GLAS LJUDSTVA ZADNJA VEST Iz neposeja-nega semena nič ne zrase. Japonski pregovor naš tednik Številka 47 Letnik 48 Cena 10,- šil. (100,-SIT) petek, 22. novembra 1996 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec Škof Kapellari prejel Einspielerjevo nagrado, vče raj, v četrtek, sta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza podelila krškemu škofu dr. Egonu Kapeilariju Einspielerjevo nagrado. Nagrada je namenjena pripadnikom večinskega naroda, ki se zavzemajo za enakopravno narodno sožitje na Koroškem. KMEČKOZBORSKE VOLITVE 1996 Uspeh samostojne politike spodbuja 1991 1932 glasov 1996 1960 glasov Štefan Domej in Janko Zvvitter se skupno s sodelavci upravičeno veselijo izida nedeljskih kmečkozborskih volitev. Slika: NT/Fera Pri volitvah v kmetijsko zbornico je dobila Skupnost južnokoroških kmetov (SJK) izredno dobro podporo s strani volilk in volil-cev, ki nas zavezuje, da tudi v prihodnje trdno delamo za koroške kmetice in kmete. S tem dobrim volilnim izidom je bilo potrjeno dosledno zavzemanje za interese kmetic in kmetov. Izredno razveseljivo je, daje SJK v nekaterih južnokoroških občinah kot npr. v Selah in v Globasnici in v Bistrici nad Pliberkom dosegla absolutno večino. Zahvala SJK za izkazano zaupanje Novoizvoljena zbornična svetnika SJK Dl Štefan Domej in Janko Zvvitter se bosta tudi v prihodnje odločno zavzemala za enakopravno upoštevanje slovenščine pri delovanju kmetijske zbornice. Glavni kandidat Skupnosti južnokoroških kmetov (SJK) Dl Štefan Domej je po volitvah dejal, da so uspešne volitve nedvomno dokaz uspeha samostojnega političnega gibanja. Nadalje je še dodal, da je samostojno politično nastopanje edini garant za učinkovito zastopanje interesov koroških Slovencev. Vsem volilkam in volilcem iskrena hvala za izkazano zaupanje. 2 Politika Politika 3 Jože Wakounig Komentar NAŠEGA TEDNIKA Seme je dobro obrodilo \ /olitve v koroško kmetijsko V zbornico so prinesle Skupnosti južnokoroških kmetov lep uspeh. 1.960 glasov so dobili (leta 1991 1932), to je 6,4 odstoka glasov (leta 1991 5,2 odstotka). Oba mandata sta krepko podložena, saj je do tretjega manjkalo le 156 glasov. Škoda, Iva Muller iz Vogrč bi Štefanu Domeju iz Rinkol pa Janku Zvvittru iz Zahomca gotovo bila dobra opora in podpora v zbornici. SJK je po zaslugi dela obeh mandatarjev v preteklih letih in seveda ob sodelovanju vseh kandidatov in kandidatinj pa drugih, ki so se vpregli v ta volilni podvig, dosegla lep uspeh; kot edina skupina je dobila več glasov kakor 1991, za kar jim je glavna kandidatinja SRČ-jevskih kmetov Hilda Schaumbergerjeva tudi odkrito čestitala. Socialistični kmetovalci so utrpeli hud poraz, namesto šestih imajo le še pet mandatarjev. FPO-jevski kmeti so pridobili en mandat in jih imajo dvanajst (za predsednika je to seveda veliko premalo). OVP-jevska kmečka zveza je s 17 mandatarji ohranila svoje vodilno mesto. Oba mandatarja SJK Štefan Domej in Janko Zvvitter delujeta v zbornici že deset let. Odlikovala sta se s poštenim in strokovno podkovanim delovanjem. To so jima volilci in volilke tudi povrnili. SJK v važnih in odločilnih vprašanjih ni skakala od stališča do stališča, do Evropske zveze je od vsega začetka imela skrajno kritično stališče, tudi pri manj mikavnih zadevah (npr. povišanje prispevkov za zbornico) se ni obešala na zvon, ki je tisti hip najglasneje donel. Dokazano zaupanje pa je seveda naročilo in obveznost za naslednjih pet let. Oba glavna kandidata sta v domačih občinah uspešno potegnila. SJK je v Pliberku (Domej) narasla od 196 na 232 glasov, v Straji vasi (Zvvitter) pa od 61 na 80. V obeh občinah je tudi najmočnejša frakcija (Pliberk 48,8 %, Straja vas 42,6). Relativno večino ima SJK še v Šentjakobu v Rožu (150 glasov, 35,2 %) in v Železni Kapli (103; 43,6), absolutno pa na Bistrici pri Pliberku (122; 51,9), v Globasnici (137; 53,6) in v Selah (70; 60,3). V več občinah je SJK na drugem mestu. Te volitve so bile tudi močno potrdilo samostojnemu političnemu gibanju med koroškimi Slovenci. Večina kandidatov in kandidatinj nastopa pri občinskih volitvah. Letošnji 17. november nam je že glasno naročilo za 9. marec, ko bomo volili nova občinska zastopstva. Se nekaj so nas te volitve - upam - naučile. Notranje težave in razprtije je treba premostiti in odpraviti tako, da se odkrito pogovoriš, da postaviš dejstvo ob dejstvo, argument ob argument in da skušaš iz vsega tega doseči najboljše za skupnost. Če je določeno, kdo skupino vodi in kdo mu na mestih sledi, je treba strniti sile v gibanje, ki bo dosti močno, da obdrži in utrdi pridobljeno in se seveda tudi še razširi. Naša zastopnika v kmetijski zbornici sta dobro delala in dobro vsejala; seme je dobro obrodilo. Želim in upam, da bomo podoben uspeh doživeli pri občinskih volitvah 9. marca 1997, ob začetku vigredne setve. Upam, da bomo podoben uspeh doživeli pri občinskih volitvah 9. marca 1997. Manjše narode skupine: izziv za koga? Letošnji 7. mednarodni kongres narodnih skupnosti, ki ga dežela Koroška prireja in ga je biro za narodne skupnosti spet uspešno izvedel, je potekal od 14. do 16. 11. na Brdu ob Baškem jezeru pod geslom Jezikovne skupine - izziv in šansa. Po uvodnem večeru s podijsko diskusijo o glavni tematiki so se strokovnjaki v sodelovanju z lepim številom rednih udeležencev ukvarjali predvsem s tremi področji: Vloga jezika v ohranjevanju narodnih skupin,_ položaj in usoda Slovencev na Štajerskem ter Nemcev v Sloveniji. Za vsako področje smo slišali osnovni strokovni referat in poročila prizadetih. Avstrija ima eno samo slovensko manjšino Tako jasne besede smo redkokdaj slišali iz ust Korošca, ki je nekoč sooblikoval koroško politiko! Prof. dr. Ralf Unkart je neoporečno in brez kakršnihkoli zadržkov razložil pravni položaj štajerskih Slovencev in ugotavljal:....s prav- nega stališča ima Avstrija samo eno slovensko narodno skupnost, ki jo omenja člen 7 avstrijske državne pogodbe. Zato imajo večinoma avtohtoni Slovenci na Štajerskem enake pravice kot koroški Slovenci. To bi pomenilo pravico do pouka v materinščini za vsakega slovenskega otroka, ponudba slovenskega pouka, kjer se javi dovolj otrok za to, poseben oddelek pri Deželnem šolskem svetu, podporo kot za vse narodne skupnosti oz. ustrezen delež in pravico do soodločanja v Sosvetu. Te pravice niso odvisne od števila tistih, ki se javno priznajo k narodni skupnosti. Zgodovina je jasna priča za njihov obstoj in posamezni dovolj jasno zahtevajo svoje pravice." V podobnem položaju, čeprav na slabši zakonski podlagi, so še druge manjše jezikovne skupine v alpskem prostoru, kot so nam poročali naslednji govorci. Dr. Davide Zaffi je govoril o skupinah, ki se raztezajo iz Trentina preko Gortine do Trbiža: Ladinci se borijo za priznanje izven Južne Tirolske: Belluno - 5000, Gortina 7000; zanje pripravlja Italija tako imenovano Patentino, ki zagotavlja enakopravnost v uradih in javnih službah. Potem bi bili še Cimbri, staroselci v Val di Fassa, nemški jezikovni otoki v Dolomitih in v Kanalski dolini. Kakšno raznolikost in kulturno bogastvo (teoretično), in kakšno finančno breme za državo zaščitnico! Nič manj odločno sta spomnila navzoče na neizpolnjene zahteve še dva koroška soseda: Karl Lag-ger (Kanaltaler Kulturverein) je poudaril, da „živijo Nemci na koroškem polotoku na sestavnem delu nemške Koroške." Sicer je nemščina v Kanalski dolini že uvedena kot tuji jezik skoraj v vseh šolah. Bolj pesimistično je orisal Rudi Bortolot položaj Slovencev v Kanalski dolini. Mlado društvo si prizadeva, da bo nadoknadilo hudo izgubo ob smrti prof. Venosi-ja z okrepljeno močjo, toda Italija jim ne gre na roke. Niti verouka ni več v slovenščini v Kanalski dolini! Branko^ Lenart, predsednik društva Člen 7, je potem orisal dejanski položaj slovenskega življa na Štajerskem: Težko se je vleči iz začaranega kroga - zaradi zgodovinskega bremena in predsodkov veliko od njih se ne upa javno priznati za Slovence ali svoje otroke prijaviti k slovenskemu pouku; miselnost: „kjer ni pouka, tam tudi ni Slovencev" pritiska še naprej Slovence v asimilacijo; naslednji korak je samo posledica: „kjer ni članov, tam ni vzroka za priznanje narodne skupnosti". Zato je pomembno, da društvo tudi v javnosti izraža svoje želje: slovenščina kot prosti predmet povsod, kjer je dovolj prijav (celo v Gradcu je precej zanimanja!), kulturni dom kot kraj srečavanja in sprejem v sosvet kot enakopravne člane. Marjan Pipp in Marjan Sturm sta kot zastopnika koroških Slovencev jasno podpirala štajerska prizadevanja. Vprašanje po slovenski manjšini moramo zastaviti večini: „Kaj ste naredili s to narodno skupnostjo?" Zapostavljene, preživete ali obetavni izziv? V petek popoldne so se zvrstili štirje referati, ki so bili morda središče strokovnega obravnavanja letošnje tematike. Prof. dr. Silvo Devetak iz Maribora je iz svojih izkušenj na mednarodnih forumih razjasnil evropsko zakonodajo za etične manjšine, ki se dotakne tudi evropske varnosti iz raznih bilateralnih sporazumov. Je pa dosegla, da so tudi male narodne skupnosti danes subjekt v narodnostni politiki in lahko pokažejo svojo odločno voljo do preživetja. Prof. H. D. Pohl s celovške univerze je spet dokazal, kakšen val različnih narodov in jezikov je preplul alpski prostor in koliko vidnih sledov je zapustil vsepovsod. Medsebojno prepletanje različnih kultur nas je obdarilo z multikulturno dediščino, ki jo še danes uživamo. Jezik je pa tudi sredstvo, ki ga človek lahko zlorabi za uresničitev nacionalističnih in političnih namenov, nam je s svojevrstno močjo zatrjeval prof. A. Moritsch z domače univerze. Zadnjih sto let je oblikovanje nacionalnih jezikov ljudstva bolj raz-družilo kot zedinilo. Danes se njegovi študentje, ne glede na različne materinske jezike, odlično sporazumevajo, ker se zavedajo skupnega kulturnega prostora, ki je edino odločilen. Majhno svarilo je še dodal doc. Boris Jesih iz Ljubljane, ko je naštel vrsto podrejenosti malih narodnih skupin in zahteval ukrepe: odprava vseh predsodkov, strpnosti do drugačnih, na primer kot šolski predmet obvezno učenje jezikov sosedov, ki so navadno jeziki manjšin. Nemci so sestavni del slovenske kulture Vlogo Nemcev v današnji Sloveniji sta osvetlila temeljita strokovna referata uglednih znanstvenikov. Prof. Stefan Karner z inštituta Lud-wig Boltzmann - Gradec, je član mešane komisije zgodovinarjev, ki poučuje položaj slovenskih Nemcev. Tokrat je orisal slovenski pomen in razvoj „nemškogovoreče narodne skupnosti v Sloveniji" (Karner). Od nekdaj so imeli nemš-kogovoreči veljaki (plemiči, gospodarstveniki, pa tudi uradniki in vojaki) močan vpliv na kulturni in politični razvoj v Sloveniji. ..Slovenije si ne moremo predstavljati brez nemškega elementa", je povedal, in utemeljil trditev s številkami. Leta 1910 je bilo 106.000 nemškogovo-rečih v Sloveniji, od tega 3/4 v Mariboru: 80% mariborskega prebivalstva je bilo takrat nemško. Ampak že v državi SHS so bili Nemci nezaželeni, vloga nacionalsocialistične Nemčije je do konca podrla ugled nemškega vpliva. Zato je prof. Vladimir Klemenčič lahko navedel število zadnjega popisa iz leta 1991:1813 oseb z nemško narodnostjo ali nemškim pogovornim jezikom. Od teh je velik odstotek na začasnem delu v tujini, veliko je ostarelih oziroma v enočlanskih gospodinjstvih in precej živi v mešanih zakonih ali so se popolnoma prilagodili slovenskemu okolju. Slovenija pa ne zanika deleža nemške kulture in ostanke nemškega vpliva na razvoj slovenske države. Pereči problem po njegovem mnenju ni javno priznanje, ampak konkretne možnosti za ohranitev njihove kulture. Zato pa imajo slovenski državljani vse enake pravice, ki jim zagotavlja slovenska ustava. Ludvik Kolnik, predsednik mariborskega društva Most miru, si želi za Nemce pravno priznanje, da bi se narodna skupnost tudi finančno malo okrepila. Sicer imajo Nemci v Mariboru spet svoj lokal in ob nedeljah nemško mašo. Za nemško šolstvo pa še ni poskrbljeno. Svojevrstno usodo so doživeli in poseben položaj uživajo še danes kočevski Nemci. August Gril, društvo Gottscheer Altsiedler, in Erik Krisch, društvo Peter Kosler, sta zastopala tiste Kočevarje, ki so kljub represalijam ostali v stari slovenski domovini in pojasnila njihovo miselnost. Niso bili vsi nacisti in večina je zapustila s težkim srcem ljubo domovino, „ker je bil položaj brezizhoden". Zdaj se borijo samo za to, da bi ohranili staro dediščino, ki so jo ustvarili v stoletnih naporih. Do njih se izkaže Slovenija zelo odprta, kot so dokazale besede B. Brezigarja na kongresu, pa tudi besede državnega sekretarja ministrstva za kulturo pri odprtju razstave o Kočevarjih v Tinjah isti večer. Prof. Christof Pan, vodja inštituta za narodne skupnosti na Južnem Tirolskem, je vendar optimistično povzel v zaključnem govoru potek kongresa. Tole poročilo naj odnesejo strokovnjaki in zastopniki narodnih manjšin: človekove pravice niso odvisne od števila pripadnikov neke skupnosti; evropska zakonodaja se razvija v prid tudi malih skupin; iščejo se bolj ali manj uspešno povsod pragmatične rešitve, ki trajajo, ker so osnovane v volji prizadetih do preživetja in v volji države, ki jamči za njihovo enakopravnost. Tako se je mag. Vladimir Smrtnik, vodja biroja za narodne skupnosti pri koroški deželni vladi, na koncu zahvalil vsem za plodno sodelovanje: in dodal: ..Strokovnjaki so nam dali konkretne rešitve in pokazali jasno smer, v katero se razvija narodnostna politika. Uresničevanje le-teh je pa stvar vsakega posameznika in naloga vsake narodne skupnosti z lastnimi in svojevrstnimi težavami in načini reševanja." Resnični izziv 7. manjšinski kongres koroške dežele je slavnostno odprl deželni glavar Zernatto. Po njegovem prepričanju naj bi Avstrija v zadnjih desetletjih omogočila koroškim Slovencem velike napredke. Hkrati je Zernatto zagovarjal čimprejšnji vstop Slovenije v EU, pri čemer Jahko Avstrija pomaga Sloveniji s svojimi izkušnjami, mdr. tudi glede nemške manjšine". Glede manjšinskega mandata na Koroškem je deželni glavar prepričan, da „se bo našla rešitev". Pozdravne besede sta spregovorila tudi predsednik NSKS Nanti Olip (pozdravil je tudi v imenu FUENS) in predsednik sosveta dr. Marjan Sturm. Medtem ko je Olip opozoril na nerešena vprašanja (deželnozbor-sko zastopstvo, temeljni manjšinski zakon), je dr. Sturm poudaril potrebo po izboljšanju družbenega ozračja in konstruktivnem pogovoru med manjšino in večino. Na sporedu je bila tudi podij-ska razprava na generalno temo kongresa: Jezikovne manjšine - izziv ali šansa". Raz- pravljali so ddr. Karl Andervvald, dr. Rolf GoBmann (zastopnik nemške zvezne vlade), Bojan Brezigar (podpredsednik Evropskega biroja za ogrožene jezike in kulture) in prof. Gerhard Bartodziej (poslanec poljskega senata in zastopnik v svetu Evrope). Najbolj jasno stvarno stališče je zavzel dr. GoBmann. Poudaril je pomen narodne identitete in manjšinske avtonomije, svaril pred folklorizacijo, opozoril na nujnost političnega soodločanja s strani manjšine in dal razumeti, da bi dvojezičnost morala postati nekaj samoumevnega tudi za pripadnike večinskega naroda. ..Predvsem pa mora manjšina imeti voljo, da se svojih pravic tudi poslužuje", tako dr. GoBmann. Kajti: „Za večinski narod je ohranitev identitete nekaj samoumevnega, manjšina pa je v stalni nevarnosti, da jo izgubi in se asimilira." Kdaj bodo to spoznali tudi na Koroškem, tako pri večini kakor pri manjšini? To bi bil za pristojne politike resnični izziv, če nočejo zamuditi velike šanse. Odmevi V časopisih ... Stimmengevvinne bis Heiligenblut Sudkarntner Bauern for-dern nach Landvvirtschafts-kammerwahl mehr Mitspra-che. Der Name war nicht das befurchtete K.O.