km S. Burleson, Postmaster Genenl*

Xijnlji
nik ▼
Ishaja mk*«i Narotalaa:
Za dlut, Ml Wta Za aatlaM.....
Za laMMntv*..
$0.9«
91.80
NASLOV uredništva in upravni §tva:
1931 W. 22nd Place, Chicago, 111.
ORGAN
Telefon: Canal 2487

u
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
I »sued evary Wednesday
Subscription price:
For member*, yearly. . $0M
For non member*.....$1.50
Foreign Countries .>.. $2 00
OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Place, Chicago, III.
Telephone: Canal 24S7
__J
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN...............
__Pfotrad M	law Matter January 18. 191*. at th*	Offica at Chietčo. TUinola. onder the A<*t of Attest 24. !91 f^^^^^^^^^^^^
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED ^ [N SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON JUNE 227I»S
No. 42—Štev. 42.
POROČILO MAJ. GEPHART 0 SVOJEM DELOVANJU V JUGOSLAVIJI.
Chicago, 111., 22. oktottra (October) 19l9.
Leto V. Volume V.
Že v št. 34 "Glasila*' smo priobčili na prvi strani daljše pismo Ameriške 4 Relief administracije v podporo evropskim otrokom pod vodstvom Herbert Ilooverja. To pismo je prejel glavni tajnik naše Jednote, »obrat Jos. Zalar s primernim oklieom, da naj bi se Članstvo zanimalo za to plemenih to akeijo ter pripomoglo k prehrani bednih otrok v Jugoslaviji.
V istem pismu je bilo tudi označeno, da bo prišel v Chicago major Frank C. Gephart, načelnik ameriške Relief administracije za pomoč otrokom v Jugoslaviji, kjer se je mudil letos od meseca januarja. V New Vorku je imel major Gephart javno predavanje la-• mošnjim Jugoslovanom že dne 24. avgusta in * Chicago je pa dospel minuli teden ter se je dne 15. t. m. oglasil tudi v uredništvu našega lista.	4
Za chikaške Jugoslovane se je vršilo predavanje maj. Gepharta minuli petek zvečer in sicer v dvorani S. X. P. J. Povabljeni so bili le uradniki raznih podpornih in drugih organizacij iz našega mesta z navodilom, da naj leti Wot j podrobno poročajo .svojim
V blagohotno uvaževanje.
voljeni kredit v znesku $%0.000.
Major Gephart je imel s sabo več drugih ameriških častnikov, dalje 175 uradnikov Ameriškega
se je otrpkom kavo, čaj, ka-kao in kruh. Ker je svota $175,-000 zadostovala samo za meaec	r . V -L-t V ,
dni je prosil major Gephart svojo »obrat Jos. Zalar, glaviii toj u* nase Jednote, je prejel te dni od vlado še za nadaljno podporo; v sobr- JosiP Sitar-ja iz Toplic na Dolenjskem sledeče važno pismo v svojo veliko zadovoljnost in izne-	pošiljatve blaga za reveže v starem kraju,
nadenje je dobil kmalu zatem do- Nasvat sobr. Sitarja naj blagovolijo vpoštevati vse one stranke,
ki nameravajo meso ca novembra t, 1. poslati kak zaboj tej ali oni organizaciji v domovino za celokupno, ali občno dobrodelno stvar. Pismo sobr. Sitarja se glasi sledeče:
pHce, Kranjsko, 22. sept. 1910. Rdečega Križa. Delovanje v Ju-j Dragi Joško:—
goslaviji je razdelil v 17 okrožij, ge miinim P™ dobrem zdra+ju, kakor tndi Tebi želim jednako. po legi okraja in po narodnosti, jProsim daj takoj objaviti v časopisih sledeče:	*
Dandanes dobiva pomoč pri Ako se kaj nabira za »veže ^startm kraju, naj se lie pošlje NE
prehrani Jugoslaviji sleherni dan okrog 200.000 šoloobveznik otrok; Amerika bo. to plemenito delo vzdržavala še do 1. jan. 1920 po-
daval. Dvorana S. Nt J- je bila ta večer natlačeno polna; izmeti udeležencev je bilo največ Slovencev, lepo število Hrvatov ter nekaj Srbov.«
1'glednega gosta, zaslužnega maj. Gepharta je predstavil navzočim Mr. John Verderbar, glavni tajnik S. X. P. J. s primernim pozdravnim nagovorom.
Major Gephart je tip pristnega ameriškega častnika, nad vse prijaznih besed in skromnega nastopa. Človek bi ga poslušal vedno, ker govori iz srca smehljaje, skromno in prijazno.
< > svojem večmesečnem delo-
končno rešil justify i in delavski department v Washingtonu.
Kardinal Mercier v Chicagu.
