavca
V ponedeljek se je bliskoma razširila po zagorski dolini žalostna vest, da je nenadoma preminul g. Peter Gostiša iz Ki-sovca. Pokojnik, ki je imel čevljarsko delavnico, je bil splošno znan in zelo priljubljen. Smrt ga je nenadoma ugrabila v najlepši moški dobi 37 let zaradi srčne bolezni, katero si je nakopal v svetovni vojni. Pokojnik se je ves čas svojega življenja vneto in požrtvovalno udejstvoval pri narodnih in socialnih društvih. Kot dober pevec je mnogo pripomogel do ustanovitve društva >Loški glas«.
Odbor in trije živeči ustanovitelji metliškega gas. društva. Od leve na desno sede: Okorn Anton st., župnl ln društveni načelnik Weiss Franci Barbič Franc in štupar Jože st. Zadaj stoje: špan Franc, župni revizor t Lapajnar I., najstarejši ljubljanski gasilec, Rajmer A., župni podnačel., in druSt. podnač. Malešič Ivan. Zgoraj: Nagovor I. podstar. SKJ E. Gangla,