-Kriteri-um. Die Sudkarntner Bauern erzielten am Sonntag Stimmengevvinne quer durchs Land - vom Lavanttal bis ins Molltal. Beflugelt durch das gute VVahlergebnis (nur 156 Stimmen fehlten tur das 3. Mandat) fordern jetzt Domej und Zvvitter mehr Gehčr in der Standesvertretung. Domej: Der Vorsitz in einen der zehn Fachausschusse stun-de uns eigentlich zu. Kleine Zeitung, 19.11.1996 Die Sudkarntner bauern legten zu Ihre gute Position im Be-zirk Volkermarkt konnte die Gemeinschaft der Sudkarntner Bauern noch mehr festi-gen. Prozentzunahme von 3,80 mit 961 Stimmen halten sie mit 23,52 % ganz ein-deutig den zvveiten Rang. Kleine Zeitung, 19.11.1996 Nicht nur SPO-Bauern verfehlten ihr VVahlziel SPO Spitzenkandidatin Schaumberger will morgen die Konseguenzen bekannt-geben, die sie aus der Nie-derlage zieht .... auch die FPO erreichte das von Ihr gesteckte VVahlziel - die Mehrheit des Bauernbundes zu brechen und den kunfti-gen Prasidenten zu stellen -nicht. Gevvinne gab es tur den Bauernbund und die Gemeinschaft der Sudkarntner Bauern. KTZ, 19.11.1996 Bestatigung Die Sudkarntner Bauern durfen aus dem VVahlergebnis lesen, daB die konstrukti-ve Interessenspolitik regi-striert und honoriert vvird. Kleine Zeitung, 18.11.1996 SJK ima v treh občinalcelo absolutno večino Edina frakcija, ki je pri teh kmečkozborskih volitvah pridobila pri glasovih, je bila SJK, ki je bila zelo zelo blizu celo tretjemu mandatu. Veliko zadovoljstvo pri naših kmetih po nedeljskih volitvah. SJK je dobila 1960 glasov (+1,1%), za tretji mandat je manjkalo le 156 glasov. Sicer je bil tretji mandat eden volilnih ciljev SJK, ni pa bil edini. Glavni volilni cilj je bil pravzaprav držati oba mandata. To je tudi uspelo, drugi mandat je bil celo zelo dobro „popoštran“ z nekaj sto glasovi. Svoj volilni cilj je jasno zgrešila FPO, ki je želela dobiti relativno večino in s tem predsednika zbornice. FPO je sicer pridobila en mandat in jih ima zdaj 12, izgubila pa je kar 1.524 glasov. Tudi Bauernbund je izgubil 2.239 glasov, kljub temu je obdržal 17 mandatov in s tem relativno večino, s katero ima spet pravico, da sam izvoli predsednika zbornice. Wal-fried VVutscher bo tako spet predsednik zbornice za naslednjih pet let. Veliko razočaranje pa je pri SPO. „Team Schaumberger" je izgubil 1.962 glasov in s tem tudi en mandat. SPO ima v novi zbornici le še 5 mandatov. Hilde Schaumberger sama pa razmišlja tudi o odstopu. Referat za SJK. Razdelitev mandatov v zbornici (Baunerbund 17, FPO 12, SPO 5 in SJK 2) pomeni, da tudi v novi zbornici nobena frakcija ne bo mogla sama odločati. SJK bo s svojima dvema mandatoma lahko odslej še bolj soodločala. Kot eno prvih zahtev je Štefan Domej postavil predlog, da od 10 referatov naj dobi vodstvo enega tudi SJK. Novi in stari predsednik VVutscher se o tem ni želel takoj izreči, kaže pa, da Bau-ernbundu veliko leži na tem, da lahko konstruktivno sodeluje s SJK. Silvo Kumer Predsednik zbornice bo spet VValfired VVutscher (sredina), ki pa bo odvisen tudi od podpore svetnikov SJK Zvvittra in Donneja. Precejšen del volilnega uspeha SJK gre na konto Ive Miiller Le 156 glasov je manjkalo SJK za tretji mandat, ki bi ga sicer dobila Iva Muller. Precejšen del volilnega uspeha SJK gre na njen račun. Kmetijske zbornice zastopa SJK tudi Iva Muller. Dl Štefan Domej bo celo predlagal delitev mandatne dobe. Ker bodo v novi mandatni dobi zbornični red tako spremenili, da bodo dovoljeni tudi namestniki , bo SJK občasno zastopala tudi Iva Muller, predvsem če bo šlo za področja, kot so socialna vprašanja ali zahteve kmetic. Poseben pomen bodo pri SJK odslej dali notranjemu frakcijskemu delu. Lastno pisarna bo delo SJK koordinirala. To pisarno, ki bo zasedena poldnevno, naj bi vodil Igor Roblek, ki je v volilnem boju že imel to funkcijo in jo uspešno opravil. Pisarna SJK bo delovala v okviru tajništva Enotne liste. Silvo Kumer Volilni uspeh SJK nedvomno temelji tudi na kandidaturi Ive Muller. Z njo je SJK uspelo nagovoriti nove volilce, predvsem pa tudi kmetice, ki vidijo v Ivi Muller zastopnico svojih interesov. Za tretji mandat je manjkalo SJK le 156 glasov, kar pomeni, da je bil tretji mandat le tesno zgrešen. Tudi Miillerjeva bo v zbornici. Brez Ive Muller bi SJK verjetno le zelo težko dosegla tako pozitiven volilni izid, saj so se v frakcijski centrali SJK do zadnjega tresli za drugi mandat. Glavni cilj SJK je bil pravzaprav obdržati oba mandata, kar je več kot uspe-lo. Tega se zavedata tudi Štefan Domej in Janko Zvvitter in sta predlagala, da se naj znotraj SJK najde rešitev, da na občnih zborih Iva Miiller je po internih analizah SJ K nagovorila veliko novih vo-lilk in volkcev. Tudi ona bo zastopala SJK v zbornici. Volitve so mimo, izidu primerni tudi obrazi glavnih kandidatov. Z leve: Mathias Reichhold (FPO), Hilde Schaumberger (SPO), VValfried VVutscher (Bauernbund) in Dl Štefan Domej (SJK). Foto: Fritz: SJK gre zdaj zelo okrepljena v novo kmetijsko zbornico Dl Štefan Domej vidi v izidu volitev velik uspeh za celotno samostojno volilno gibanje. V zbornici bosta SJK zastopala tudi Iva Miiller in Dl Hanzi Miki. Dl Štefan Domej pri enem svojih številnih hišnih obiskih. V Vidri vasi se je kmetu Fricu Krajgerju zahvalil za dogoletno zvestobo in podporo. NT: Kakšna je vaša ocena volilnega izida za SJK? Domej: To je bil gotovo zgodovinski uspeh za SJK. Kljub temu sem notranje nekoliko razočaran, saj smo bili tretjemu mandatu zelo zelo blizu. Odkrito rečeno sem bil pred volitvami prepričan, da bomo dobili še več glasov. Na čem je temeljil Vaš optimizem? Predvsem na osnovi neštetih hišnih obiskov pri naših kmetih in tudi na osnovi zelo pozitivnih izjav nemško govorečih kmetov. Prav od nemško govorečih kmetov potem ni bilo glasov. Da. Ker so mediji zelo polarizirali boj za predsednika med OVP in FPO, se je večina spet odločila za svojo frakcijo. Če bi SJK v vsaki koroški občini dobila le en dodaten glas, bi imela SJK tretji mandat. SJK gre gotovo okrepljena v novo zbornico. Kakšne bodo vaše zahteve oz. predlogi? Glede na to, da smo spet je- ziček na tehtnici, bom predlagal, da dobimo enega od desetih strokovnih referatov. Predvsem pa bomo v prihodnje precej bolj soodločali, ko bo šlo za vprašanja južne Koroške, saj smo za to dobili jasen mandat volilcev. Slišati je bilo, da boste našli pot, da bo tudi Iva Muller zastopala SJK v zbornici? Z Ivo Muller smo pridobili zelo atraktivno kandidatko, brez katere bi tako dober volilni uspeh ne bil možen. Načrtovano je, da bo zbornica uvedla sistem namestnikov, kar bi SJK omogočilo, da bosta našo frakcijo zastopala tudi Iva Muller in Dl Hanzi Miki. Če bi do tega ne prišlo, pa sem za to, da dobi Iva Muller mandat SJK za določeno dobo, npr. dve leti in pol. To sicer naj odloči frakcija, mislim pa, da smo to dolžni našim volilcem. Silvo Kumer ■ V občinah Sele (60,3%), Globasnica (53,5%) in Bistrica na Pliberkom (51,9%) je SJK pri teh volitvah dobila celo absolutno večino, v Pliberku (48,8%) pa je le malo manjkalo. Pri volitvah leta 1991 SJK ni imela večine še v nobeni občini. ■ Relativno večino pa je dobila SJK v občinah Pliberk (48,8%), Železna Kapla (43,6%), Straia vas (42,6%). St. Jakob v R. (35.2%1 in BL strica na Zilji (32.8%L M V Železni Kapli je občinska volilna komisija pred volitvami (ko so bili Smrtnikovi bratie v Argentini) črtala kar 20 volilnih upravičencev, o katerih je SJK prepričana, da so njeni volilci. Kljub temu je SJK napredovala na 43,6% (1991: 39,3%, 1986: 29,5%, 1981 19,33 %) H V Pliberku sta Štefan Domej in Iva Muller glavno pozicijo SJK izboljšala na 48,8 % (1991: 43,7%). Kandidat Bauernbunda Johann Tomitz iz Repelj pa je izgubil precej volilcev. Bauernbund ima le več 33,5 % (1991:36,5%). Tomitz pa bo kljub temu v zbornici. ■ SPO je v okraju Velikovec postavila za glavnega kandidata električnega mojstra in občinskega odbornika Georga VVutteia iz Globasnice. Ta pa je v svojii domači občini izgubil skoraj polovico glasov in je zelo vprašljivo, ali bo zdaj od svoje frakcije sploh imenovan za zbornico. ZSO je pred volitvami v svojem časopisu dala volilno priporočilo za ..dvojezičnega" kandidata VVutteja. Odgovor globaških volilcev je bil jasen. ■ Drugi kandidat SJK Janko Zvvitter je svojih dveh občinah na Zilji še izboljšal prvi položaj. V Straji vasi je dobil 80 glasov (42,6% + 8,1%) in na Bistrici na Zilji 45 glasov (32,8% + 5,4%). M Presenetljivo dober rezultat je SJK dosegla v Pod-kloštru, kjer se je zelo angažiral Dl Hanzi Miki. SJK je dobila 44 glasov (14,6% + 6,9%). 6 Kmetijstvo I Zadovoljen z izidom volitev je bil tudi poslovodeči tajnik EL Bernard Sadovnik. ki v tem vidi ugodno izhodišče tudi za občinske volitve. Sadovnik: „V vseh občinah, kjer dobro delujejo frakcije EL, je tudi SJK pridobila." Posebno je Sadovnik zadovoljen z nastopom kandidatke Ive Muller. ki je po internih volilnih analizah zelo pozitivno vplivala na volilce. Sadovnik je prepričan, da bi bila Iva Muller tudi za pli-berško EL velika pridobitev. Tega mnenja je tudi šef pli-berške EL Fric Kumer, ki bo zdaj seveda skušal dobiti Ivo Muller za svoj občinski volilni team. M Velike skoke naprej dela SJK v občini Dobrla vas. Leta 1991 je pridobila 3,9%, letos pa ponovno +7,1%. S tem ima SJK v Dobrli vasi že 18,8%. (1976: 9,65%). Precej glasov je SJK pridobila pri kmetih v Kazazah, Humčah in na Metlovi. 9 Razočaranje je doživela SJK izven dvojezičnega območja. Čeprav si je SJK splošno povečala ugled, predvsem zaradi strokovnosti svojih zborničnih svetnikov, praktično ni bilo glasov v enojezičnih občinah. Tudi pismo preds. koroških ko-njerejcev Janka Zvvittra svojim konjerejcem ni pomagalo, prav tako je inseratna kampanja v Kleine Zeitung bila brez večjega učinka. H DA obveznemu članstvu v zbornici so rekli volilci preteklo nedeljo. Pri glasovanju o obveznem članstvu v zbornici se je izreklo 88,5% za obvezno članstvo. V okraju Velikovec je celo 90,9% vo-lilcev glasovalo z DA. SJK je svojim volilcem priporočala, da glasujejo za obvezno članstvo. Kako so volili naši kmetje in kmetice? Občina Karntner Bauernbund Freiheitliche Bauernschaft SPČ-Bauern Karnten Skupnost južno-koroških kmetov štev. glasov +/- v% 1991 štev. glasov +/“ v% 1991 štev. glasov +/- v% 1991 štev. glasov +/“ v% 1991 1996 % (1991) 1996 % (1991) 1996 % (1991) 1996 % (1991) Okraj Celovec Celovec 312 48,0 337 +2,4 224 34,5 279 -3,3 99 15,2 104 +1,1 15 2,3 19 -0,3 Žrelec 107 35,7 126 +2,1 103 34,3 107 +5,8 56 18,7 101 -8,2 34 11,3 41 +0,4 Bistrica v Rožu 82 34,5 98 +0,5 54 22,7 58 +2,6 58 24,4 79 -3,0 44 18,3 53 +0,1 Borovlje 118 37,3 115 +7,8 77 24,4 88 +1,8 49 15,5 112 -13,2 72 22,8 75 +3,6 Grabštanj 142 60,9 175 -0,3 75 32,2 88 +1,4 12 5,2 17 -0,7 4 1,7 6 +0,4 Hodiše 67 38,1 112 -13,5 56 31,8 38 +14,3 32 18,2 47 -3,5 21 11,9 20 +2,7 Kotmara vas 146 63,5 155 +1,7 30 13,0 29 +1,4 25 10,9 40 -5,0 29 12,6 27 +1,8 Kriva Vrba 19 41,3 32 -14,8 26 56,6 25 +12,6 1 2,2 0 +2,2 0 0,0 0 +0,0 Bilčovs 59 32,4 83 -5,5 33 18,1 24 +7,1 40 22,0 61 -5,9 50 27,5 51 +4,2 Štalenska gora 109 44,7 135 -4,8 85 34,6 85 +3,7 48 19,7 49 +1,8 2 0,8 4 -0,7 Žihpolje 87 63,5 99 +1,6 30 21,9 32 +1,9 13 9,5 26 -6,8 7 5,1 3 +3,2 Pokrče 93 50,5 107 -3,8 70 38,0 65 +5,0 19 10,3 21 -0,4 2 1,1 4 -0,9 Šmarjeta v Rožu 82 49,7 83 +3,3 32 19,4 34 +0,4 30 18,2 44 -6,4 21 12,7 18 +2,6 Škofiče 37 39,4 84 -5,0 26 27,7 29 +12,4 13 13,8 42 -8,4 18 19,1 34 +1,1 Sele 18 15,5 30 -6,4 7 6,0 8 +0,2 21 18,1 34 -6,7 70 60,3 65 +12,9 Okraj Beljak Beljak 265 47,2 355 +3,0 163 29,0 210 +2,9 121 21,5 230 -7,1 13 2,3 9 +1,2 Podklošter 92 30,5 103 -4,2 105 34,8 90 +4,5 61 20,2 81 -7,1 44 14,6 23 +6,9 Bistrica na Zilji 49 35,8 55 +0,8 14 10,2 18 -1,3 29 21,2 41 -4,9 45 32,8 43 +5,4 Bekštanj 212 43,4 228 +3,1 134 27,4 139 +2,8 79 16,2 114 +3,9 64 13,1 85 -1,9 Straja vas 38 20,2 58 -12,6 46 24,5 30 +7,6 24 12,8 28 -3,0 80 42,6 61 +8,1 Čajna 80 35,4 63 +1,9 57 25,2 62 +0,2 81 35,8 93 -1,7 8 3,5 10 -0,5 Rožek 52 29,5 74 -8,4 34 19,3 30 +3,9 53 30,1 50 +4,5 37 21,0 41 +0,0 Št. Jakob v Rožu 108 25,4 108 +1,8 69 16,2 79 -1,1 99 23,2 124 -3,9 150 35,2 146 +3,3 Vrba 134 43,2 179 -2,7 85 27,4 93 +3,6 41 13,2 61 -2,4 50 16,1 57 +1,5 Vernberk 49 33,6 88 -4,2 57 39,0 65 +11,1 29 19,9 72 -11,0 11 7,5 8 +4,1 Okraj Velikovec Pliberk 159 33,5 164 -3,0 52 10,9 37 +2,7 32 6,7 52 -4,9 232 48.8 196 +5,1 Djekše 92 50,0 96 +2,4 54 29,3 47 +6,5 28 15,2 45 -8,6 10 5,4 16 -2,4 Dobrla vas 189 47,0 239 -4,0 43 10,7 49 +0,3 66 16,4 93 -3,4 104 25,9 88 +7,1 Železna Kapla 87 36,9 86 +6,2 14 5,9 17 -0,2 32 13,6 67 -10,3 103 43,6 110 +4,3 Bistrica nad Pliberkom 54 23,0 77 -4,6 40 17,0 25 +8,0 19 8,1 54 -11,3 122 51,9 123 +7,8 Galicija 95 43,8 115 -1,5 57 26,3 55 +4,6 19 8,8 43 -8,1 46 21,2 41 +5,1 Globasnica 58 22,7 77 -2,5 33 12,9 56 -5,5 28 10,9 47 -4,5 137 53,5 125 +12,5 Grebinj 230 68,2 278 +1,9 75 22,3 88 +1,3 22 6,5 40 -3,0 10 3,0 13 -0,1 Suha 85 52,1 107 -0,1 36 22,1 33 +6,0 22 13,5 43 -7,5 20 12,3 22 +1,6 Ruda 80 51,6 106 +2,5 29 18,7 43 -1,2 40 25,8 60 -2,0 6 3,9 7 +0,7 Škocjan 139 39,6 130 +0,6 58 16,5 64 -2,7 71 20,2 66 +0,4 83 23,6 73 +1,7 Žitara vas 100 40,7 122 +4,4 37 15,0 39 +3,4 51 20,7 105 -10,6 58 23,6 70 +2,8 Velikovec 444 53,6 460 +3,3 211 25,5 233 +0,0 144 17,4 185 -2,8 30 3,6 36 -0,3 Okraj Šmohor Šmohor 344 37,7 383 +1,6 290 31,8 345 -0,8 