Včeraj dopoldne oh 149. uri je , dospe! s vsvojega obiskovalne«ra potovanja i/. Detroit-.?. Mich., v ; nnše mesto sloveči belgijski kar-jdiiial Mercier, da se odzove uradnemu povabilu ks>t časten g>st ('hicaga.
Na postaji je sprejel in pozdravil kardinala mil.' ehikaški nadškof Most Rev. Mundclein oh duhovščine
NA ENO IN NE NA DOTGO ORGANIZACIJO V JUGOSLAVIJI.,uglednih lajikov. Dalje je viso-Poslali bodo vse eno lahke na katjero organizacijo bedo hoteli zdaj ali kega gosta pozdravil posebni žu-pozneje, samo toliko naj pečakajb, da pridem nazaj jn to bo koncem Ipanov sprejemni odbor in delega-oktobra meseca. To je le moj nasvet; napravijo seveda *lahko kakor t" živečih Belgijeev.
tem bo pa treba nastopiti druge, hočejo. Jaz povem to le iz tega stališča, ker znam kaj se dela, sicer ne Kardinala Mercier so spremeni-korake. ker bo od Hooverja. toza-, z onim blagom, s katerim sem jas prihajal, to se gre za reveže, ne na li /atim v katedralo XajsvetejSe-
za osebe, katere imajo vsega dovolj, ali da bi amerikanski Slovenci ga Imena, kjer s< podpirali eno stranko, katera je popolnoma proti amerikanski ideji. ' pouiifikalna svi maša. Visokega
JOSIP SITAR. j belgi jskega cerkvenega prelata je
devni kredit izčrpan; rabilo bi se še $500.000. Skrbeli naj bi za lia-daljne 4 mesece do maja amcrišhi Jugoslovani, kojih je približno 700.000. Ljudstvo v starem kraju ne more tega izvršiti, ker nima denarja, pa tudi ne potrebnega živeža. Prihodnjo spomlad se bodo pa življenske razmere v Jugoslaviji zdatno izboljšale4, ker bo predvsem za otroke zopet mleko na razpolago.
Major Gephart se je izrazil, da je adopt i ran Jugoslovan. Xaše
naredil vdeleženeem primeren nagovor.
I)a ues popoldne se odpelje kardinal v Ann Arbor, ker mu bo na državni univerzi podeljen častni naslov doktorja prava.
Belgijski kralj na zapadu.
Albuquerque, N. M. 2*0. okt. --Belgijski kralj Albert s«' vrača s svojega obiska ua zapadu skozi državo New Mexico proti znani farmerski državi Kansas. Iz Washingtona se uradno poroča, da predsednik Wilson vsled opas-ne bolezni ne bo mogel sprejeti belgijske kraljeve dvojice; namesto predsednika "ho pozdravil kralja Al beri a v Washiugjonu podpredsednik Thomas R. Marshall.
•lanom kar je major Gephart pre-
m gostoljubni. JugosIoVai. jivAii^tkatu^jr velifcčr
ro je ni hiše ondi, kjer ne bi W videti naše zvezdnate /afrtavf, Večkrat so. major Gepharta pozdravljali in mu klicali "Mr. Wilson." Dne 4. julija je bil lani v Dalmaciji prvi narodni praznik v priznanje in čast Združenim državam ; ta dan so obhajali ondi z velikimi slavnostna!
Major Gephart je dalje omenil, kaka radi hodijo sedaj otroci v j Jugoslaviji v šolo, ker dobijo redno tečne hrano. K sklepu je apeliral govornik na navzoče, da naj započnejo ameriški Jugoslovani
vanju v Jugoslaviji je predaval j*kupno akcijo, da se reši te otro-približno eno uro; pri tem je ka- v teh resnih	Priporočal
zal na razne zemljevide in štev .1-i je pred vsem, da naj se vsi pri-ne slike, katere je prinesel s sabo.Jspevki pošljajo edinole in narav-Major Gephart je odšel v Kvro-|nost na American Relief Adminis-
_I tration 115 Broadway, New i ork.
U
je darovala Omemba časa. Dne 26. t.
pomaknite ure nrzaj!
Ker jc bila navzlic vetiranja predsednika Wilson« uredba stare časovne mere po kongresu odobrena, radi te ga je treba prihodnjo nedeljo, dne 2<i. t. m. zjutraj ob dveh vse ure nazaj pomakniti za eno uro. Ta odredba velja za vse one kraje ali države, kjer se ;je letošnjo spomlad nre za eno uro naprej pomaknilo. .
Napoved splošne premogarske stavke.
Indianapolis, Ind. 15. oktobra. Dane* opoldne .j«' bil izdan »kli«-
iz gl. urada X. M. \\\ of A. da se ima pričeti splošna stavka premoga rjev po okrajih mehkega premoga — dne 31. oktobra t. 1. o-polnoči. Ta ukaz je podpisal pomožni predsednik te organizacije — John L. Lewis in glavni taj, nik Wm. Green.