253 27,7 311 -1,6 26 2,8 21 +0,8 Št. Štefan 181 47,9 173 -3,9 58 17,3 48 +2,9 113 33,6 101 +3,4 | 4 1,2 12 -2,4 Deželni pregled kmečkozborskih volitev 1996 Okraj Karntner Bauernbund Freiheitliche Bauernschaft SPČ-Bauern Karnten Skupnost južno-koroških kmetov štev. glasov +/~ V % 1991 štev. glasov +/“ v% 1991 štev. glasov +/-v % 1991 štev. glasov +/- v% 1991 1996 % (1991) 1996 % (1991) 1996 % (1991) 1996 % (1991) Trg 776 43,0 916 -1,2 711 39,4 822 -0,3 309 17,1 327 +1,3 7 0,4 7 +0,1 Šmohor 1412 50,0 1549 +2,7 795 28,1 954 -1,0 583 20,6 738 -1,9 35 1,2 36 +0,1 Celovec 2010 47,6 2325 +0,6 1210 28,7 1310 +2,2 605 14,3 882 -3,5 395 9,4 425 +0,8 Št. Vid 1841 48,8 2089 +2,1 1607 42,3 1940 -0,7 333 8,8 456 -1,3 20 0,5 25 -0,1 Spital 2802 52,6 3240 +2,0 1786 33,5 2093 +0,8 720 13,5 1047 -2,9 22 0,4 22 +0,1 Beljak 1664 36,9 2047 -1,1 1449 32,2 1653 +1,5 885 19,6 1207 -2,8 508 11,3 485 +2,3 Velikovec 1812 44,3 2059 +0,2 739 18,1 786 +1,3 574 14,0 900 -5,3 961 23,5 920 +3,8 Volšperk 2006 49,3 2337 +3,3 1405 34,5 1668 +1,6 646 15,9 1060 -5,0 12 0,3 , 12 +0,1 Koroška 14323 46,7 16582 +1,1 9702 31,7 11226 +0,8 4655 15,2 6617 -3,0 1960 6,4 1932 +1,1 Mandati 17 17 12 11 5 6 2 2 7 Iz naših občin Na kratko V Žvabeku so društveniki zelo aktivni. Danes, v petek, 22. novembra, vabijo na Koroški večer v gostilno Hafner. Pretekli teden pa je bil čisto v znamenju otrok, za katere je bil pripravljen raznolik program, od martinovanja do obiska misijonarke iz Afrike. Na sliki vidite žvabeško mladino z njihovimi pedagogi v ljudski šoli, kjer se tudi izven šolskega pouka mnogo ustvarja. Pliberk in Sinča vas bosta dobila nova kolodvora HL-AG želi v občinah Pliberk in Dobrla vas graditi novo železnico skupno s prebivalstvom, ki pa je slej ko prej zelo skeptično. V načlrtu so tudi novi kolodvori. Hochleistungs AG, ki je pred kratkim informirala prebivalstvo v Podjuni o celotnem projektu. Prireditvi sta bili v občini Dobrla vas in v Pliberku. Vodja projekta Dl Josef Zeisler je na obeh prireditvah dejal, da želi HL-AG graditi železnico skupno s prebivalstvom. Prav zaradi tega bo HL-AG imela v občinah Pliberk in Dobrla vas tudi svojo pisarno, ki bo načrtovanje in gradnjo koordinirala s prebivalstvom. Pri razpisu za načrtovanje projekta je bil za vse firme eden pogojev, da imajo strokovnjaka, ki obvlada tudi slovenščino. Dl Zeisler: „S tem želimo doseči boljši kontakt do prebivalstva v dvojezičnih občinah." Trasa. Možnosti iskanja trase so relativno ozke, saj jo je možno določiti le v 1 km širokem koridorju, ki pa je že vnaprej določen. Metlovčani so že predložili svoje predstave. Železnica naj bi bila v Dobrovi, paralelno z njo pa naj bi zgradili tudi novo cesto v Sinčo vas. Obstoječa cesta pa naj bi bila odprta le za vaški promet in za kolesarje. V Sinči vasi pa naj bi nastal nov kolodvor. Te predloge je občinski svet soglasno potrdil. V občini Pliberk občinski svet doslej ni sklenil še nisčesar, zato pa so na mizi predlogi ljudske iniciative, ki želi, da naj bi bila železnica vsaj 1 km oddaljena od vas iin da se vzdolž vasi zgradi železnica pod zemljo. Na predstavitvi projekta v Nonči vasi je vodja projekta Dl Josef Zeissler dejal, da bodo skušali upoštevati želje prebivalstva. Zeissler: „Tisti časi, ko je bilo možno take projekte izvesti brez soglasja prebivalstva, so že dolgo mimo." Kot kaže, bodo na Bregah zara-dili paralelno k obsotoječemu Šmihel: kanal DA ali NE? V ponedeljek, 25. novembra, bo ob 19. uri pri Loserju v Šmihelu Dl Serno informiral prebivalstvo o tem, kako bi naj v prihodnje v občini Bistrica čistili odplake. Serno bo o tem predaval naslednji teden tudi še na štirih drugih krajih v občini. mostu nov most. Kaj bo s starim, še ni jasno, obstajajo tudi predlogi, da bi ga uporabljali za cestni promet. Občina Pliberk naj bi dobila tudi nov kolodvor. Kje ga bodo zgradili, še ni odločeno. Kaže pa, da nekje med Dobom, Vidro vasjo in Blatom. Končna odločitev naj bi padla soglasno med prebivalstvom, občino in HL-AG. Silvo Kumer □ V Št. Jakobu v Rožu vabi občina na razstavo ročnih izdelkov ter slik. Razstavo so pripravili domačini, ki se v prostem času ukvarjajo z risanjem, izdelovanjem jaslic in keramičnih izdelkov itd. Razstavo bodo odprli v petek, 22. novembra, ob 18. uri v kulturnem domu v Št. Jakobu, odprta bo še v soboto, 22. in v nedeljo, 23. novembra, med 10. in 17. uro. □ Na Bistrici nad Pliberkom se je občinski svet izrekel proti gradnji sežigalnice v sosednji občini Pliberk. Tudi pli-berški občinski svet je že 7. novembra soglasno sprejel tak sklep. □ Ali bo, ali ne bo? To se sprašujejo občani na Suhi, kjer se je v javnosti vnela razprava o tem, ali bo dogoletni župan Sieafied Skubl (OVP) ponovno kandidiral ali ne. Prvotno je svoji frakciji sporočil, da ne bo več kandidiral, nato je OVP postalvil mag. Karla Polža na to mesto, medtem pa je Skubl spremenil mnenje in bo verjetno marca 1997 le kandidiral. □ Filtervverk v Šmihelu nad Pliberkom, ki je največja tovarna v Podjuni, je pred kratkim dobil obvoz. Cesto med Metlovo in Šmihelom je prevzela v svojo oskrbo dežela Koroška in je cesto razširila in na novo asfaltirala. V sklopu s tem so zgradili tudi obvoz tovarne. Občina Bistrica je prispevala 30% (2,1 mio. šil.). Obvoz bodo predvidoma odprli še v letu 1996. Obvoz Filtervverka še ni dokončno zgrajen, verjetno pa ga bodo za promet odprti še letu 1996. 8 Slovenija Izgubljena kulturna dediščina živi v srcih naprej Razstava ..Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev" je v Tinjah na ogled še do 7. decembra 1996. Pri odprtju razstave v domu v Tinjah je državni sekretar slovenskega ministrstva za kulturo Silvester Gaberšček med drugim dejal, da dediščina Kočevarjev ni izgubljena, ampak v srcih živi naprej. Prav zaradi tega bi se morala razstava preimenovati, kajti uničenje kulture pomeni hkrati uničenje človeštva. Podobno je menil dr. Miro Polzer (ljubljanska izpostava Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo), glavni pobudnik razstave Kočevarjev v Tinjah, ki pa je dodal, da je „za izgubo kulturne dediščine kočevskih Nemcev neposredno odgovoren nacionalizem". Njegovo mnenje in tudi mnenje drugih govornikov vsekakor slikovito potrjuje razstava, ki je v Tinjah na ogled do 7. decembra. Razstava je sad večletnega vsestranskega raziskovanja Mit- je Ferenca, svetovalca za varstvo zgodovinske dediščine Zavoda Republike Slovenije. Gre za natančno topografsko delo, ki temelji na dosedanjih in novih spoznanjih lokalne zgodovine Kočevske. Na tej podlagi skuša avtor pojasniti razloge, zakaj je ta narodnostna manjšina izginila z zemljevida Slovenije. Kočevska je obsegala približno 800 km2, razprostirala pa se je od dolenjskih obronkov nad Krko na severu do strmih pobočij nad Kolpo na jugu; od vinogradniškega sveta nad Belo krajino na vzhodu do notranjskih planjav za Loškim Potokom in Prezidom na vzhodu. Kočevski Nemci so bili ena najstarejših nemških narodnih skupnosti zunaj Nemčije in Avstrije in edini agrarni nemški jezikovni otok na slovenskem ozemlju po prvi svetovni vojni. Dr. Miro Polzer (glavni pobudnik razstave v Tinjah) s Kočevarko pri ogledu razstave. Razstava Jzgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev" prikazuje primer dežele, ki jo je njeno večinsko prbivalstvo leta 1941 nenadoma in skoraj v celoti zapustilo. Izselitev kočevskih Nemcev, vojno opustošenje in povojno propadanje ter načrtno rušenje so imeli za nekoč razvito kulturno krajino katastrofalne posledice. Danes so obsežni deli nekdanjega kultiviranega ozemlja preraščeni z gozdom, naselja so porušena in odstranjena. Nekdanja naselbinska kultura je skoraj v celoti izbrisana. Velika sprememba celotne krajine je primer, ki bi mu po obsegu daleč naokoli težko našli enakega. Razstava zajema območje 167 naselij, iz katerih so se pozimi 1941-1942 odselili kočevski Nemci, ter nekaj naselij, ki so bila opuščena še pred njihovo preselitvijo. Fotografije, ki prikazujejo današnje stanje krajev in objektov, so večinoma narejene iz istega zornega kota kakor fotografije iz let pred preselitvijo. Tako je veliko fotografij, kjer je primerjava zaradi zaraščenosti in spremenjenosti naravnega okolja mogoča le s hribi v ozadju in gozdnimi potmi. F. S. nVžavne volitve v Sloveniji LVso tako uravnotežile politični prostor med desnico in levico, da je deset dni po volitvah jasno samo to, da bo prva, konstitutivna seja novega državnega zbora v četrtek, 28. novembra. V skladu s svojimi pristojnostmi jo je sklical predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki je na vprašanje novinarjev, komu bo dal mandat za sestavo nove vlade, odgovoril, da ..Slovenija potrebuje sposobno vlado, ki bo delovala visoko strokovno in učinkovito, ki bo med drugim znala povezati ustvarjalne moči na Slovenskem in poiskati soglasje o temeljnih nacionalnih interesih glede prihodnosti države in slovenstva". Če se je pri tem odgovoru pojavil kanček dvoma, da predsednik Kučan okleva med dosedanjim premieram dr. Janezom Drnovškom, ki je s svojo stranko (Liberalno demokracijo Slovenije) zbral največ glasov volilcev, in Marjanom Podobnikom, ki je s svojo Slovensko ljudsko stranko med pomladnimi strankami (še s Slovenskimi krščanskimi demokrati in Socialdemokrati Slovenije) zmagovalec, je v nadaljevanju pogovora z novinarji Partija šaha za dobre živce vsak dvom odpadel. ..Utrditi je treba doseženo, dokončati še odprte procese gospodarskih, političnih, pravnih in socialnih sprememb, prepoznavno umestiti državo v mednarodni prostor, posebej še v evro-atlantske integracije ter usposobiti Slovenijo za suveren prestop v tretje tisočletje", je menil Milan Kučan in s temi nakazal kontinuiteto med dosedanjo in bodočo vlado, kar pomeni - tako razlaga večina političnih analitikov - da bo mandat za sestavo vlade dal dr. Janezu Drnovšku. Toda Liberalna demokracija Slovenije lahko teoretično računa samo s 45 poslanci, medtem ko je za potrditev mandata potrebnih 46 glasov. Kar pomeni, da dr. Janez Drnovšek ne more postati mandatar brez podpore ene pomladne stranke. Toda vsi predsedniki po-m I a d n I h strank (Marjan Podobnik, Janez Janša in Lojze Peterle) trdijo, da bodo vztrajali pri oblikovanju svoje vlade, h kateri lahko pristopijo tudi liberalni demokrati. Ker je izid povsem izenačen (45 proti 45), SLOVENIJA V ŽARIŠČU bo pomemben vsak glas. V katero smer se bo nagnila prihodnja vladna koalicija, pa bo jasno že prihodnji teden, ko bodo na konstitutivni seji državnega zbora izbirali predsednika. Zanimivo je, da so pomladne stranke ponudile to častivredno funkcijo dr. Janezu Drnovšku, ki pa jo je vehementno in samovšečno zavrnil, češ da ga zanima samo funkcija ministrskega predsednika. Vse skupaj spominja na zelo napeto partijo šaha, kjer igra veliko vlogo še tako nepomemben „kmet“. Stran, ki bo ohranila najbolj trezno glavo in znala analizirati razmišljanje nasprotne strani tako, da bo predvidela potezo alternative, bo zmagovalka. Zdi se, da živce izgubljajo v Liberalni demokraciji Slovenije (v javnost so lansirali tezo, da so pomladne stranke, ker zdaj nastopajo kot enoten blok, prevarale volilce) in da so v rahli prednosti pomladne stranke, ki naj bi na svojo stran pridobile po enega iz Združene liste socialnih demokratov, Demokratične stranke upokojencev in Slovenske nacionalne strarjke, tako da imajo zagotovljenih 48 glasov. Razno ..Spomenik preganjanja" na Radišah Zahvala za prispevke Po letošnji postavitvi ..Spomenika preganjanja" na Radišah se čutimo dolžne, da se tudi javno zahvalimo vsem, ki so nam pomagali uresničiti to nalogo. Z denarnimi prispevki so nas podprli: Člani in posamezniki: Karel Glinik, Dobrla vas; Amalija Gregom, Dule/Miklavčevo; Franc Jelen, Libuče; Marija Gas-ser, Bilčovs; Franci Zvvitter, Pe-če/Podklošter; Ana Kokot, Celovec; Alojzija Tarman, Podgorje/Loče; Ida Nul3baumer, Celovec; Jože Resei, Škofiče; Ana Urban, Goriče/Miklavčevo; dr. Šimej Janach in Ani, Mala gora/Bilčovs; dr. Reginald Vospernik, Podjav-I j e; Terezija Portsch, Holbiče/Ško-fiče; Anton Isop, Gorinčiče/Št. Jakob; dr. Mirt Zvvitter in Danica, Celovec; Milka Sadjak, Nonča vas; Matilda Slamanig, Št. Peter na Vašinjah; Marija Čimžar, Kotmara vas; Peter Sitter, Želuče; Stanko Gallob, Loče; Jože Partl, Bistrica/Pliberk; Olga Miklavčič-Trodt, Št. Janž/Št. Jakob; Amalija Hartman, Pliberk; Franc Boročnik, Libuče; Marija Isop, Gorinčiče; Mara Miro, Celovec; Draga Jelen, Bistrica v Rožu; Jože Baumgartner, Bistrica/Št. Jakob; Lojze Trunk, Žužalče, Jože Lepuschitz, Št. Janž/Št. Jakob; Katarina kabinski, Račiče/Velikovec; Ana Gasser, Bilčovs; župnik Mirko Isop, Škoci-jan; Terezija Černut, Loče; Marija Heess, Nemčija; Terezija Weil3, Goričica/Vetrinj; Marija Olip, Neži in Mira, Sele; dr. Marica Taurer, Beljak; Marija Stingler, Bistrica^ v Rožu; Jože in Tinca Kaiser, Št. Kandolf; Matilda Krušic, Trabesi-nje; župnik Peter Sticker, Globasnica, Marija Hutter, Globasnica, Jožefa Einspieler, Zgornja vesca; Albina Miki, Pečnica; Marija Kokot, Vrba; Ria Allesch, Celovec; Marija Smrečnik, _ Globasnica, Hanzi Schaschl, Ždovije/Glinje; Matilda Lepuschitz, Ravne/Ro-žek; Tomaž Pisjak, Celovec; družina StrauB, Dob/Vrba; Neža Ur-schitz, Ravne/Rožek; Blaž Sturm, Lipa/Vrba; Andrej Kokot, Celovec, Kristina Inzko, Celovec; Ana Kraut, Pliberk, Terezija Inzko, šentjanške Rute; Marija Pečnik, Rute/Pliberk; Ana Lassnig, Globasnica; Jože Sturm, Svinča vas/ Škofji dvor, Krista Močilnik, Vetr-inj; Janez Korenjak, Trebije/ šmarjeta; Ivka Merva, Pliberk; Filip Resei, Rove/Št. lij; Jožefa Oraže, Sele; Uršula Miki, Goriče/ Bekštanj; Marija Križnik, Šmarjeta v Rožu; Jakob Jerlich, Lobnik; Rosemarie Astner, Sodraževa; Ludvik Borovnik, Borovlje; Vladimir Prušnik, Lobnik; Adela Gril, Plaznica; Marija Pippan, Celovec, Rado Janežič, Celovec; Jože Sticker, Št. Peter/Št. Jakob; Franc Pasterk, Bela; dipl. trg. Joža Nabernik, Bikarja vas; Franc Černut, Loče; Hanzi Ogris, Bilčovs; Simon Triesnig, Loče; Franc Rehs-man, Št. Jakob; Ivanka Turk in Vinko, Podkraj/Pliberk; Cilka Partl, Bistrica v Rožu; Marija Pio-vesan, Podgorje/Loče; Bernarda Srienc, Večna vas/Globasnica; Marija_ Mochor, Loče; Jože Gallob, Štobice/Diča vas; Terezija Planteu, Celovec; Jože PicejL Št. Primož; Gregor Krištof, Dvor/Šmihel; Kristijan Breznik, Celovec; Ana Schvvarz, Podsinja vas; Marija Malle, Podsinja vas; Matevž VVieser, Celovec; Josef VVutte, Galicija; VVerner Kuster, Galicija; Katarina Urak, Nagelče; Marija Miiller, Bilčovs; družina Zablačan, Apače; Jože Urank, Encelna vas/ Galicija; Franc Urank, Encelna vas; Janez Hribernik, Tuce/Radi-še; Pavel Perč, Šteben, Erih Čimžar, Čahorče; Amalija Krištof, Bistrica/Pliberk. Gospodarske ustanove in podjetja Posojilnica Železna Kapla; puš-karstvo Borovnik, Borovlje; tovarna Elan, Brncaj Posojilnica Pliberk; Posojilnica Št. Jakob; Rutar Center, Dobrla vas; Posojilnica Borovlje; Posojilnica Bilčovs-Ško-fiče-Hodiše; Zveza bank, Celovec; Zadruga Pliberk; Zadruga Železna Kapla; Posojilnica Podjuna. Občine Kotmara vas, Bistrica na Zilji, Celovec, Pliberk, Straja vas, Bilčovs, Št. Jakob v Rožu, Bistrica v Rožu, Železna Kapla, Sele, Globasnica, Bistrica pri Pliberku, Galicija. Za denarno podporo ali za pomoč pri odkritju spomenika pa velja zahvala posebej tudi Uradu zveznega kanclerja (Sosvet za slovensko narodno skupnost), Notranjemu ministrstvu na Dunaju, Koroški deželni vladi, Narodnemu svetu koroških Slovencev, Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem, Slovenski prosvetni zvezi, Krščanski kulturni zvezi in Slovenskemu prosvetnemu društvu „Radiše“. Vsem iskrena hvala! Za primer, da bi se še kdo želel uvrstiti v krog podpornikov, prosimo, da prenakažete prispevke na konto Zveze slovenskih izseljencev štev. 3000.33043 pri Zvezi bank v Celovcu, bančna štev. 39100. Zveza slovenskih izseljencev v Celovcu Visoka nagrada za pomembno raziskavo Prof. Dušan Nečak je prejel Nagrado Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo, ki jo podeljuje ministrstvo za znanost in tehnologijo kot najvišje državno priznanje za dosežke v znanosti. Profesor dr. Dušan Nečak, raziskovalec z obsežnim znanstvenim opusom, je v delu Avstrijska legija // z metodo zgodovinske stroke podal temeljit oris pomembnega dogodka iz zgodovine nacizma v Avstriji in njegove povezanosti s Hitlerjevo Nemčijo, pa tudi prikaz avstrijsko-jugoslovanskih (slovenskih) odnosov ob nacističnem puču in njihove zaostritve po oblikovanju tako imenovane Avstrijske legije II iz prebeglih nacističnih pučistov na Hrvaškem. Osvetlitev neuspelega puča na Dunaju in njegovega poteka na Koroškem (okoli 3700 udeležencev) in na Štajerskem (okoli 4000 udeležencev) kaže na zasidranost nacizma v teh deželah. Avtor ob sprejemanju nacističnih beguncev v Jugoslaviji kaže na odziv jugoslovanske vlade na puč, zlasti pa na razmah nacionalistične ideologije v organizacijah švabsko-nemškega Kulturbunda na Slovenskem. Profesor Nečak je z delom Avstrijska legija I/ izpopolnil podobo mednarodnih odnosov in jugoslovanske zunanje politike sredi tridesetih let, dragocen pa je tudi prispevek k zgodovini nacizma v Avstriji in vlogi Nerhčije po Hitlerjevem prihodu na oblast. Delo je pomembno, tako za najnovejšo slovensko kot avstrijsko in nemško zgodovino, saj ga je slovita založba Bohiau izdala tudi v nemščini. 10 Rož - Podjuna - Zilja DVOJEZIČNI ZBOR/DER ZWEISPRACHIGE CHOR Koncert v Obervellachu V soboto, 16. novembra, se je Dvojezični zbor/der zvveisprachige Chor odzval povabilu mladinskega zbora „Ju-gendchor Obervellach". Večer so oblikovali mladinski zbor. Dvojezični zbor, Grassguintett der Musikkapelle Flattach in Horst Zach ob spremljavi učiteljice Anje VVeihs na klavirju. Koncertna dvorana, v tem primeru avla tamkajšnje glavne šole, je bila zelo primerna: ozka, dolga in visoka. To je pripomoglo k temu, da se je pesem dala laže peti in poslušanje je bilo za mnogoštevilne poslušalce užitek. Pevezava je bila preprosta, v tem sklopu primerna in smiselna. Koncert, tako je menil ravnatelj glavne šole, je bil dokaz, da mladi ljudje le niso takšni, kakršne radi vidijo starejši, katerim so taki ustvarjalni mladi ljudje lahko le v ponos. Ob koncu dveurnega koncerta se je ob jedači in pijači dalo še to in ono pomeniti. Č. Z. Za tiskovni sklad so darovali: Marija Daniel, Zg. Libuče 50.-; Marija Obid, Vasja vas 20.-; Franc Hudi, Kapla ob Dravi 120.-; Florijan Oseli, Kanada 100.-; Mirko Isopp, Škocijan 100.-; Hans Millonig, Drašče 10.-; Janez Pandel, Proboj 100.-; Franc Starz, Proboj 60.-; Agnes Starmuž, Žamanje 60.-; Jože Fera, Grabalja vas 60.-; Mirko Sri-enc, Grabalja vas 30.-; Erna Rigelnik, Klopinj 60.-; Barbara VVutte, Podgrad 60.-; Lojze Čik, Mala vas-Škocijan 60.-; Jožefa Trohej, Sele-Škocijan 60.-, Franc Lipusch, Plaznica 60.-; N. N., Žitara vas 100.-; Nanti Olip, Sele-Cerkev 100.-; Stanka Pegrin, Sele-Šajda 50.-, Marija Rigelnik, Obirsko 10.-; Janez Markitz, Djekše 60.-; Nanti Dovjak, Kneža 10.-; Franc Kassl, Djekše 40.-; Agnes VVarasch, Djekše 60.-; mag. Stanko Gregorič, Sinča vas 40.-; ČESTITAMO Pesnik Andrej Kokot iz Celovca slavi 60. rojstni dan. Slavljencu ob tem lepem življenjskem jubileju iskreno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem zdravja in zadovoljstva! Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Toneju Puklu iz Dvora pri Šmihelu, Janezu Pernatu z Bistrice pri Pliberku, Katarini Berchtold iz Črgovič pri Šmihelu, Katarini Mandl iz Libuč, Mariji Vauti iz Nonče vasi in Katji Krištof iz Dvora pri Šmihelu. Vsi ostali člani društva upokojencev Pliberk slavljencem iskreno čestitajo ter kličejo na mnoga_ zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Zvesti bralec Našega tednika Hubert Kikl iz Sveč je slavil 70. rojstni dan. Obe tej priložnosti mu prijatelji iz srca čestitajo in želijo obilo Božjega blagoslova, zlasti zdravja in zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljencu: na mnoga leta! Sonji in Toneju VVakounig iz Mlinč se je rodil tretji otrok, sin Fabijan. Srečnima staršema ob tem lepem dogodku prisrčno čestitamo, novemu zemljanu pa ČESTITKA TEDNA Lep skupni življenjski jubilej Uršule in Jožefa Mautz 23. novembra 1936, torej skoraj natančno pred 60 leti, sta si v farni cerkvi v Selah obljubila večno zvestobo Jožef in Uršula Mautz, roj. Dovjak. Poročne obrede je takrat vodil pokojni selski župnik Alojzij Vavti, svatba pa je bila pri Mažeju. Poznala sta se že kot otroka, saj je bil njih pbeh rojstni kraj v Šelah na Šajdi. Jožef Mautz se je rodil 27. septembra 1911 na Čolnarjevi kmetiji in bil po poklicu gozdni delavec. Uršuli, ki se je rodila 6. oktobra 1915, pa je že v mladostnih letih umrla mati, tako da je morala sama skrbeti za svojega bolnega očeta in dom. V drugi svetovni vojni je bil Jože Mautz vpoklican k vojakom, najprej v Celovec, potem v Admont, nato pa še dalje proč - na Norveško in Finsko. V tem času je bila žena Uršula doma sama z najstarejšo hčerko Ano. Zanjo je bil to najtežji čas, kajti ni vedela, ali se bo mož sploh še vrnil domov. Molitev in predvsem trdna vera pa sta ji olajšala ure nestrpnega čakanja na moža, ki se je vrnil avgusta 1945. V zakonu se jima je rodilo 6 otrok, dva sta umrla že v otroških letih. Prihodnjo nedeljo se bodo zbrali vsi domači na domu Jožefa in Uršule Mautz ter jima čestitali za 60-letnico skupnega življenja, hkrati pa se zahvalili za vse dobrote, ki so jih bili deležni v preteklosti. Da bi jima Bog podaril še mnogo zdravja, ki ga zelo potrebujeta, pa je največja želja vseh. Čestitkam domačih se pridružuje uredništvo Našega tednika, ki kliče slavljencema še na mnoga zdrava, srečna in milosti polna skupna leta! želimo vse lepo in dobro na življenjski poti! Hanzi Weiss iz Št. Janža obhaja 60-letnico. Velikemu kulturnemu delavcu ob tem lepem osebnem jubileju prisrčno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta! Lidiji in mag. Rudiju Vouku iz Dobrle vasi se je rodila hčerkica Lea. Srečnima staršema prisrčno čestitamo, mali Lei pa želimo obilo sreče, veselja_ in uspeha na življenjski poti. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo prijateljice in prijatelji ter EL Dobrla vas. Pred nedavnim je v Bistrici v Rožu obhajala 60. rojstni dan Čili Partl. Ob tem lepem življenjskem jubileju prisrčno čestitajo člani SPD Kočna ter prijatelji in znanci, ki želijo slavljenki tudi v prihodnje vse lepo in dobro. Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika. V nedeljo, 24. novembra, slavi 60. rojstni dan Katarina Fan-tur iz Št. Jakoba v Rožu. Ob tem lepem osebnem jubileju iskreno čestitajo in želijo vse najboljše družina Fantur, sorodniki in prijatelji. Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika, ki kliče slavljenki na mnoga zdrava in sreče polna leta! Prav danes obhaja 89. rojstni dan Marija Božič, po domače Fosarjeva Mici iz Doba pri Šmarjeti v Rožu. Ob tem visokem življenjskem prazniku prisrčno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam Našega tednika se pridružuje EL Šmarjeta. Pretekli ponedeljek je v Vidri vasi pri Pliberku praznovala 50. življenjski jubilej Elizabeta Smolnig. Slavljenki čestitajo vsi domači iz Libuč in ji želijo, da bi ostala, kakršna je. Še posebej čestitata babici vnuka Simon in Mihi. Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika, ki kliče slavljenki na mnoga leta! 11 Rož - Podjuna - Zilja 90-letnica SRD Srce in 20-letnica društvenega mešanega pevskega zbora bosta v soboto v ospredju slavnostne prireditve v obnovljenem kulturnem domu v Dobrli vasi. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s predsednikom SRD Srce, z mag. Štefanom Kramerjem. mm i: (M B IH ■Bfr^.I r lili "i ' I d Kulturni dom v Dobrli vasi dobiva novo zunanjo obliko. DOBRLA VAS Kulturni dom odpira vrata V soboto se bodo prav ob 90-letnici SPD Srce zopet odprla vrata v kulturni dom v Dobrli vasi. Kako dolgo je trajala obnova in kdo jo je denarno podprl? Mag. Štefan Kramer: Jeseni 1995 je bila zadnja prireditev, januarja pa smo v samoiniciativi društva pričeli z obnovo, kajti predvsem strop je bil v zelo slabem stanju. Celotna obnova starega kulturnega doma ter dograd-nja prostora za vaje bo stala približno 5 mio. šilingov. Zidove in strop je prispevala Posojilnica, približno milijon šilingov pa je prispevala samoiniciativa društva. Vsega skupaj je torej odprto še blizu 2 mio. šilingov. To pa naj bi pokrile podpore s strani občine, dežele, z Dunaja in iz Slovenije. Čeprav so doslej dokončane šele osnovne potrebe, ki so predpogoj za prireditve, je nastal že kar lep in prijeten dom. Predstavlja se prijazen ne le za povprečnega obiskovalca, ampak tudi na primer za pohabljene in zelo sta- re ljudi, za katere je bil pripravljen dodaten vhod, ki jim bistveno olajša pot v dom. Pred nedavnim odprti kulturni dom v Žitari vasi je namenjen vsem občanom, predvsem mladini, ne glede na njihov jezik. Kaj pa je v ospredju v Dobrli vasi? V prvi vrsti je dom namenjen za kulturno dejavnost Slovenskega prosvetnega društva Srce, seve- JUBILEJNA PRIREDITEV JUBILAUMSVERANSTALTUNG 06 90-lETNICI DRUŠTVA IH 20-LETHICI Z60RA 23. 11. 1996, 19.00 V KULTURNEM DOMU V DOBRLI VASI MA60SE0VITEV OBNOVLJENEGA DOMA KONCERT IH PLES Sodelujejo/ Mitwirkcnde KVARTET .SRAKA" KVARTET ,A CAPEIU" SINGGEMEINSCHAFT E6ERMDORF TERCET STURM E6ERMDORFER FUNFtitSAHfi MEPZ .SRCE' VVERKSKAPEtlE EEIT6E6 CERKVENI Z DOR DOLREA VAS M«V E6ERNDORF OTROŠKI ZDOR SRCE ^SSS^eSSaSSsSŠšsssslš PREDSTAVIUV KNJI« RUCHPRASINFAIION DRUiFVEHA MAiA • 15. 12. 96 IGRA .GEORGE DAH DIM" • 24.12. 96 MUSICA1 HI4MMUTS 1'/ 00 MU MUSICA1 COMPANT da pa tudi za tiste prireditve, ki služijo sožitju in mladini. Vsekakor se naj v našem kulturnem domu počuti vsak domače. SPD Srce slavi 90-letnico. Kakšne naloge in cilje vidi društveni predsednik za prihodnje? Naloge oz. cilji društva za prihodnost so slej ko prej izobraževanje in ohranitev slovenskega jezika, gojitev sožitja med obema narodoma ter mladinsko delo. Trudili pa se bomo tudi za široko zasnovano kulturo (klasika, jazz, ...) v osrčju Podjune. Naš kulturni program naj bi bil model, kako vsi enakopravno lahko doživljajo kulturo. V soboto, ob slavnostni prireditvi, bodo nastopili tudi domači nemški zbori, kar je očitno velika posebnost. Drži, kajti prvič v zgodovini bodo vsi dobrolski zbori prestopili prag našega društvenega kulturnega doma. To je gotovo velika posebnost, hkrati pa obljuba za boljše sožitje v prihodnosti. BILCOVS/SLOVENIJA Srebrna plaketa za citrarko Janjo Kolter _ 26. oktobra se je v Grižah pri Žalcu odvijalo 2. finalno tekmovanje slovenskih citrarjev pod pokroviteljstvom Zveze kulturnih organizacij Slovenije in KPD Svoboda Griže. Finalnega tekmovanja se je udeležilo 28 citrarjev, ki so se kvalificirali na petih področnih tekmovanjih, katerih se je udeležilo kar 91 citrarjev. Petčlanska strokovna žirija pod vodstvom kitarista prof. Igorja Sajeta (pred leti je poučeval na slovenski glasbeni šoli v Celovcu) je podelila tri zlate, osem srebrnih in pet bronastih plaket. Učenka slovenske glasbene šole Janja Kolter iz Bilčovsa, ki je letos pri učiteljici Citi Galič uspešno zaključila šesti razred, se je uvrstila v finale, tam dosegla zelo dobrih 80,5% možnih točk ter s tem osvojila srebrno plaketo. Odlični učenki naše glasbene šole in njeni učiteljici čestitamo za lep mednarodni uspeh! DRVEŠA VAS - LIBUČE Tragično slovo Onžejevega Folteja Bil je zelo priljubljen, med drugim tudi zato, ker je bil muzikant z dušo in telesom. Zato je ljubil slovensko narodnozabavno glasbo in se rad udeleževal prireditev s slovenskimi narodnozabavnimi godci. Še posebej pa so ga domačini imeli radi, ker je drugim rad pomagal. Njegovo srce ni bilo samo veselo, bilo je predvsem dobro. Sedaj Valentina Podgornika, ali kakor smo mu pravili v Libučah, Onžejevega Folteja, ni več med nami. Ko je pomagal sosedu-prijate-Iju, se je smrtno ponesrečil. Tragični dogodek se je zgodil v ponedeljek, 11. novembra 1996, v Libučah. Rajni Foltej se je rodil 26. januarja 1940. Po poklicu je bil tesar, leta 1962 pa je postal pismonoša in opravljal svoje delo do upokojitve 1. februarja tega leta. Z ženo Irmi, ki prihaja iz škoci-janske fare in kateri je zelo pri srcu cerkveno petje, sta si v Drveši vasi pri Pliberku ustvarila lep dom. Rodila mu je 4 otroke, vzgojila sta jih v poštene in pridne člane naše družbe. Pogrebna svečanost je bila v sredo, 13. novembra, v Spodnjih Libučah. Opravili so jo domači mestni župnik mag. Ivan Olip, libuški rojak župnik dr. Janez Skuk in škocijanski župnik mag. Mirko Isopp. Pevsko jo je olepšal MGV „Petzen“. Dragi Foltej, vse prezgodaj si moral zapustiti svoj ljubljeni dom. Sedaj uživaš pri Bogu pravično plačilo za ljubezen, ki si jo delil svojim najdražjim. Žalujoči vdovi Irmi in otrokom izrekamo ob tragičnem slovesu očeta naše iskreno sožalje. -Kuj- Valentin Polanšek je ustanovil Obirski ženski oktet, kjer pojeta tudi vdova Justina (tretja z leve) in hči Vida (četrta z leve). Nedeljski osrednji koncert SPZ V spomin Valentinu Polanšku