Splošna stavka pre m o ga rje v je odrejena vsled tega, ker razne premogarske družbe niso hotele ugoditi zahtevam premoga rjev glede izboljšanja plače in delavci skill razmer.
Skupina tednih otrok v Ljubljani,
katerim delijo hrano Amerikanci. javo- major Gebhart.
To izvirno sliko je prinesel za ob
po začetkom januarja t. 1. po naročilu Herbert Hooverja, glavnega načelnika za prehrano v Evropi. Iz Pariza je potoval v Bel-grad. dalje po Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Ti kraji so bili namreč najbolj prizadeti vjded mt/ nule vojne. Ljudstvo je trpelo grozno lakoto vsled pomanjkanja živil. V onih krajih je bilo določeno samo 3 kg. moke na eno osebo za dobo enega meseca; masti in mleka je pa polnom manjkalo. V Bosni je obiskal major Gephart meseca februgrja okrog 500 hiš; videl je na lastne oči, da so se on-
Stroški za prehrano enega otroka
TRDOVRATNI JEKLARSKI BARONI.
Nočejo priznati unije.
ne. pogajanja.
za en dan znašajo samo 5 centov.
Svoje predavanje je major Gephart zaključil z opombo, da simpatizira vedno z -Jugoslovani,
da bo ostal vedno Jugoslovanom	^ ^
naklonjen in če bo treba jim bo Washington, D. C. 20. oktobra, zopet dejanski pomagal. Navzoče I tu.se vr*<f mdustnjalni konje k sklepu pozdravil s prisrčnim brenči je pokazal Klbcrt II. Ga-
Že tretji teden, ni prišlo med številnimi zastopniki doslej še do nobenega pravega zaključka. Dc-Brezuspeš- lavski zastopniki zahtevajo odkič
pozdravil v imenu chikaških katolikov nadškof Mundclein, za kar se je kardinal prisrčno zaliva-
Ameriške čete ne pojdejo v Armenijo.
Washington, D. C. — Da si ravno je administracija vlade naprosila kongres da naj se pošlje primerno število ameriških vojakov v Armenijo v svrho vzdržavanja reda. je ta načrt zunanji senatni odsek zavrgel pod pretvezo, da bi
lil. Cerkev je bila priliki polna i}jj0 tako postopanje od strani vernikov. — Opoldne je bilo slav- Združenih držav nepraktično, ali
neumestno.
ry. ravnatelji. S. jeklarske kor-
^	. JM. _ i, v , poracije zopet sv.no trmoglavost
Govorniku so priredili poslusal-	, .	.	. ^ ,
. 7	. 1 .	• mo v zadevi velike jeklarske stavke,
ci buren aplavz, nakar se te ma
jorju v angleškem jeziku lepo zahvalil Mr. K. Kristan v imenu vseh chikaških Jugoslovaim v za
jami in raznimi jagodami. Pri tem so največ trpeli otroci, ker niso , imeli na razpolago mleka. Takoj je preskrbel, da je poslala Hoover je v a administracija 10,00<) ton živil,
100,000 ljudi lakote.
je k I
Rekel je namreč odločijo, da hO odstopi s svojega stališča glede pripoznauja unije jeklarskih delavcev in da bodo vse jeklarne zopet obratovale po takozvanem "open shop" načinu.
k»r ; wr^r^n	W je daUe odk.«iU vsak...... kateri f	..-ijonar-	^ "
r. k' naj obvesti »a primonm i »JOTI«' /astopn.kov delavskih ueKa ^ba«,«. 0,naee.n aret.rnn- d m.l	.
eif vse znane ameriške jnKosl. '»J. ker mso nslnžl.enei jeklarski-.ei so ,».,1 varstvo«, /.y^ne vaja- ^ •
n'™l»,.ni„ maioria kor|)oraeije. - To je. danes „a/.na-Uke oblasti v	Oblast. j,b • "l»<'l'"n.	.....
I i ljudje preživljali s travo, skor- njegovo požrtvovalno delo v korist jugoslovanski mladini. Govorili so še razni drugi govorniki, naka bor načn
s katerimi se je rešilo i»ad i organiiaeije o poslovanju majorja j aorporacije. ' l o je.......... ........
_______ V DaWci- Gepharta v Jugoslaviji. Dalje iz-.f"1' predsednik« narodne imlus1rH|lHxlo
ji je Ijmlstvo enako hudo trpelo, | da te odbor tudi primeren oklic razen olja ni imelo ljudstvo 110-,/a podporo in prispevke. Ta^ od-bene primerne hrane. V Srbiji je i bor Je sledeči: Srba: Palandič in vladala tudi velika lakota, nekaj Mihr;lovič; Hrvata; Bišean in Jo-boljše je bilo v Slavoniji, na Hr- nič; Slovenca: Vine. Cainkar in vatskeni in po naših krajih na Tv. Zupan.