V znamenju zbujanja prijateljskega spomina na Valentina Polanška je stal letošnji osrednji koncert Slovenske prosvetne zveze v Velikovcu (Neue Burg) preteklo nedeljo popoldan. Simpatični pevci in pevke Mlade Podjune-Pliberk, kijih vodi Vera Sadjak, so popestrili osrednji koncert Slovenske prosvetne zveze. Glasbeno tekmovanje Slovenci tokrat brez nagrade Podpisani se je kot predstavnik slovenskih glasbenih tekmovanj sredi oktobra kot opazovalec udeležil klavirskega tekmovanja za evropsko glasbeno nagrado v Dublinu na Irskem. To tekmovanje prireja vsako leto v drugi državi na različne instrumente Evropska zveza glasbenih tekmovanj za mladino (EMCY). Tekmovanja se je udeležilo 39 pianistov iz 22-ih držav, ki so vsi po vrsti zelo dobro igrali. Med njimi sta bili tudi dve Slovenki, Irena Koblar iz Ljubljane (študira v Kopru) in Andreja Furlan iz Ajdovščine, ki študira pri prof. Dubravki Tom-šič-Srebotnjak na ljubljanski Akademiji za glasbo. V zadnjih dveh letih smo se Slovenci nekako navadili, da naši mladi glasbeniki prinašajo nagrade s tega tekmovanja. Tako je I. 1994 klarinetist Mate Bekavac postal evropski prvak v Lizboni, lansko leto je pa saksofonistka Betka Kotnik iz Dravograda dosegla drugo mesto v Luxemburgu. To pot žal pianistki nagrade kljub odlični igri nista dosegli. Po tekmovanju je bilo generalno zasedanje EMCV. Udeležili smo se ga delegati iz 15-ih držav, rednih članic EMCV. Med drugimi tekmovanji, ki smo jih sprejemali v redno članstvo, se je pojavilo tudi novo avstrijsko tekmovanje „Mu-sik der Jugend" s sedežem v Linzu. Predstavniku obstoječega avstrijskega tekmovanja Jugend musizierf iz Leobna sem postavil vprašanje, zakaj ni smel učenec slovenske glasbene šole pred dvema letoma sodelovati na deželnem tekmovanju v Celovcu. Je slovenski državljan, otrok staršev, ki že nekaj časa delajo v Avstriji. Pravega odgovora nisem dobil, sprožil pa sem s tem živahno razpravo, kako je s tem v drugih evropskih državah. Ugotovili smo, da se v ostalih državah (seveda tudi v Sloveniji) lahko udeleže državnega tekmovanja tudi tuji državljani, če so redno vpisani v eno od glasbenih šol. Ker novo avstrijsko tekmovanje „Musik der Jugend" ne postavlja pogojev za udeležbo tujih državljanov, smo to tekmovanje sprejeli kot rednega člana EMCV za dve Lovro Sodja Brez dvoma je bil pesnik in pisatelj Valentin Polanšek ena naših najznačilnejših osebnosti polpreteklosti, učitelj, kulturnik in občinski politik, prosvetar, v svoji duši pa zagotovo poet z občutljivim posluhom in modrostjo srca. Da je kot tak pričel tudi s skladanjem značilnih lastnih melodij k svojim besedam, potem ne začudi več. In nekaj teh melodij je bilo ta popoldan potem tudi predstavljenih. Dopadljiv program koncerta je bil sestavljen predvsem iz večjih ali manjših zborovskih skupin, popestren pa od veznega besedila, ki ga je iz spominov Andreja Kokota na svojega prijatelja Valentina Polanška sestavil Joža Rov-šek, v svoji funkciji kot moderatorka popoldneva pa prebrala Mira Grotschnig. Rdeči niti Kokotovih prijateljskih spominov so se lepo pridružile še izbrane pesmi iz Po-lanškovega opusa, ki jih je prebral Tonč Schlapper. Pred in po pozdravnih besedah predsednika SPZ dr. Avgusta Brumnika je nastopal vokalni kvartet Smrtnikovih bratov, ki je bil kot tudi naslednja skupina, „0birski ženski kvartet", še po- sebno prisrčno povezan z rajnim, saj jih je še učil takorekoč „peti“. S čistim petjem je prepričal tudi MoPZ „Valentin Polanšek", MePZ „Danica“ pa se, kot se je posebno pokazalo ob pesmih Radovana Gobca, razvija v vedno bolj udarno zborovsko telo. Po mladinskem zboru ..Mlada Podjuna" je na nedeljski prireditvi kot zadnji nastopal ansambel „Drava“. Ne povsem v skladu s programsko zasnovo spomina na Valentina Polanška se je predstavil z lastnimi priredbami, ki pa je kvalitetnemu zborovskemu delu dodal dobrodošel živahen zaključek. A. F. Gledališka skupina brnškega društva sodi med najboljše na dvojezičnem Koroškem. stiki: Hanzi weiss »Burkaški misterij" na Brnci Ob 90-letnici ustanovitve SRD „Dobrač“ v Brnci so sklenili tamkajšnji prosvetarji, da bodo uprizorili igro ..Burkaški misterij" italijanskega komediografa Daria Foa. Gledališčnikom ta ni neznan, saj ga igrajo na veliko, mdr. ga je že predstavila tudi beljaška „Stu-diobiihne". Po notranji zgradbi je ..Burkaški misterij" zanimiv splet prastarih in sodobnih odrskih oprijemov. Srednjeveški burkež (p. d. modri »norec") opazuje družbo, opazuje oblastneže in jih po svoje, s svojimi sredstvi - predvsem s karikiranjem - razkrinka. Podobno kot kasnejši dvorni norec (npr. »Rigoletto") je to po navadi precej občutljiva in inteligentna oseba, ki Pa ji skrajno krivične socialne razmere niso omogočile višje izobrazbe. Povrhu je ta naš »burkež" (odlično ga igra Zofija Debevec), še skrajno religiozen, zato opazu- je še posebno rad cerkveno življenje in predvsem »versko hinavščino". V enem takem prizoru, ko »nevidni" Jezus Kristus noče imeti nič več opravka s svojim naslednikom na papeškem prestolu -razuzdancu -, se igra povzpne do pretresljive višine. Žal pa so v »Burkaškem misteriju" prisotni tudi še mišljenjski vzorci preteklosti in polpreteklosti: tu prisrčno, dobro tlačeno ljudstvo - tam hladnokrvni, slabi kapitalisti, oblastneži. Pa tudi ponekod skrajno vulgaren jezik ne zapusti ravno najboljšega vtisa. Gledališka skupina brnškega društva se je ob premieri igre pretekli petek zvečer v Kulturnem domu na Brnci potrudila, precej poudarka je vložila tudi v skupinske plesne scene. Poleg burkeža je po bleščečem podajanju najbolj izstopal nekoliko sanjaškega- vljudnega »pijanca" odlični Lojze Gallob. V ostalih vlogah pa so igrali Marjan Gallob ml., Boris Gallob, Regina VVutti, Štefan Gallob, Terezija Gallob, Pepi Miki in Kristina Toth. Režijo je imel na skrbi Sergej Verč, glasbo Hanzi Kežar, jezikovno vodstvo Minu Kjuder, Kristijan Sadnikar pa je poskrbel za zastor. A. F. Koroški Slovenci so se predstavili Južnim Tirolcem Od 4. do 11. novembra je bil v Meranu na Južnem Tirolskem pod geslom ..Dober dan Koroška - Karntner Slovvenen stellen sich vor“ teden, ki je bil posvečen koroškim Slovencem. Organizator tega projekta je bila ljudska visoka šola Urania Meran v sodelovanju z mestno knjižnico in gledališčem, z južnotirolskim San-gerbundom in oddajnikom RAI iz Bozna. V mestni knjižnici v Meranu je bita razstava knjig o koroških Slovencih in njihovi kulturi. Na sporedu je bila tudi predstavitev knjige »Die Karntner Slovvenen - Minderheit °der Elite". Predvajali so film »Fremde in der Heimat"; pred leti ga je naredil na žalost že rajni žurnalist Klaus Gatterer. Na programu je bil 'udi literarni večer z Janijem Osvval-dom in z jazz-ansamblom Minimal h r. i. o iz Celovca. Predvajali so film »Backup - slovenska beseda na Koroškem". Jani Osvvald in Tatjana Sommeregger sta se s študenti pogovarjala o koroški literaturi. V soboto, 9. novembra, pa je bil koncert mešanega pevskega zbora Danica iz Št. Primoža. O aktualni situaciji koroških Slovencev je med koncertom spregovoril Marjan Pipp. Zvečer pa je bila še podijska diskusija o naši politični situaciji. Za koroške Slovence sta sodelovala Karl Smolle in Stanko VVakounig. za tržaške Slovence Ines Škabar, za Južne Tirolce pa član vlade Hubert Frasnelli. Koncert mešanega zbora Danica je bil v mestnem gledališču v Meranu. V prvem delu je zapel petdesetčlanski zbor pod vodstvom mag. Stanka Polzerja nekaj zahtevnejših slovenskih pesmi in nemško izpovedno pesem Freundschaft (J. S. Bach). V drugem delu so bile predvsem koroške in druge slovenske narodne ali ponarodele pesmi. Prav te otožne, mirne pesmi - Kje je moj mili dom, Nocoj pa, oh nocoj ali nemška koroška Is schon stili uman See - so poslušalci z največjim navdušenjem sprejeli. Dvakrat je nastopil tudi prav za to priliko znova oživeli ansambel Korotan. Te pesmi so program zelo poživile. Zadnji del nastopa pa je bil namenjen še pesmi drugih narodov. Koncert pa je izzvenel s pesmijo Ob reki Dravci. Med posameznimi pesmimi sta program povezovala Sonja Hribar-Marko in Stanko VVakounig. Razlagala sta pesmi in v to vpletla tudi izpovedi, ki so dale celemu koncertu okvir. Nekaj misli iz tega: Južni tirolci in koroški Slovenci imajo dolgo skupno zgodovino pod Habsburžani. Z razpadom monarhije pa so doživeli podoben udarec. Južni Tirolci so bili odrezani od nemško govoreče Avstrije, koroški Slovenci pa so z novo mejo na Karavankah bili odrezani od centralnega slovenskega kulturnega prostora. Prijateljstva med manjšinami so pomembna, ker imajo manjšine -pa četudi niso enako močne in živijo v različnih okoliščinah - tudi dosti skupne problematike. Saj se mora manjšina za pravice, ki so večinskemu narodu avtomatično na razpolago, pogosto šele boriti. V povezavi pa je bil tudi poudarjen pomen kulturnih društev, zborov in podobnih ustanov za preživetje narodne skupnosti. Kar je bilo že čutiti v dvorani, se je potrdilo pri sprejemu, ki ga je pripravil župan mesta Meran. Poslušalci so koncert navdušeno sprejeli. V nedeljo pa je oblikovala Danica pri kapucinih v Meranu mašo. Tudi tu so obiskovalci petje slovenskega zbora navdušeno sprejeli. Razen Jožefove maše je zapel zbor še nemško Der Herr h at seinen Engeln befohlen (Mendelson) in latinsko Ave Maria. V pogovoru po maši je bilo opaziti, da je bilo tako pri koncertu kakor pri maši nekaj kompetentnih glasbenikov. Čudili so se, da zajame zbor toliko mladine in da ima na programu toliko zahtevnih pesmi. Na robu Merana - v vasi Tirol - je izteklo srečanje z gostitelji v prijetnem vzdušju ob južnotirolskem vinu. Spoznali smo, da imajo ljudje, ki so nas gostili, veliko razumevanja za našo problematiko in da so tudi pripravljeni se zastaviti za našo stvar. Le težko je bilo zapustiti simpatično mestece Meran. Med vožnjo smo potem še občudovali mogočne jablanove nasade in vinsko trto, ki raste tudi v največji strmini. Ker so imeli v preteklosti Južni Tirolci večinoma stike le s krogi, ki so nam nasprotni, smo zelo hvaležni tem ljudem, ki iščejo pravilno sliko o slovenski manjšini na Koroškem. Cilj tega tedna koroških Slovencev je bil tudi v tem, da bi dobilo južnotirolsko prebivalstvo boljši čut tudi za usodo drugih manjšin. Kulturne izmenjave in taka srečanja so gotovo najboljša pot v to smer. Stanko VVakounig pGtGk, 22. november 1996 22. november 1996 Na kratko ŽITARA VAS Ameriški študentje pri KUMST Teden po slavnostnem^ odprtju kulturnega doma v Žitari vasi je društvo KUMST gostilo študentke in študente iz ZDA, ki so v okviru izmenjave študentov domačih univerz (Ar-kansas, Kalifornija, New Hampshire, New Jersey, New York in Washington) za leto dni gostje na graški univerzi. Skupina 14 študentov, ki je prispela na Koroško, natančneje na južno Koroško, je kazala še posebno zanimanje za medsebojne odnose med obema jezikovnima skupnostima, saj sami prihajajo iz države, kjer živi več različnih narodnosti. Tako so med drugim s šolarji velikovške trgovske akademije razpravljali predvsem o asimilacijskem procesu pri manjšinah. Veliko zanimanje je povzročila tudi razstava del Franca Šema v kulturnem domu ter plesa valček in polka, tako da jih je morala folklorna skupina „Trta“ seznaniti z osnovnimi koraki teh dveh naših tradicionalnih ljudskih plesov. Ob poskusih plesanja so se domačini in gostje hitro zbližali. SELE-KOT - RAČUNALNIK Dopolnilo Poročilo ..Računalnik za ljudsko šolo Sele-Kot“ (NT 45) želimo dopolniti z informacijo, da je polovico stroškov za računalnik prispevala občina Sele, drugo polovico pa sta si delila Posojilnica-Bank Borovlje in boroveljsko podjetje Me- Uredništvo GENERALNI KONZULAT RS Razstava Jožeta Horvata-Jakija Ob 4. obletnici slovenskega generalnega konzulata v Celovcu je pretekli ponedeljek generalni konzul Jože Jeraj vabil na odprtje razstave Jožeta Horvata-Jakija. Ob tej priložnosti je posebej pohvalil „Club tre popoli", »avstrijsko-slovensko družbo", univerzo in gospodarsko zbornico, ker ..spodbujajo k novim vizijam sodelovanja v prostoru Alpe Jadrana". Slovenski generalni konzul je tudi mnenja, da „Slo-venija želi ustvariti z Avstrijo nivo dobrososedskih odnosov, ki bodo omogočali uveljavljanje njihovih interesov". Demokratični centralizem vnajskem študentskem klubu? ^ ^ ^ Kakršnekoli posledice lahko skle- Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠD) na-merava izključiti člana Jozeja Piceja, ker ima o vprašanju, kako učin- prediskutirai s članom, ki je potrdil kovito nastopati proti neonacističnim krogom, drugačno mnenje kakor nekateri študentski polit-ideologi Izjava KSŠŠD V zadnjih dneh se je v Klubu slovenskih študentk in študentov na Dunaju razvnela diskusija o antifašističnem delovanju Kluba in desnem ekstremizmu. Povod za to je bilo predavanje dr. Dušana Nendla v klubskih prostorih 8. tega meseca in diskusija, ki se je po tem razvila med nekaterimi člani. V tej diskusiji je eden izmed članov izjavil, da stoji politmafija za vsemi avstrijskimi strankami in da je z enim članom zastopana tudi v Klubu. Diskusija se je potem preusmerila na zakon, ki prepove oživljanje nacionalsocializma. O tem je trdil, da nam ne prinese nič dobrega, da le radikalizira družbo in ustvarja mučenike. Treba ga je odpraviti brez vsakega nadomestila. V tem zakonu vidi med drugimi vzrok za naraščanje des-noekstremnih pojavov in konec koncev vzrok, da so se pojavile pisemske bombe. Izrazil je potrebo po pogovoru prav z neonacisti in neofašisti, ki bi jih vrhu tega va- da takih izjav v našem klubu ne akceptiramo, ker po našem poj-bil v slovenski klub in je zahteval movanju prekoračijo meje svobo-svobodo izražanja mnenja za de izražanja mnenja. Z ozirom na fašiste in naciste. On kot pravnik našo antifašistično dejavnost v bi na sodišču zastopal tudi Gott- okviru platforme proti desnemu frieda Kussla in desne ekstremi ste podobnega kova. ekstremizmu na univerzah in različne akcije ob desetem oktobru, Na tem mestu bi radi pojasnili take izjave niso združljive z nekaj stvari, ki nam jih je v Slo- mnenjem odbora in razen tega venskem Vestniku štev. 46, 14. nasprotujejo klubskim statutom, novembra očital naš tedanji pre- Zaradi tega bo odbor Kluba slo-glednik Joži VVutte, na primer, da venskih študentk in študentov hočemo harmonizirati in desničar- predlagal občnemu zboru, ki bo ske izjave v Klubu nimajo posle- 13. decembra, izključitev tega čla- dic. Zavračamo podtikavanje, da brez ugovora in tako rekoč na ti- OdborKSŠŠD Izjava člana, ki ga bo občni zbor KSŠŠD