Slovenskem. '	zaključku tega predavanja
V Trst je dospel major Gephart se je nrečitalo in poslalo lloover-letos meseca marca. Tam ga je jevi administraciji zahvalno brzo-
že čakalo naročilo, da naj usta no- javko v imenu navzočih. Dalje
vi po raznih mestih Jugoslavije |Se je nabralo $52.49 kot skromen pomožne postaje v svrho. prelim- j prispevek namenjen za to aclmi-ne otrok. Od Soluna do Ljubija- nStra"ijo. Major Gephart je dane je bilo 72 takih mest vseh sku* royal v to svrho sam $5.
kjer se je prehranjevalo o-| Major Gephart je odpotoval
Paj,
krog 175.000 bednih otrok. Ame- včeraj v Joliet: od tam bo šel da-
liška vlada je dala majorju Ge-phartu na razpolago $175,000 v pokritje teh stroškov: ei-.odnevni prehranjevalni stroški za enega otroka so znašali pet centov; de-
lje v Cleveland. Pittsburgh ter ostale znane jugoslovanske naselbine. Upamo, da ga bodo naši ro jaki povsod z veseljem Sprejeli in mu šli na roke!
110 priznanje unije 111 pravico kolektivnega pogajanja, med tem j nostno kosilo v nadškofijski pala
ko zastopniki kapitalistov odločno i či.	--
temu nasprotujejo.	Popoldne ob 2:30 je obiskal Strah pred nevarnimi inozemci.
—----' ' j kardinal slovečo Loyola univerz Washjngton> D. 0. ]5 oktobra.
Razjarjeni stavkarji zahtevajo pri tej priliki 11111 je podelil de- /astopiliki republikancev in de_
osvoboditev aretiranih |kan te univerze diplomo častnega mokratov kongresne zbornice so
tovarišev.	idoktorstva L. L. D.
Gary, Ind. 20. oktobra. - Paul	"ri	se je vršil bnn-
Glaser, pravni zastopnik tukajš-l^t v Blackstone hotelu, po naro-
njih jeklarskih stavkarjev je vlo-	v imenu župana.
žil na sod ti i ji priziv, ali pritožbo. Ob «n je bil javen
da morajo oblasti izpustiti na proVlh pozdraMu
sto sedem aretiranih stavkarjev,;gledalcu.
Danes, v sriylo hO obiskal kar-
brtno šolo
nes. 111.
iške um-
baje deport i rale v Rmjjp.: verjp, ^večer ga.^I10 pa pozdravila j kot nezaželjene priseljence. Eden chikaška belgijska kolon.ja v fer ! izmed teh, Anton Uarlmz je,služil kveni . Vor-.nHV. Janeza j pri stotini j i A ameriške ekspedicij-i Kardinal ske armade na Francoskem, ker je
sprejem Auditorium
jalne konference 111 tajniku Ameriške (lelavske federacije (A. r
of L.) .'?»■>/;
V zadevi kolektivnega potraja ,	, »v
nja ima Mr. (iarv že nripravljcu	♦«*	('ftStno (K^nis<'en'
svoj odgovhr. katerega bo objavil	Pod,H-1
tedaj, ko pride ta točka na dnevi j Ihtave natnrahziran aiiierivk. ni red glede odglas »vanja: ' Ravi državljan; torej kot takega ne natclj 'jeklarske korporačije K. lij. |*»"\vlada Združenih držav Cle-(iar.v. katerega je predsednik 1 >«»»t i rat 1.
Wilson imenoval za javnega za,- Polkovnik Mapes. ki zapovedu-
se zedinili v ten. da se uvede Strogo postavo proti priseljeve-liju nevarnih inozemccv. V to svrho bo sprejeta predloga gledf stroge uvedbe potnih listov za vse inozemske priseljence. Ta postava bo ostala v veljavi za leto dni od časa. ko bodo Združene države podpisale mir.
Italijanski poslanik umrl. Washington, D. C. 20. oktobra. Danes je nenadoma umrl v tukajš-
4:i nji Euiergcncv bolnišnici ilalijan-za pustil!	.
j . ski poslanik grof V. Mačehi di poda v i	>. .	,. ,	,
u 1	Cellcre, ki je opravljal to diplo-
matsko službo že od Leta 1914. Zadnje dni je grof Cellcre tar-Kardinal Mercier gost mesta j,1H| 0 trebušui bolezni vshd česar *	Detroit.	|so zdravniki odredili notranjo
Detroit. Mich., 20. oktobra. —j operacijo; še pred to operaeijo je Slovi-ci belgijski junaški kardinal i pa bolnik nenadoma umrl v »zori Merclef j«1 bil danes časten g«.st iorznačeni bolnišnici.
Mercier bo Chidago jutri, nakar se Moline. 111., zatem pa v St. Louis. Mo.
stopnika se je danes vrnil iz Xe\v je. tu nastanjenim vojakom se je;,.,^, Detroit, j ki ga je nad vse Pokojni italijanski pp: l;thik je Torka, kjer je imel va^na posx-- v zadevi deportacije tega slavkar- ,,Hsrčno sprejelo in pozdravilo, j bil zadnji čas zelo aktiven v zade-tovanja z ostalimi raviiatelji ip j« izrazil, da vlada lahko vsaki Sem k u jekdospel že včeraj s svo-jvi jadranskega vpra^uija; še delničarji f družba	• ' osebi odvzame in prekliče držav- ji„. pretestvoni.	pred 3 dnevi nazaj, j«- imel z dr-
Ko io liilu	........5.1 Iimistvo ako se V kaki zadevi Kt4r s<«\t& tukaj rnvno konven-jžavuim tajnikom Lansiugtmi dalj-
cija protestantske episko|mlue še, posvetovanje
delničarji te družbe.	'	osebi odvzame in
Ko je bila danes zopel olvoi j«1-	Ijanstvo. ako sel
na se ja indust ri jalne konference	l»regreši. so zastopniki kapitalistov p »ka^ar Vsi označeni bretiranci
li svojo trdovrafnost s tem, da	daigredo radi nazaj v
nis<» seje udeležili. '	bodo dobili od vlade Dasiravno traja ta konferenca '1 jej za obdelovanje.
zem-ro zadevo bo
eeikvc. so ga razni škofje tega vc-roizpo veda nja povabili* da naj obišče konvenčin zbornico, kar je kardinal Mercier tudi izvršil ter
Njegovo truplo bodo prepeljali na neki ameriški bojni ladji v Italijo, naslednik mu ho pa baron Romano Avezzano.
NAZNAILO
Is urada odbora društva, sv. Jožefa št. 2. KSKJ. Joliet, IU.
Naše društvo je imelo svojo redno mesečno sejo, dne 5. oktobra 1919 in na tej seji je bilo sklenjena, ter dostavljena sledeča točka k društvenim pravilom:
Stran 7 člen 6. točka 2; in stran 9, točka 9: "Zaradi sedanje jeklarske Stavke. — Ako kateri član, spadajoč k društvu sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J. dela za časa sedanje stavke v jeklami. v kateri je sedaj stavka. ter se pri delu v jeklami, ali na potu v jeklarno, ali domov, ali na kate-risikoli način poškoduje ali zboli zaracji dela — tak član ne dobi nobene bolniške podpore iz blagajne društva sv Jpžefa št. 2. K. S. K. J. joliet, 111.% I
John Filak, predsednik. John Vidmar, tajnik. John A. Težak, zastop. (Društveni pečat.)
dne 11. Oktobra, katero t rokah. Vzroki* k« i tem jasno navedeni. — Pomnite, brat Panian, da razburjeno** in nagli-ea nista nikjer dobri!
IV. IZKAZ DAROV
za pogorele«, člane društva št. 46, ▼ East Helena, Mont.
Društvo Presv. Srca -Marije štev. (sledeče:
preds. Zve-
Bli Wmt
zastopnik poši-fca Chicago.
r—- * .
Gospodična Ana fcetina v Sent Vidu nad Ljubljano piše svojemu %ratu Ab.jz letina v Chieagu,
111, K. S. K. J. v Barberton, O. darovalo iz svoje blag,. ®(M) Zadnji izkaz v štev. 4«)
"Glasila".............81,89
Skupaj
&ent Vid nad Ljubljano,
25. w»pt. 1919.
Dragi brat t
♦ Prej ko ti kaj nadalje pišem te prav lepo pozdravim tebe, tvojo $66.80jžcnko in hčerko. Nadalje m ti
I|m,riuu i
u, k* potuje lansko in mi je.rfbljuhil, dat« Ho oddal na-Iz 1cga lahko razvidiš. d« sera še, lira navzlic temu, da snifc še prestali toliko nepopisnega gorja in ga moramo še prestajati. Bog sam zna za vse .to naše gorje. Do cela nemogoče mi je opisati stvari ktere smo minula leta preživeli. od tebe niseai prejela kakega poročil« že nad poldrugo le-
ha použijem en surov krompir. Za kosilo dobim i« centralne boljše-viške kuhinje krožnik vodene juhe, k« stane $2.00. Edina hrana, kf me še drži po konci je kruh ;; tega mi nosi nek mornariški častnik, katerega podučujem v angleščini: za to sem ?au zelo hvaležna
Zdaj pa sklenem to moje pismo. Dal Bog, da bi prestala še konce teh hudih dni in da bi se zopet oba
Dne 10. t. m smo poslali tajni-''»"»ram	* **
ku društva št. 45 bančni draft za
$6 L SO, k o jo svoto potrjuje nave-denee sledeče
za poslane nam stvari, ki so nam v največje veselje v teh hudih časih, ker nam primatijkuje*vsega in
,, ,	x «r w i«io draginja je še vedno.