dne 13.12.1996 izključil saj so edini .politiki , ki imajo njiho J vo usodo. Nacisti dobivljajo imidž mi, manjšinci, lahko privoščimo, mučenikov; in ta imidž postaja tem da glasujemo za naciste, saj nam večji, čim višja je kazen, ki jo prej-nihče ne bo podtikaval, da smo mejo oc| sodišča. Komu ta razvoj nacističnega mišljenja. (O tem da- koristi, lahko opazujemo vsakih nes nisem več popolnoma pre- nekaj let pri raznih volitvah. Vsak, Pričam) ki opazuje omenjene trende in je Zakaj je torej tale „Verbotsge- razen tega še pripadnik kakšne setz" neprimerno sredstvo za do- manjšine, mora biti zaradi tega šego omenjenega cilja? Zato, ke[ globoko zaskrbljen: zdaj se mora služi politiki kot izgovor zato, da j1 bati bomb, ko bo računica politične ni treba odpravljati dejanskih vzro- desnice uspela, kar postaja zme-kov za čedalje bolj nečloveško raj bolj verjetno, pa bo imel še več družbo. Razen tega tudi še zaradi razloga za strah! tega, ker se v družbi nič bistvene- Da ne bo pomote: samo za to, 9a ne spremeni, če nekaj skraj- da se nacisti kaznujejo, toda le po nežev zapremo v zapor. Nezado- splošnem kazenskem pravu, ki voljstvo zaradi nečloveških pro- velja tudi za vse ostale razbojni-dukcijskih okoliščin, predvsem ns ke Posebno po|itično kazensko dnu^ socialne lestvice, ostaja in pravo za naciste ne privede do družba še naprej bolj trpi zaradi zaželjenega cilja temveč spravlja pomanjkanja hrane za dušo kakoi prav tiste |judi na oblast, ki si jih pa zaradi pomanjkanja hrane za nihče od nas ne želi. Da obstaja želodec. V družbi, v kateri se vsi le razen tega vzročna zveza med pehajo za denarjem, v kateri dikti- številom let, ki jih kakšen nacist rajo javno politiko tako imenovan dobi pri sodišču za kazen in števi-„Sachzwange“, se pravi interes |orn pjsemskih bomb, ki sledijo iz-mednarodnega finančnega kapi- reku kazni, pa ni moja ugotovitev, tala, ostaja na politični sceni le ena temveč ugotovitev naših varnost-skupina ljudi, ki je podobno za- njb organov, postavljena kot pa omenjeni nižji jaz osebno se Političnih ekstre-socialni sloji, s katerimi se pripad- m isto v v parlamentih manj bojim niki teh slojev prav zaradi tega kot pa takih v ječah; preVeč pri-identificirajo. ^neonacisti. Ce jij1 m g rov iz zgodovine poznam, ko država potem še zaradi tega zapi s0 takšni ..mučeniki" nekega dne ra, ker delijo letake, v katerih trdijo, prj§|j na oblast; če ne sami, pa da plinskih celic v Auschvvitzu n njihovi ideološki nasledniki. Zati-bilo ali pa zato, ker želijo kandidira- ranje svobodne misli je v zgodovini pri volitvah z neonacističnim oj zmeraj privedlo do uveljavitve strankami, ostajaj/ javnosti pri Iju- prav zatrte misli! Od nas vseh deh, ki so v družbi dejansko za je odvisno, kakšna bo naša druž-postavljeni, vtis, da so ti nacist ba jutri, ali se bodo uveljavili hard-njihovi, da stojijo na njihovi strani, linerji ali pa ne. Kjer se ljudje po- Na pobudo enega člana KSŠŠD je odbor društva pred kratkim sklenil, da bo predlagal občnemu zboru mojo izključitev iz društva. Vzrok za ta korak so nekatere izjave, ki sem jih podal v skladu s svojim svetovnim nazorom. Poudarjam, da na odprti diskusiji po predavanju dr. Nendla nihče od zdaj tako šokiranih članov ni posegel v diskusijo, temveč sta šele po uradnem zaključku diskusije, zjutraj od 2. do 4. ure, dve osebi začele mene osebno napadati, češ kakšnega nacionalističnega in paranoičnega referenta da sem povabil. Da je ta dejanski škandal predstavljal v resnici „napad“ in nikakršno „diskusi-jo“ dokazuje uporaba besede „za-govor“ („V svoj zagovor je Joža dejal. . .“) v poročilu SV z dne 14. 11. 1996. Poudarjam, da noben član in noben organ KSŠŠD nima pravice zahtevati od mene karš-negakoli ..zagovora", lahko pa diskutiramo o vsem, tako kot se je to zgodilo v dveh odborovih sejah. Zdaj pa vsebinsko k mojim izjavam. Glede zakona o prepovedi nacionalsocializma potrjujem izpovedi, ki jih smatra odbor za nesprejemljive. Moram pa dodati, da so povzete iz širokega konteksta in da jaz s takšnimi stvarmi nikoli ne bi šel v javnost; zaradi članka v Slovenskem vestniku z dne 14. 11.1996 (štev. 46, letnik 51), sem zdaj vendarle prisiljen, da obrazložim svoje mnenje tudi javno. Ko so leta 1991 zaostrovali „Verbotsgesetz“, sem bil ravno na obisku pri „naši poslanki" v parlamentu, ki me je ob tej priložnosti vprašala po mojem mnenju o nekem grozilnem pismu, ki gaje ravnokar prejela. Diskusija je nanesla tudi na omenjeni zakon; jaz sem že tedaj napovedal, da bo prišlo gotovo tudi s strani nacistov do zaostritve, pod katero bomo najbolj trpeli ravno mi manjšinci, tujci in pa vsi, ki se v javnosti človekoljubno angažiramo. Jaz sem jasno že tedaj povedal, da bi glasoval proti. Smatram za skrajno nevarno, če politika na eni strani zaostruje socialno zakonodajo in s tem pripravlja tla za demagoge in ekstremiste vseh vrst, na drugi strani pa skuša reševati večajoči se problem medčloveškega sovraštva na dnu socialne lestvice s sredstvom, ki je popolnoma neprimerno in ni v stanju doseči cilja, ki nam je vsem skupen; to je demokratična, humanitarna družba uravnovešenih ljudi, v kateri ne vladajo niti intoleranca, niti denar, niti katerakoli partija, temveč edinole pravo, ki ga ustvarja ljudstvo samo; to je družba, v kateri stojijo na prvem mestu človekove pravice in v kateri ljudje skrbno ravnajo z naravno dediščino; to je družba, v kateri ni nasilja in v kateri se o vseh problemih odkrito pogovarjamo; to je družba, v kateri se spoštuje mnenje vsakega človeka, pa tudi če se zdi komu drugemu popolnoma zgrešeno. Že tedaj sem omenil, da si Pride, kakor pride... Galerija Edvin VViegele razstavlja ob petletnici obstoja njegove galerije na vovbrskem gradu pri Velikovcu zanimiva nova umetniška dela. V soboto, 16. novembra, je kulturni referent dr. Ausser-vvinkler na odprtju razstave počastil uglednega umetnika, ki že vrsto let slovi kot svojevrsten, ploden in uspešen slikar in je nosil ugled koroške tudi preko meja v sosedne države. Edvin VViegele, sin bivšega inšpektorja za slovensko šolstvo Franca VViegeleja in pedagog za likovni pouk, se je od prve samostojne razstave v Celovcu leta 1978 uveljavljal v neštetih javnih galerijah po vsej Avstriji, pa tudi v Italiji, Nemčiji in Turčiji. Odkar si je izbral za stanovanje, atelje in galerijo obnovljeni vovbrski grad, se je spet bolj posvetil svoji domovini in slovi še vedno z odličnimi, tenkočutnimi akvareli. Leta 1993 je 100 akvarelov tudi izdal v knjižni obliki. Tokrat je presenetil številno publiko z novo knjižno izdajo pod naslovom.......pride, kakor pride . . .“ (Es kommt, wie‘s kommt). To je nekakšen poletni devnik v obliki risb - zelo raznoliki spekter vsakdanjih doživetij, tudi v tehniki zelo odvisni od dnevnega razpoloženja, v načinu umetniškega izražanja v sorazmerju s trenutnim čustvenim gledanjem. Črno-beli utrinki, včasih banalni, včasih polni ekspresivne moči, so očarali publiko, ki je tako ..doživel dialog umetnika z vsakdanjim" (Ausservvinkler). Zraven so razstavljeni seveda tudi novi akvareli v nežnih barvah, barvne risbe s provokantno vsebino in abstraktni cikli mojstrske izdelave. Olepšalo je otvoritveni večer petje družine Zimmermann iz domače Zilje, ki so očarali Ve-likovčane s pristnimi narodnimi pesmimi, seveda dvojezičnimi. Razstava je odprta vsak dan od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure, do 22. 12. 1996. Priporočamo številčen obisk! govarjajo, se usklajujejo tudi na prvi pogled nezdružljiva stališča; zato ne more biti napačno, če se pogovarjamo celo z nacisti in drugimi ekstremisti; sicer pa dvomim, da bi mojo ponudbo za kakšno diskusijo sploh sprejeli; to si kvečjemu lahko predstavljam pri kakšni bolj zmerni „Burschen-schaft". Bojazni so brez dvoma prisotne na obeh straneh vsakega konflikta, bodisi iz preteklosti ali pa iz sedanjosti. Sam se takšnih pogovorov nikoli nisem bal. Ko sem leta 1984 kot 17-letni fantič predsedniku svobodnjakov HJ v Pliberku povedal, da ni mogoče nemške domovine „braniti“ pred Moskvo, je bil s svojo retoriko kaj kmalu na koncu. V sredo, dne 3. 6. 1987 smo gospoda HJ ob 19.30 uri v klubu zaman čakali; bil je povabljen, vendar je v zadnjem trenutku svojo udeležbo odpovedal; morda se je zbal nekega ..skrajneža Picejevega kalibra" (citat Joži VVutte), ki ga je že poznal iz Pliberka. Naj ob koncu še omenim, da se z ..antifašistično" dejavnostjo kluba v okviru platforme proti desnemu ekstremizmu strinjam tako, dolgo, kakor dolgo je ta nenasilna; isto velja za akcije ob destem oktobru, pri katerih sem tudi sodeloval, v zadnjih letih pa sem postal za demonstracijo prelen. Po mojem mnenju zato niti moje prepričanje, niti moje aktivnosti ne nasprotujejo klubskim pravilom, katerih avtor sem prav jaz in katerih se v klubu nihče ne drži, ker jih je le malokdo preštudiral in premislil. Človeško sem od večine članov odbora KSŠŠD globoko razočaran, prav tako od nekaterih članic in članov, zlasti pa še od uredništva Slovenskega vestnika: „Stavlja se mi vprašanje, ali koroški Slovenci res nimamo drugih problemov, tako da objavljate takšne stvari?" Jaz za tače traparije čemam cajta," pa lohk pišete v bodoče o meni kar čete, jest se ne bom več ..zagovarjal"! Sporočam odboru Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju, da nepreklicno izstopam kot redni člani iz društva. Joža Picej 16 Šport PODLIGA VZHOD Št. Andraž - Bilčovs 2:2 (0:0) Če bi Bilčovščani vse tekme igrali tako resno in zbrano kakor proti Št. Andražu, bi bila njihova uvrstitev nedvomno za več mest višja. Jesenskemu viceprvaku so bili namreč zares enakovredni, za zmago je majkalo le malo sreče. Domačini so namreč izenačili rezultat šele dve minuti pred koncem in to zelo poceni. Trener Igor Strug-ger je bil tokrat z nastopom svoje ekipe zelo zadovoljen, kajti pokazala je hiter, borben in taktično zrel nogomet. „To daje upanje za vigredni del prvenstva," je dodal Strugger BILČOVS: H. Schaunig 4, Partl 0 (20. Kruschitz 3), Kuess 4, Lippusch 4, Rajnovič 3, G, Schaunig 3, Tri-butsch 3, Andrejčič 3, Ouantschnig 4, Durnig 3 (60. Schriefl 3), Strugger 4: Št. Andraž: 200 gled.; sodnik: Semmler (dober); strelca: Strugger (59.), Ouantschnig (75.) oz. D. Riegler (66.), M. Riegler (88.) Kapetan Bilčovščanov Joži Partl (slika) je moral na tekmi proti Št. Andražu že v 20. minuti z igrišča, kajti spotaknil se je tako nesrečno, da sije poškodoval gleženj. Zadovoljivo ga je nadomestil Kruschitz. 1. RAZRED D M. Rojach - Železna Kapla 1:5 (0:1) Domačini so pričeli zelo samozavestno in napadalno, toda Kapelčani so z zrelo taktiko kaj kmalu prevzeli pobudo ter v 25. minuti povedli z 1:0. Po odmoru je domačinom sicer uspelo izenečiti, kar pa ekipe trenerja Bošnjaka ni vznemirilo, celo nasprotno. Vrstile so se namreč odlične nogometne poteze in nevarni napadi, pri čemer tudi zadetkov ni primanjkovalo. Bil je to nedvomno eden najboljših nastopov Kapelčanov v tej sezoni. ŽELEZNA KAPLA: KohlvveiB 3, Baloh 4, Kock 3, Užnik 4, E. Schorli 5 (80. Romano 0), F. Ošina 3, Sporn 4 (65. S. Schorli 3), Deisinger 4, Lippusch 4 (80. Haller 0), Kržan 4, Lessnig 4; Maria Rojach: 150 gled.; sodnik: Bobič (dober); strelci: Sporn (25.), Kržan (61.), E. Schorli (65.), Lessnig (74.), Romano (86.) PODLIGA VZHOD 1. Vetrinj 15 11 3 1 38:9 36 2. Št. Andraž 15 11 3 1 26:9 36 3. ASK 15 7 2 6 33:25 23 4. Liebenfels 15 7 2 6 21:18 23 5. Metlova 15 7 2 6 16:20 23 6. Bilčovs 15 5 5 5 24:23 20 7. DSG Borovlje 15 5 5 5 19:19 20 8. Mostič 15 5 5 5 24:26 20 9. Pokrče 15 6 1 8 16:18 19 10. Welzenegg 15 5 4 6 13:16 19 11. ATUS Borovlje 15 3 5 7 18:23 14 12. Blatograd 15 3 5 7 13:22 14 13. Podkrnos 15 4 1 10 13:26 13 14. Klopinj 15 3 3 9 15:35 12 1. 1. Železna Kapla . RAZRED D 15 9 3 3 37:16 30 2. Ruda 15 8 6 1 26:11 30 3. Št. Pavel 15 8 4 3 25:13 28 4. Šmihel 15 7 4 4 26:21 25 5. Frantschach 15 6 6 3 20:8 24 6. Eitvveg 14 5 6 3 20:23 21 7. Grebinj 15 5 3 7 23:23 18 8. Labot 15 5 3 7 26:27 18 9. St. Stefan/L. 15 4 5 6 20:17 17 10. Maria Rojach 15 4 4 7 24:36 16 11. Žitara vas 14 4 3 7 15:21 15 12. Sele 15 4 3 8 18:31 15 13. Vovbre 15 4 3 8 14:34 15 14. Št. Lenart 15 2 5 8 15:28 11 2. RAZRED F 1. Globasnica 14 13 1 0 68:12 40 2. Reichenfels 14 10 0 4 31:20 30 3. Žvabek 14 9 1 4 29:18 28 4. Galicija 14 8 2 4 27:23 26 5. Št. Peter 14 6 4 4 27:25 22 6. Dobrla vas 14 5 4 5 12:16 19 7. Rikarja vas 14 4 6 4 21:19 18 8. Važenberk 14 5 3 6 17:25 18 9. Tinje 14 5 3 6 16:31 18 10. Sinča vas 14 5 2 7 24:21 17 11. Djekše 14 4 3 7 18:26 15 12. Preilenegg 14 4 1 9 7:21 13 13. Grabštanj 14 1 4 9 21:38 7 14. Mauterndorf 14 0 4 10 12:35 4 S prednostjo 10 točk so Globašani osvojili naslov jesenskega prvaka v 2. razredu F. Goleador Adi Blaže j ni poskrbe! le za 28 zadetkov, ampak tudi za de! opreme svoje ekipe. GLOBASNICA/ŽELEZNA KAPLA Na zadnji tekmi so si zagotovili tudi Kapelčani naslov jesenskega prvaka Medtem ko je bil naslov jesenskega prvaka Globašanov že dolgo jasen, so se presenetljivo v zadnjem krogu povzpeli tudi Kapelčani čisto na vrh lestvice. Železna Kapla - S tem, da sta se v zadnjem krogu razšla največja konkurenta Kapelčanov v boju za naslov jesenskega prvaka z remijem (1:1), se je ekipa trenerja Bošnjaka z zmago proti Maria Rojach povzpela na 1. mesto. Za mnoge je ta visoka uvrstitev Kapelčanov presenetljiva, ne pa za trenerja Branka Bošnjaka, ki sedaj že drugo leto vodi člansko ekipo zdraviliščne občine Železna Kapla. Ali je bil naslov jesenskega prvaka presenetljiv tudi za trenerja? Branko Bošnjak: Ne. V pretekli sezoni smo namreč spoznali slabosti ekipe ter jih v prestopnem roku popravili s primernimi igralci. Zato je od vsega začetka bil cilj le naslov prvaka. Trenutno pa smo dosegli šele polovico naših želj. Prednosti, ki odlikujejo jesenskega prvaka? V prvi vrsti moč v kolektivu, pa tudi taktična disciplina, zrelost ter borbenost in uigranost. V prid nam je prišlo tudi dejstvo, da je na skorajda vseh tekmah iztopal eden ali drugi igralec, ki je bistveno prispeval k uspehu. Enkrat sta bila Kržan in Deisinger!, drugič Baloh in Sporn ali Lippusch in Lessnig in tudi vratar KohlvveiB. E. Schorli, Grubelnig in Kržan pa so po mojih osebnih zabeležbah prejeli najvišje ocene. Kdo bo vigredi največji nasprotnik Kapelčanov v boju za naslov prvaka? Ruda, Šmihel, Št. Pavel, mogoče tudi Frantschach. Vsekakor pa bodo neposredne tekme teh ekip odločile prvenstvo. Globasnica - Ekipa trenerja VVolbla je v 2. razredu F ostala brez poraza ter s prednostjo 10 točk jesenski prvak. Le