K. Helena. Mont; lo. okt, 1919. ^ ^ sla(|koria gUne U(1 K15
Cenjeni sobrat urednik:—	|do K <>0: en par ženskih čevljev
Ček za #>1.80 prejel, to je.za|gtane K o(K) kor na$ denar njma
i-»
Iz urada dr. sv. Janeza Krstnika št. 14, K. S. K. J., Butte, Mont.
Pri zadnji seji mesec* septem bra se je predlagalo in soglasno potrdilo, da se v začetku mesec oktobra 1919 prično društvene je ob 7 uri 30 minut, namesto ob 8. uri zvečer, vsako drugo (2. ) in i četrto (4.) sredo v mesecu. • Zato se člani društva, živeči v Butte udeležujte pridno in redno sej v ohlinem številu. Leto se na- j vwv»■ giba h koiveu. ter imamo še mnogo I novembra važnih stvari za dokončati.
Za odbor:
John Dolenc, tajnik.
pogorelce našega* društva.
Hvala Vam za Vaš trud. Iskrena hvala tudi vsem darovalcem. S sobvatskim pozdravom
John Kamby, tajnik.
to: to je bila doba nestrpnega ča ;še enkrat skupaj videla. Tedaj ti kan ju. Mi smo namrer od eeleua ! bom vse bolj na olwirno razložila, zunanjega sveta odsekani, da nc| Dosedaj me je ljubi Bog še ve-vemo nič, kaj se godi tu ali tam;.dno čuval v teh resnih časih, za listov ne dobivamo drugih, kot kar sem Mu iz srca hvaležna.
NAZNANILO SLOVENCEM, HR-VATOM IN SRBOM V PUEBLO, COLO.
Vsem rojakom, ki želijo poslati zaboje svojcem v domovino, se naznanja sledeče :
uič veljave.
Dragi Lojze! Leta 1917 sem ti pisala tri pisma in poslala sliko; pa sem vse nazaj dobila. Zaželeli I smo res vsi skupaj enkrat spet tvojih dragih vrstic. Težko.smo prebili te slabe čase, katerih elo-! vek ne more popisati. Ramo ko ti to danes pišem, sem prišla iz ! bolnišnice vsled bolezni v 'nogah od prehlada. Že leta 1917 sem se prehladila po zimi, ko smo mesa čakale od 10. zvečer do 9. ut»f zju-
boljševiške in ti pa lažejo od za-j četka do konea.
o Ja/. sem že mislila odpotovati r od tukaj na škotsko v uašo rojstno domovino; pa'so bile vse meje zaprte. Ker sem sedaj ruska državljanka, ne morem postati zopet podanica Anglije, ker ni tu nobenega liaSega poslanika. Od tu je zbežalo preko Finske dosti Angležev domov; a to potovanje je bilo
Tvoja ljubeča sestra
težko in nevarno, ker so se morali skrivati po gozdovih' in močvirjih, če so katerega "begunca Rusi zasačili, je bil brez .usmiljenja ustre-Ijen,
Iz tega pisma razvidiš, da nisem
Vstajenje Srbije.
V bemski "Freie Zeitung" je objavil C. jrttwezegger iz Curiha naslednji članek:
Zopet doma? Ne! Kjer je stala očetovska liiša: luknja. Kjer sc je domača vas belila izza prijaznih sadnih irtov: pogorišče; pe mestih: celi predeli ena sama razvalina, In kje so ljudje? Pomrli, zmrznili, umrli za lakoto, poobeše-jni, postreljeni, razmesarjeni, sež-
| gani, odvedeni---in hiše, ki
so še stale. Opustošene in prazne,
________________ ___	.. bodkov. Kar sem imela denarja na
1.) Kampanja zabojev traja do tra^ MoraA si misati. kako moraj.banki;^o boljševiki vsega pobrali, 0N števši 2. novembra t. 1., kajti 8. biti (t\(>yvk premrmjen čez noč na aH pokradli. Zgubila sem tudi sili-j
„	.	,	.	1 w nv iiiai\. wuimiwivin 111 inui.m
vre na jvojem <lraKom to« do-L skp(lllji? , ani! 0! Kako s0 mu.Prodat,8e,nKamoraa.ko> Sa (Hlai.|. wvrtJEnikj _ vukdo
,mem Wa vzdvzevat. in kor g	,Wati o tem; torta
sem bila brez denarja m brez do- .. . ^ 1
? " v J-	. , j____•____biti mora — mora — zaradi zgo-
dovinske resnice se mora zgoditi
a se bo vse zaboje odpo- !prosiom iu 'mPsa se nl več dobilo žbo* angleška korespondenti- j I)a »« 1,1 ™r>rul oeitka pri slalo po ekspresu v New York, in Ha 0S0,)0 km tU,Het dekagrhmov. »ja, ker je Irila poš*i z Anglijo za-!'slanosti, se sklicujem tu na av. po 2. novembru ne bo odbor spre- Saj slnžba ^ siužhain to je
trajalo sleherni teden po 4-krat,
NAZNANILO.