proti Dobr-li vasi je oddala točki, drugače pa dobila vse tekme. Trener VVolbl je opravljal odlično delo, nenazadnje pa so mu olajšali zadevo igralci, ki so se predstavili kot prava skupnost ter so vsi vleki za eno vrv. To je tudi eden od receptov trenerja VVolbla, ki temu pripisuje posebeno vrednost. Kakšen je bil recept Globašanov, da so celo sezono ostali neporaženi? Kristijan VVolbl: Pred sezono smo se dobro okrepili ter odlično trenirali. Poleg tega so vsi igralci vlekli za eno vrv, kar je bilo gotovo tudi zelo pomembno. Naš recept pa je bil tudi ta, da tudi najslabšega nasprotnika nismo podcenjevali. Opaziti je bilo, da si v člansko ekipo vključil tudi mnogo mladih igralcev. Drži in očitno mi uspeh daje prav. Hribar, Zanki, Buchvvald, Silan, Szabo, M. Kordesch, N. Li-puš so perspektiva za prihodnost. Prav tako nekateri iz druge ekipe. Posebej ponosni pa smo na še mlajši naraščaj, ki se je letos odlično odrezal. Vse ekipe so namreč osvojile naslov prvaka (U 8, U 10, U 12 in tudi rezerva). S tem smo Globašani z vsemi ekipami, s katerimi smo letos nastopili, zaključili prvenstvo na prvem mestu. Cilj v vigrednem delu prvenstva? Osvojiti naslov prvaka, o katerem sem že sedaj prepričan, ter z ekipo ostati neporažen. Karateisti SAK v Litiji Pretekli teden so se karateisti SAK udeležili mednarodnega srečanja v Sloveniji - v Litiji, kjer je nastopilo blizu 300 tekmovalcev iz šestih držav. Trener SAK Milan Hribernik je bil tokrat še posebej zadovoljen s H. Konigom, ki je dobil dva boja, v polfinalu pa podlegel prvaku z 1:3. Th. Hribernig je slavil eno zmago, manj srečen pa je bil H. Ravnjak, ki je izpadel že v prvem krogu. Odbojka - Dobljani samozavestni v Salzburg Konec preteklega tedna so imeli Dobljani odmor, tako da so se lahko popolnoma zbrano pripravljali na sobotni nastop proti Salzburgu, ki na tabeli zaseda 2. mesto. Uspeh ali neuspeh Dobljanov pa bo tokrat v prvi vrsti odvisen od podajača gostov - Stappel-felda, ki je verjetno najboljši podajač v zvezni ligi. Na zadnjih tekmah je bil poškodovan, kar je ekipo zelo slabilo, kajti njegov namestnik VVernisch nikakor ni mogel prepričati. Dobljani so izkoristili odmor tudi za posebne priprave, kajti na treningu so poskušali izboljšati vedenje med sprejemanjem in napadom. ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA 1. Donaukraft 13 13 0 39:2 26 2. Salzburg 13 11 2 35:12 22 3. Enns 12 9 3 27:11 18 4. Dob 12 8 4 25:17 16 5. SVS Sokol 12 5 7 19:23 10 6. Hypo VBk' 13 5 8 21:26 10 7. Innsbruck 12 3 9 13:29 6 8. SVSRoder 12 111 3:33 2 9. Gleisdorf 11 "011 4:33 0 Šport 17 I Lojze Sadjak: Domači igralci ! bomo pomagali klubu! - Domači igralci SAK bodo organizirali zabavni večer, denarni dobiček pa bo namenjen za neporavnan račun kluba pri Kelagu. S kapetanom SAK se je pogovarjal Franc Sadjak. Pred sezono je sodil SAK med favorite, po jesenskem delu prvenstva pa mu je preostalo le 6. mesto. Vzroki z vidika kapetana za ta nezadovoljivi del prvenstva? ( Lojze Sadiak: Bilo jih je več. ■ kneli smo dobre igralce, ki pa se I žal niso podredili ekipnim interesom, se niso borili drug za dru-% Sega. Tudi legionarjev nekateri ni-J so prav akceptirali. Poleg tega so iz raznih razlogov razočarali neka-teri igralci, ki so v II. zvezni ligi sodili še med najboljše. Potrebno pa je tudi dodati, da smo ob začetku _. sezone doživeli mnogo nesreč, kar se je negativno izrazilo v rezultatu. Jasno, da je bil nato pritisk iz tekme v tekmo večji. Igrati v takih razmerah pa je seveda za vsako ekipo zelo težko. SAK ima denarne težave in zaradi varčevalnega paketa tvega celo izpad iz reg. lige. Prizadeti so tudi igralci, katerim se želijo znižati zahteve. Kakšna pa je njih reakcija? Odgovorni kluba so z nami že govorili, tako da vsi dobro poznamo položaj. Vsekakor smo domači J 'gralci doslej še vedno prejeli ob-Ijubljeno odškodnino in zaradi te- ga ne vidim vzroka, zakaj bi klubu v tem položaju delali težave. Celo nasprotno. Ker SAK še ni poravnal vseh računov pri Kelagu, ki nam zato sedaj grozi z odščipan-jem toka za umetno osvetljavo v Grabštanju, bomo domači igralci članske ekipe in tudi drugega moštva prav v ta namen organizirali disco-večer pri Šoštarju v Globasnici - vejetno 7. decembra. Dobiček prireditve pa bo namenjen plačilu dolga pri Kelagu. Na prireditev želimo povabiti tudi nekatere zaslužne igralce iz bližnje preteklosti kluba, ki niso bili deležni primernega slovesa. Tam se jim želimo javno zahvaliti. Denarni položaj pri SAK je očitno dejansko resen. Veliko dragih igralcev si zato vigredi več ne bo mogel privoščiti. Verjetno res ne. Škoda je, ker s tem tvega izpad iz regionalne lige. Do tega pa kljub temu ne sme priti, kajti SAK je tadicionalen in hkrati ugleden klub. Zato je izpad prepovedan. Vsekakor pa raje igram z mladimi domačimi igralci, ki dajo vse in se s klubom identificirajo - v tem primeru bi gotovo dal 10% več - kakor z boljšimi, toda sitimi zvezdami. PISMI BRALCEV SAK je »narodna vizitka" Kot soustanovitelj in dolgoletni 'gralec SAK že več kot 25 let s pozornostjo spremljam delovanje kluba in me sedaj položaj skrbi. V Našem tedniku (štev. 46) sem bral, da je SAK v finančnih težavah in da bi to lahko pomenilo, da bi SAK spet moral nazaj v koroško ligo. Po mojem bi bil to velik korak nazaj in to ne samo v športnem smislu. Namen SAK je med drugim, da dela Pozitivno reklamo za slovensko narodno skupnost. V zadnjih treh letih je SAK delal za nas koroške Slovence reklamo Po vsej Avstriji, zelo pogosto gledalci v drugih zveznih deželah pred tem niti niso vedeli, da na Koroškem živimo Slovenci. Slovenski AK pa jim je končno odprl oči. Tipičen primer za nevednost Avstrijcev je npr. športna redakcija ORF: moderatorji so ob začetku govorili celo o salzburškem in slovaškem AK. Sele potem, ko jih je SAK informiral, so spoznali, da na Koroškem živijo koroški Slovenci. Od tega trenutka naprej je tudi ORF uporabljal ime „Slowenischer AK“ in 7 milijonov tv-konsumentov je redno dobivalo informacije o koroških Slovencih. Prav zaradi tega mora biti cilj SAK spet povzdig v zvezno ligo in ne izpad v koroško ligo. Na Koroškem dela reklamo za narodno skupnost njegov naraščaj, veliki SAK pa naj nastopa na avstrijski ravni. Na uspehe SAK je gotovo ponosen vsak koroški Slovenec in bi bila velika škoda, če bi izgubili to našo »narodno vizitko". Skupno s politiko in gospodarstvom je treba najti rešitev. Mag. Ivan Olip Kako je to možno? Z začudenjem sem bral v Našem tedniku, da mora SAK zaradi finančnih težav zapreti svojo »poldnevno" pisarno. V Celovcu je vrsta slovenskih ustanov, ki imajo celo vrsto pisarn in nasta-vljencev. Na kulturnem področju imamo celo dve osrednji organizaciji, ki opravljata vsaka v svojih pisarnah s svojimi nastavljenci v bistvu eno in isto delo. Prav smešno se mi zdi, če potem na drugi strani slišimo in beremo, da za društvo, kot je SAK, ki ima 16 ekip in 200 nogometašev, iz finančnih razlogov niti poldnevne pisarne ne bo več na voljo. Ko beremo take stvari, se po- Kapetan SAK Lojze Sadjak: „Raje igram z mladimi domačimi igralci, ki dajo vse in se s klubom identificirajo!“ stavlja resno vprašanje, kako je možno, da sploh prihaja do takega, za narodno skupnost zelo nezdravega razvoja. Zadnji čas je, da pristojni politiki in gospodarstveniki končno reagirajo. Branko Hudi, vodja globaške folklorne skupine NOGOMETNI NARAŠČAJ Reforma na Koroškem Koroška nogometna zveza je sklenila precejšnje reforme na področju naraščaja. Od 1. 1. 1997 naprej se bo pričelo popolnoma novo prvenstvo, ki se bo končalo jeseni, kar naj bi ustrezalo mednarodnim normam. Prav tako spremenjen je rok, ki je določal, v kateri starostni skupini smejo igrati igralci. Doslej je bil ta rok načelno 1. avgust, po novem bo to 1. januar. Bistvena sprememba tudi pri najmlajših (pod 8 let), ki bodo odslej igrali le še na četrtini igrišča (7:7). V starostnih skupinah U 12, U 14 in U 16 bodo vigredi odigrali prvenstvo po regionalni razdelitvi, najboljša dva kluba vsake skupine pa bosta jeseni igrala v jakostnih skupinah, katerih zmagovalci potem tekmujejo za koroškega prvaka. KFV želi uvesti tudi obvezno prvenstvo za ekipe U 18 (juni-orji). Pri SAK te reforme ocenjujejo zelo pozitivno. Predsednik SAK dr. Roland Grilc je mnenja, da je to korak v prihodnost, novi vodja naraščaja SAK Silvo Kumer pa vidi v reformah potrjene prizadevanja in predloge SAK. NOGOMET V DVORANI ________ Mladinci SAK prvi na turnirju v Spittalu SAK U 16 - center Pliberk je na turnirju v Spittalu preteklo nedeljo osvojila prvo mesto. Ta uspeh posebno šteje, ker sta na drugem in tretjem mestu ekipi Spittala, ki sodi na Koroškem tudi na področju naraščaja med najboljše klube. Ekipa SAK U 16 je postala letos tudi prvak v svoji skupini. V nedeljo igrata v Spittalu v finalu tudi ekipi SAK U 14 (8.45) in SAK U 12 (11.15). Turnir v Spittalu (finale): 1. SAK, 2. Spittal I, 3. Spittal II Zadaj z leve: trener Miroslav Micovic, Petek, Rizvanovič, Javornik, Tisnikar, Zechner, Borovnik, kapetan Blaže j, Pitschek, Dobrovnik; (spredaj) Jenschatz, Niemz, Messner, Rudolf, Malej, Kojič, Pirker, Writz; RADIO/TV, PRIREDITVE T A T E D E N R A D I U PETEK, 22. novembra 18.10-19.00 Kulturna obzorja SOBOTA, 23. nov. 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi - od srca do srca NEDELJA, 24. nov. 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Karnten. Duhovna misel (J. Andolšek) 18.00-18.30 6x6 Domače uspešnice. PONED., 25. nov. 18.10—19.00 Kratki stik: Šolstvo na Koroškem. TOREK, 26. novembra 18.10-19.00 Kratki stik: Seminar Zveze slovenskih žena v Umagu SREDA, 27. novembra 18.10-19.00 Domača glasbena mavrica. Večerna: 21.04-22.00 Srednjeevropski maga-cin. ČETRTEK, 28. nov. 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. K®ia®§ NEDELJA, 24. novembra '96, 13.30 PONEDELJEK, 26. novembra 1996 ORF 2, ob 2.10____________ TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 • Center za razvoj šolstva (ZSE) v prizadevanjih za popestritev pouka namenja pozornost tudi didaktičnim pripomočkom in učilom za slovenski, oziroma dvojezični pouk • Volitve v kmetijsko zbornico: sestav ostaja skoraj nespremenjen • Andrej Einspieler: sodelovanje z narodom sosedom mu je bila srčna zadeva, zato je nagrada, s katero počastijo prijatelje koroških Slovencev, poimenovana po njem • „Hiša literature" na Dunaju: Zelena izobraževalna delavnica počastila Janka Messnerja • Družba sv. Mohorja: celovška, celjska in goriška Mohorjeva 145 let v slovenskem kulturnem prostoru • 90 let kulturnega utripa v osrčju Podjune: SPD „Srce“ praznuje • „Glej vrh Obirja . . osrednji koncert Slovenske prosvetne zveze v spomin Valentinu Polanšku in Radovanu Gobcu Petek, 22. november ŠT. JAKOB V ROŽU Dan odprtih vrat Kraj: v Gospodinjski šoli v Št. Petru pri Št. Jakobu Čas: Vodstvo po šolskih prostorih in prigrizek ob 8.30, 9.30 in 10.30 Prireditelj: Višja šola za gospodarske poklice zavoda šolskih sester ŽVABEK Dvojezični Koroški večer Sodelujejo: Gemischter Chor Griffen, Mlada Podjuna, ŽPZ KUD Stane Sever iz Slovenije, Pevsko instrumentalna skupina Žvabek, Oktet Suha Povezava: mag. Hans Mosser in mag. Jokej Logar Kraj: gostilna Hafner Čas: ob 19.30 Prireditelj: KPD Drava ŠMIHEL Predavanje z dia-slikami „Bila sem v sveti deželi" (Micka Opetnik) Kraj: farna dvorana Čas: ob 19. uri Prireditelja: Fara in KPD Šmihel Sobota, 23. november DOBRLA VAS Slavnostna prireditev ob 90-letnici SPD Srce in 20-letnici zbora Sodelujejo: Kvartet „Sraka“, Singgemeinschaft Eberndorf, Eberndorfer Funfgesang, VVerkskapelle Leitgeb, MGV Eberndorf, Kvartet „A Capella", Tercet Sturm, MePZ „Srce“, Cerkveni zbor Dobrla vas, Otroški zbor Srce Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 19. uri Prireditelj: SPD Srce ŠT. PRIMOŽ Proces Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 15. uri Nastopa: Mladinska gledališka skupina SPD Bilka Prireditelj: SPD Danica ŠTEBEN - MALOŠČE Predstavitev video-filma ,,Pastirci" Cas: ob 19. uri Kraj: v farnem centru Šte- ben-Malošče Prireditelj: SPD Jepa-Baš-ko jezero REBRCA Seminar za sodelavke in sodelavce slovenskih verskih oddaj „Duhovni nagovor v radiu" Seminar vodi Roberto Tal Otta - sodelavec avstrijskega radia ORF na oddelju „Religion“ Čas: od 10. do 17. ure Kraj: v mladinskem centru Prireditelj: Slovenski spored avstrijskega radia, Duš-nopastirski urad, Katoliška prosveta GLOBASNICA Slovesnost ob 95-letnici ustanovitve gasilskega društva Globasnica Kraj: pri Šoštarju Čas: ob 19. uri sv. maša, ob 20. uri slovesnost s podelitvijo priznanj Sodelujejo: Gemischter Chor Globasnitz, MePZ Peca, MoPZ Franc Leder Lesič-jak, Folklorna skupina SKD Globasnica Po koncertu PLES. Nedelja, 24. november ŠMIHEL Razstava - Sveto pismo, knjiga življenja Čas: ob 10. uri slovesna sv. maša, ob 14. uri spoznavajmo Sveto pismo - popoldan za otroke (Andreja Lepu-schitz), ob 18. uri molitev rožnega venca iz vidika svetega pisma (žpk. Valentin Gotthardt) Kraj: v farni cerkvi in v farni dvorani Prireditelja: Fara in KPD Šmihel ŽELEZNA KAPLA „Evgen“ (Tankred Dorst) Lutkovna predstava za odrasle Kraj: v farni dvorani Čas: ob 19.30 Nastopa: Lutkovna skupina „Mi smo mi" SKD Celovec Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in SPD Zarja KOTMARA VAS Redni občni zbor SPD „Gorjanci“ v Kotmari vasi Kraj: v društveni sobi Gorjancev (stara šola) Čas: ob 19. uri Poned., 25. november ŠMIHEL Pojte Gospodu novo pesem (prof. Jože Ropitz) Sveto pismo in petje pri bogoslužju Cas: ob 19. uri Kraj: v farni dvorani Prireditelja: Fara in KPD Šmihel Torek, 26. november CELOVEC Literarno branje iz del Andreja Kokota in Petra Kerscheja Bere: Hubert Repnik Čas: ob 19.30 Kraj: v Evropski hiši Petek, 29. november DUNAJ Kurdski večer Čas: ob 20. uri Kraj: v prostorih KSŠŠD, 1070, Mondscheingasse 11 Prireditelj: KSŠŠD CELOVEC Združenje staršev na Dvojezični zvezni trgovski akademiji vabi na „Redni občni zbor" Kraj: Dvojezična zvezna trgovska akademija, Prof,-Janežič-Platz 1, Celovec Čas: ob 16.00 uri Prireditelj: Združenje staršev Dvojezične zvezne trgovske akademije DOBRLA VAS Adventno srečanje Čas: ob 16. uri Kraj: RUTAR-LIDO Čas: ob 11. uri Vabi: Društvo upokojencev Podjuna Kulturni prispevek: MoPZ Trta Žitara vasi Dvojezična zvezna trgovska akademija vabi na „Dan staršev" Kraj: Dvojezična zvezna trgovska akademija, Prof,-Janežič-Platz 1, Celovec Čas: od 17.00 do 19.00 ure Vsi starši in vzgojitelji prisrčno vabljeni. Sobota, 30. november RADIŠE Premiera igre: Balade (Janez Menart) Cas: ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu Nastopa: Mladinska gledališka skupina SPD „Radiše" Režija: Marjan Bevk CELOVEC Adventno srečanje Strah in ljubezen - referent p. dr. Marijan Šef Spored: 8.30 priložnost za spoved (samo pred mašo) 9.30 Sv. maša 10.30 predavanje in pogovor 11.45 čas za medije 12.00 kosilo 13.30 predavanje in pogovor 15.00 sklep Kraj: V Tischlerjevi dvorani (Pastoralni center) v Celovcu, 10.-Oktober-Str. 25 Prireditelj: Katoliško žensko gibanje Nedelja, 1. december BOROVLJE Miklavževanje z igro ^Leteči žabon" Cas: ob 16. uri Kraj: v kulturnem domu pri Cingelcu na Trati Nastopa: Lutkovna skupina KPD Iz Šmihela Prireditelj: SPD Borovlje ŠMIHEL Igrica: „Kužek laja mijau mijau" (Franček Rudolf) Čas: ob 11. uri Kraj: v farni dvorani Nastopa: otroška gledališka skupina SPD Dobrač z Brneč Prireditelj: KPD Šmihel ŠT. PRIMOŽ Predavanje: „Drži, da ženske zase manj skrbijo?" Čas: ob 19. uri Kraj: v kulturnem domu Predava: dr. Silvija Velik Prireditelj: SPD Danica CELOVEC Redni občni zbor Združenja absolventov/absolventk na ZG/ZRG za Slovence v Celovcu Čas: ob 19. uri Kraj: Slovenska gimnazija Vabljeni: vsi člani Četrtek, 5. december ŽVABEK Miklavževanje Čas: od 17. do 20.30 Po želji pride sv. Miklavž tud v Vašo hišo. Prijave: dir. Lenart Katz, tel. 23 45, župnišče, tel. 23 48 Prireditelj: KPD Drava LJUBLJANA Ogled baleta „Ana Kareni- na“ (R. K. Ščerdin) Zaradi obnovitve mestnega gledališča'1 Celovcu bomo letos ..Tradicionalni gledališki praznik" prestavili v Ljubljano. Prijave sprejema K KZ v Celovcu, tel. 0463/516243. RAZNO KOTMARA VAS Plesni tečaj - standardni plesi - 10 do 12 večerov Plesni učitelj: Gregor Krištof Začetek po dogovoru (najkasneje do 5. dec. 1996) Stroške na osebo: 700,-Prireditelj: SPD „Gorjanci“ PODGORJE Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) vabi na razstavo „Stare sadne sorte iz Roža" Kdaj: od sobote, 23. 11. do nedelje, 24. 11.96 Kje: gostilna AUER, Maria Elend/Podgorje Program: Predavanje „Od ekstenzivnega sadjarstva do regionalnih specialitet" - primeri trženja iz Most-viertla Predavatelj: Ing. Leopold Hehenberger (kmetijska šola Gie8hubel) Kdaj: v soboto, 23. nov. ob 9.00 uri Razstava „Stare sadne sorte iz Roža" Otvoritev: v soboto, 23. nov. ob 14.00 uri Spremljanje: sobota, 23. nov. od 15. ure naprej nedelja, 24. nov. od 11. ure naprej BILČOVS Teden divjačine od sobote, 23. novembra, do sobote, 1. decembra Kje: v gostišču Ogris PRIREDITEV/ŠPORT RAZSTAVE BEGUNJE Razstava slik in skulptur Darje ' Lobnikar Lovak Kraj: galerija Avsenik v Begunjah ŠT. JANŽ Razstava „Ko je cvetel lan“ Kraj: v k&k centru Razstava traja do 8. decembra 1996 Razstava slik Klavdija Palčiča 3 Kraj: v k&k centru :e Razstava bo odprta do 17. nov. 1996 Odprtje razstave „Grafike“ -I Drago Druškovič Čas: petek, 22.11.96, ob 19. uri, ob 20. uri koncert „Trio in flagran-■ ti“ Kraj: v k&k centru Prireditelja: k&k center in SPZ Razstava bo odprta od 23.11. do 6.1.1997 torek, četrtek, sobota 18.00-20.00 | sreda, petek 9.00-12.00 UBUČE Razstava Prehodi/Ubergange Razstavljata Rudi Benetik in Bogdan Borčič Kraj: galerija Falke Razstava bo odprla do 24.11.1996 od srede do nedelje od 15. do 19. ure ali po telefonskem dogovoru | CELOVEC Razstava Dr. Petra Gstettnerja „Aquarelle“ Kraj: pri Joklnu v Celovcu Razstava bo odprta do 26. nov. 1996 Razstava Drago Druškovič „Farbradierungen“ Kraj: Škofijska hiša (Tarviser Str. 30) Cas: do 13. decembra 1996 Razstava je odprta od 9.30-10.30, 12.00-14.00 in 17.00-18.00 BEGUNJE 4. Mednarodna razstava mineralov, dragih in poldragih kamnov ter nakita Otvoritev bo v petek, 22.11.1996 ob 18.00 uri Kraj: galerija Avsenik v Begunjah Razstava bo odprta do 26. nov. 1996. Otvoritveni govor s kulturnim programom prof. dr. Rajko Pavlovec. Razstava bo odprta v soboto, 23.11.96 od 10.00 do 18.00 ure ter v nedeljo, 24.11.96 od 10.00 do 17.00 ure. Za maturantke/te SG letnik 1976 (8.A razred) Vsi prisrčno vabljeni na srečanje ob 20-letnici mature v soboto, 23.11.1996, ob 19. uri Pri Joklnu v Celovcu Prosim tudi za medsebojno obveščanje. MICKA HOBEL Dunaj: Zanimiva gledališka predstava V petek, 22. listopada 1996, bo v KSŠŠD gledališka predstava -nastopa Andrej Rozman od skupine Monro (del NSK - Neue slo-vvenische Kunst, del tega je tudi skupina Laibach) z igro „Rupert Marovt". Predstava bo ob 20. uri v klubskih prostorih. Rupert Marovt je slovenski Philip Marlovve. To je - medtem ko brska po ozadju zločina, mimogrede ne razbrska samo temačnih globin Hol-lywooda in njegove okolice, ampak razkrije razne sumljivo zaudarjajoče vrednote naše male domačije. Zločin, ki je povod za dogajanje, ni navaden, vendar ga gledalcu seveda niti približno ne bomo razkrili - raje pridite na predstavo. Izdamo lahko le to, da se zaradi njega zakrknjeno samotni detektiv pred gledalci prelevi v naivno podnajemnico Suzi, zagrenjen list papirja in rapersko divjaškega šoferja ter malodane izgubi življenje pod jezikovnim nihalom groze. Predstava je monodrama, vendar je vprašanje, ali je to res. Ali pa je mogoče čisto navadna detektivka naroda, ki je tako majhen, da mora biti v njem detektiv hkrati morilec in žrtev? Politično upravna akademija Enotna lista vabita na strokovno šolanje Medijsko delo za volilni boj Kdaj: petek, 29. 11. do nedelje, 1.12.1996 Kje: Dom v Tinjah Referent: Bernhard Moritz, medijski in politični svetovalec, Telfs-Tirolska Geslo seminarja: Samo če bom znal/a svoje politične ideje vsebini ustrezno in v skladu z lastno osebnostjo prezentirati, bo tudi uspešen/a. Informacije in prijave: Politično upravna akademija (PUAK) 10.-Oktober-Str. 25/III 9020 Celovec telefon: 0463/54 0 79 -22 (Milka Hudobnik) faks: 0463 / 54 0 79 - 30 VELIKOVEC Prosvetno društvo Lipa prireja ob 90-letnici svojega obstoja Dan krajevne zgodovine Članom in prijateljem LIPE, predvsem pa mladini hočemo predočiti politično in kulturno delo naših prednikov in njihov trud za ohranitev slovenskega življa v velikovškem okolišu. Čas: sobota, 30. novembra, od 9.30 do 17. ure Kraj: Gospodinjska šola Št. Rupert, Velikovec SPORED: 9.30 Pozdrav in otvoritev Dneva krajevne zgodovine 10.00 Mag. Hanzi Filipič: Politična orientacija v okolici Velikovca med 1880-1932 10.30 Mag. Zalka Kuchling: Kulturno delovanjej v Velikovcu in okolici nekdaj in danes 11.15 Dr. Valentin Inzko: Monsi-gnor Valentin Podgorc 12.30 Odmor, kosilo pri pd. Miklu - Esteri (Karavvankenblick), ogled cerkve v Št. Rupertu, strokovni vodič: mag. Robert VVIattnig, kustos Koroškega deželnega muzeja 14.30 Dr. Pavel Apovnik: dr. Franc Petek-zdravnik in politik 15.30 Predstavitev knjige o Djekšah „1100 Jahre Diex“ Mag. Robert VVIattnig V učilnici bo ves dan na ogled razstava fotografij iz kulturnega življenja in dejavnosti Lipe. Prisrčno vabljeni! OGLAS Zobozdravnik dr. Bojan Levičnik z 20-letno prakso v Nemčiji nudi izvrstne proteze in zdravljenje paradontoze Ordinaciiski čas: ponedeljek, torek in sreda tel. 0038 / 664 71 53 78 ali 303 Radovljica blizu Bleda (Kopališka 4) Predavanje in diskusija Sodelovanje jugo-vzhodnih regij: »Prihodnost avstrijskega gospodarstva?" Predavatelj: dr. Siegfried Meysel Kdaj: četrtek, 28. novembra 1996, ob 18. uri Kraj: ZVEZA-BANK, Paulitschgasse 5-7, Celovec Prireditelj: Slovenska gospodarska zveza in ZVEZA-BANK Po prireditvi Vas prav prisrčno vabimo na zakusko. w TiGtmKi v petek, 22. novembra, ob 19. uri Tiskovna predstavitev 3. knjige zbirke Zgodovina brez meja z naslovom AUSTRIACA SLOVENICA, ki jo je izdal univ. prof. dr. Andreas Morilsch Predstavitev bo v okviru 2. avstrijsko-slovenskega pogovora zgodovinarjev. Nova knjiga zbirke, ki jo izdajata Dom prosvete v Tinjah in oddelek za zgodovino južne in jugovzhodne Evrope celovške univerze, se ukvarja z usodo koroške slovenske manjšine v prvi in drugi avstrijski republiki. Knjiga vsebuje prispevke Andreja Moritscha, Teodorja Domeja, Karla Stuhlpfarrerja in Heinza Tichyja. od petka, 22. nov., od 15.-18. in 19,-22. ure, v soboto, 23. nov., od 15,-18. in 19.-22. ure do nedelje, 24. nov., od 9.-12. in 14.-17. ure Seminar: Gradbeni kamni osebnosti Predavatelj: Thomas Feichtinger od petka, 22. nov., od 18. ure do nedelje, 24. nov., do 13. ure Priprava na zakon, nem. Predavatelji: zdravnik, duhovnik, odvetnik, zakonski par v petek, 22. novembra, ob 19. uri Predavanje z diaimpresijami: S srcem verovati, nem. Predavatelj: univ. prof. dr. Karl M. VVoschitz v nedeljo, 24. novembra, ob 19.30 Koncertni večer Nastopata: Andreja VVuzella, klavir in dr. Jože Till, tenor od ponedeljka, 25. do sobote, 30. nov., vedno od 14.30 do 17. ure Šola za starše: Prisluhnimo in se pogovorimo o ... Predavateljica: prof. ped. psih. Katarina Lavš od ponedeljka, 25, nov., od 18. ure do četrtka, 28. nov., do 13. ure Duhovne vaje v duhu sv. Terese iz Lisieuxa: ..Zaupanje in vdanost", nem. Voditelj: p. Antonio Sagardoy v ponedeljek, 25. nov., ob 19.30 Predavanje: Zoreti v krizah, nem. Predavatelj: p. Antonio Sagardoy v sredo, 27. novembra, ob 19. uri Božje razodetje - pojasnjuje življenje, nem. - Biti buden pred Bogom in biti buden za ljudi Spremljevalec: mag. Božo Hartmann Nadaljnji termini: v sredo, 4. dec. in v sredo, 11. dec., vedno ob 19. uri v četrtek, 28. novembra, ob 19.30 Predavanje: Ljubila sem bolno cerkev, nem. Predavatelj: p. Antonio Sagardoy v petek, 29. nov., od 14. do 19. ure Tečaj za spretne roke: Krogle in zvončki iz artičoke Voditeljica: Erika Malle v soboto, 30. nov., od 9. do 18. ure Tečaj za spretne roke: Slikanje keramičnih posod Voditeljica: Erika Malle IMPRESUM AŠ TEDNIK - Ustnik (založnik) in izda|atel|: društvo .Narodni svet koroških Slovencev; ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10,-Oktober-SlraSe 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika) Franc Sadiak (ur. »hnik) Magan Fera (fotograf). Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10,-Oktober-StraBe 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, telefon 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov Naš tednik 10 -Oktober-StraBe 25/IV Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 440.-; Slovenija 3000,- SIT; oslalo inozemstvo 750,- šil.; zračna pošla letno 1000,- šil; posamezna številka 10 - šil ■ Slovenija' 100 - SIT GLAS IZ LJUDSTVA Ples TAK do 9. ure zjutraj Dom sindikatov je bil poin lepotic. EU-PROJEKT ..STREUOBST ROŽ/ROSENTAL" Razstava starih sadnih sort iz Roža Sadjarstvo je bilo v prejšnjih časih predvsem v zgornjem Rožu važen vir dohodka na kmetijah. To pričajo še danes obstoječi veliki sadovnjaki s starimi drevesi, ki jih najdemo od Sveč do Ledine. Danes tem sadovnjakom grozi propad, ki se je začel ob času intenziviranja kmetijstva. Vendar pa se obenem vse bolj razvija zavest o kulturni in ekološki pomembnosti te dediščine. Do te zavesti je pripomoglo tudi dejstvo, da so pridelki iz ekstenzivnega sadjarstva (sveže sadje, naravni sokovi, mošt, žganje) pri ljudeh vedno bolj priljubljeni. Pomembnost tega načina sadjarstva vidimo ne samo v morebitni vlogi kot tržni niši v okviru regionalnih specialitet, temveč tudi v tem, da stari sadovnjaki močno označujejo podeželsko kulturno krajino, okrasijo vasi in jim dajejo poseben čar. Zato je ekstenzivno sadjarstvo pomemben del regionalne identitete, ki so jo v tej regiji sooblikovali predvsem slovenski kmetje. Z razstavo starih sadnih sort vas KIS hoče spomniti na pomembnost ekstenzivnega sadjarstva kot vira regionalnih specialitet in kot vira regionalne (kmečke) identitete. Razstava se odvija v okviru EU-projekta „Streuobst Rož - Rosental", ki je bil vložen pred dvema letoma. Na ogled je več ko 50 starih rožanskih sadnih sort - večina od teh je dandanes neznanih. Navzoči pa se dodatno lahko seznanijo z bodočnostjo ekstenzivnega sadjarstva: ob primeru Most-viertla bodo predstavljeni razni zanimivi projekti. Razstava je odprta od sobote, 23. novembra, do nedelje, 24. novembra, v gostilni AUER v Podgorjah. Spoznavanje nepoznane Slovenije Ko je NSKS letos vigredi priredil Teden koroških Slovencev v Beli krajini, je bila želja vseh sodelujočih: to srečanje med Belokrajin-ci in koroškimi Slovenci ne sme biti muha enodnevnica! Da ni ostalo samo pri lepih besedah, je dokazalo tudi letošnje martinovanje Našega tednika. Poln avtubus naših bralk in bralcev je 9. in 10. novembra spoznalo pokrajino, ki je pretežni večini koroških Slovenk in Slovencev nepoznana. Bela krajina, dežela neposredno ob Hrvaški (mejo predstavlja reka Kolpa), najbolj znani pa sta mesti Metlika in Črnomelj), velja sicer kot ena najrevnejših pokrajin v Sloveniji, zato pa je toliko bolj domovina naravno prijaznih ljudi. Organizacijo izleta je imel na skrbi veliki prijatelj Vlado Starešinič, za kar se mu po tej poti prisrčno zahvaljujemo. Kot gostoljubna udeleženca martinovanja pa sta se izkazala tudi Hubert Dumpelnik in Štefan Gregorič, ml. Dom sindikatov je bil tudi tokrat primeren kraj za ples maturantov Trgovske akademije; ples so letos priredili že tretjič. Kakor običajno se je maturantski ples pričel s polonezo maturantov, končal pa dan navrh ob približno 9. uri zjutraj v kavarni Kosta v Celovcu. Medtem so se gostje plesa zabavali in plesali ob zvokih John Otti-Band“ in tria Storžič. Pripravljen je bil tudi srečolov z nekaterimi zelo dragocenimi dobitki. Ševeda tudi ni manjkal polnočni vložek maturantov. Vsekakor tokratni - tretji - ples maturantov naše trgovske akademije ni uspel odlično le v zadovoljstvo prireditelja in številnih častnih gostov, ampak tudi s presenetljivo visokim številom udeležencev, ki so v lepem številu prišli tudi iz Slovenije. FRLOŽEV LUKA Se je pa spet pokazala frontovska usmeritev ZSO. Za volitve v kmetijsko zbornico so v svojem glasilu pridno delali reklamo za Skupnost juž-nokoroških kmetov. V zadnji številki pred volitvami pa le niso mogli iz svoje rdeče kože. Na prvi strani so naredili tudi reklamo za ..dvojezičnega kandidata" za „Team Schaumberger SPO Bauern" (firma je registrirana samo po nemško): Sedaj, ko je tisti kandidat že postal zbornični svetnik in ker je povrhu še ..dvojezičen", naj se skupno z mandatarjema SJK Štefanom Domejem im Jankom Zwitter-jem dosledno zavzema za slovenščino in s tem za dvojezičnost v koroški kmetijski zbornici. Je pa tista reklama morda le prinesla kaj pozitivnega?! Dr. Hans Modritsch Udeleženci martinovanja NT so obiskali tudi etnografski muzej in slovenski gasilski muzej v Metliki. Obisk v Metliki oz. Beti krajini je ovekovečil naš fotograf Marjan Fera.