Članom društva sv. Jožefa štev.: 53, K. S. K. Jedi lote v Waukegan. Ill,, se tem potom naznanja, da je bilo na redni mesečni seji dne 12. oktobra t. 1. soglasno sklenjeno, j da naše društvo nima popolnoma
jel nobenega zaboja več.
2.) Glavno skladišče zabojev drt ^|ov<vk žo kmalu obupal Pueblo, Colo., bode v dvorani sv. Jožefa. .Torej bode moral vsak pripeljati zaboj v to dvorano.
ralnega gubernatorja Khemena, moralo odpeljati naslednje blago
v A vst ro-Ogrski: 4000 vagonov Žita, JO.ooo glav pitanih volov, 10,-000 uprežnih volov, 10.000 prašičev, 4(KK) ovac, 15 vagonov vTna, 400 vagoiurv marmelade, ogromne množine lesa. brzojavnega materijah'. oio/ja, munieijc.Jfi miljonov kron v srebrn, pol$g vnaprej o-snačene hišne in sobne oprave ter poljedelskega orodja — ubogo prebivalstvo s<> torej slekli dobesedno do srajce.
Kako so ropali iu kradli tudi po |l>oJuišn"eah — v času španske bo-, lezni — so bolnikom odvzeli zadnjo posteljo, zadnjo blazino, zadnjo ruho. da, celo slamo in zdravila! Ali iutj se še Čudi potem kdo, da ni izostala božja kazen za taka zločinska dejanja V
T<*la to ni vse: pojdimo dalje. Vseskupno srbsko državno in zasebno imetje je pred vojno znašalo oko 11 milijard. Od tega je sovražnik na zemljiščih, stavbah, pohištvu. poljedelskih strojih, tvorniških napravah, vojaških stvareh; prometnih napravah, u-metninah razdejanja mnzejev, knjižnic z njihovimi milijonskimi vrednostmi niso všteto — razdejal vrednosti ža celih 7.837.387.000 frankov! Razuu tejra so bile na n-miku razdejane vse železniške proge, razstreljeni vsi mostovi in predori, tako da ni bila niti mogoča hitra pomoč vsega oropanc-mii narodii.
Živine je šlo v izgubo: 700.000 na "Pester -ov,'<,inf'' ~') (K)0 konj, 3,000.1
. . .. , , .,,	i • < iiuvcmuin ac ua uuuc s^tcjcunuv
ničesar opraviti s skebi Ako bi	e ^ ^ Ta ^ ^^
kdo slučajno sel skebat	^	in ^ takorekoč dovolj
Letino smo imeli letos bo. ker naui je toča 3. julija f . vse pobila in v eeli šentviški oko-jyalo za vsakdanjo prehrano; pro-S.) Sprejemanje zabojev se pn-	Tmli mati so bili po zimi ze- dala sem končno vs(» svojo zlatni-
čne dne 28. oktobra in naprej do lo ])0]aili |-ov 4 me^e ležali, i no in drago< enosti, nekaj izmed vštevšega 2. novembra in^sicer prnnt.kn ^ Vedno služi v LjubljaJteh tudi spominskih, po katerih
ni, odkar je 15. avgusta 191H njen mi danes žal. mož v Černovieah padel, ^ttgelr. j bo šla tudi zdaj v Ljuftljan^K- <r-|
vsak večer od 6. ure dalje. Dne 2. novembra se pa bode sprejemalo
~ daj ni šel še nobeden, in upam. da j tudi ne bo šel. Op. pisca) in če se poškoduje, bodisi pri delu ali idočj ha delo, ali'obratno. naj ne išče
prta. Sprva še nisem smela pro- Jlro " 'T,yirc*
dati svojega pohištva; morala sem j ^	HsTlvo 1^500 mul. 450.000 gosi in puranov,
----- H** <^voljenje o<l ^^^"^i^tJ^L n	'^^lOO- rae. 4,00^00 kuretnine
zelo sla vlade. Nekaj časa sem poučevala r,1a 0 11,111 ku nemakih 111 a\stro-]
ija skoro v angleščini, kar mi pa ni zadosto- ogrskih čet ter objavljata tudi se-
znam predmetov, ki so se morali vzeti s seboj iz notranjih delov dežele in iz Belgrada samega, tako n. pr. vse, kar se je dalo pre-mekniti: žito, živila,; obleka, po
000 ovac in koz, 800.000 prašičev. 1,4?
rae
Kaj bi rekli li. če bi še nam odvzelo to?
I11 sedaj človeške izgube! Od vseh moških jih je izgubilo življenje 53 odstotkov, torej nad
časa.
4.) Zaboji morajo biti vsi predpisane mere in sicer so verji 36x
Skoro celo leto sem opravljala sama .vsa gospodinjska dela ; služ-govski tečaj, Pepea pa v grispo tvinje- nisem imela nobene, ker bi dinjsko šolo v eftiit Viti. Vikror že ^ ut» HUIfria dajati hrane; torej v delavniei očetu pomaga tčr hodi WUJ |liaja sain„ mtHix 1>0učeva v ponavljavno šolo. Pepea fft Krt-...,gcm> ,\rkaj stvari sem dobro pro-
NAZNANILO
Članom društva sv. Jožefa št 146, K. S. K. Jetlnote, v Cleveland Ohio, se naznanja nja mesečna seja dne 20. oktobra, to je v pondeljek, ob 7. uri zvečer.
biti % inča debele. Torej pazite dobro vsi oni, kateri bodete zaboje sami naredili, da bodo zaboji
so vsi trije nastopili in j;r/.
bila pa v narodni nosi, ker itiiam ravno mesee dni počitnic. Svirali lote, v Cleveland imeU predpisano mero, ker nobeni 8tn dve ?mlbi in vft(, ljubl^^sko{w"k^a"je ' v'eljaf nekaj' ča.^a a da bo prihod .drugi zaboji se ne morejo sprejeti. okrožj41 oHov je dospelo iia tn ilM). (1«nes m« i, eeim jk40 00:
plačujem $50 sem S(lll, jj^ im. je v/e|a S(.|)i.
lVs4T" Zdaj pa poslušaj kaka dragiuja vlada pri nas v Petrogradu. K11
Prevoz (Poštnina). Iz New Yorka ter do bivališča v
$60.00; danes mu je cena $40.00; slavnost, večina izmed njih ^ k*-'eno jajce stane $11.00; surovo ma
liiih
ker mu je granata odtrgala jrbe nogi nad kolenom. Krvi nov Lojze se je poročil marca 1919 na Poljane k Babču in revež se je žc čez 12 dni do smrti ponesrečil; Ko je šel
člane, ker od sedaj naprej ne pre- ttrad v Cleveland, Ohio, vzamem nikakorsnih prispevkov: še posebej boste morali plačati od otrok na seji. Jaz imam že itak ekspresne stroške od vašega zabo-dosti dela z otroškim oddelkom ja iz Pueblo, Colo, do New Yorka pred sejo. Zatorej ste prošeni, ako fe gjcer za 100 funtov. 6e*e-sami ne morete na sejo. izročite da, ako zaboj tehta več, bo treba po''drva,"so^se mu kcnfli'^splašili in denar drugemu ali naj pa prinese tudi plačati več in ako bo tehtal flrveli domu : zodela sta z vozoai v vaš otrok na dom tajnika ze pred- manj, boste plačali manj.
Tudi prevoznino iz Pueblo, Co-ampak lorado do New Yorka bodete plačali pri oddaji zaboja. Povprečna cena prevoznine iz
poldne. Prosim vas še enkrat, m-kar ne pošiljajte otrok, pridite sami na sejo.
S sobrat skim poz<lravoiu
John Petrich, tajnik.
zid s "tako sih). da je gospodar na mesty mile v obležal. In tako w j<» v teh (> letih — odkar si odšel od nas — veliko spremenilo. Ako bi bila jaz ptič, takoj bi bila za tabo.
Pueblo, Colo., in v stari kraj zna- kor razvidim iz tvojih pLsem, da
Listnica nredništva.
Sobr. Josip Panian, tajnik dru-	. .
štva Vitezi sv. Jurja it. 3, Joliet. na mene'	Podpisanega.
ša ša 22.87 centa pri funtu.
To so torej glavni podatki, vse nadaljne informacije se obrnite ali na John Butkoviča, ali pa
Illinois:—
V svojem dostavku, priobčenem pod dopisom v št. 94 "Amer. Slo-j venca" od dne 17. t. iu. odločno tr-' dite, da Vam urednik "Glasil.-*" ni navedel vzroka, čemu Vaše iz-j jave ne sme in ne more priobčiti V; zadevi afere Rev. K. Zakrajska.
JOHN GERM, zastopnik za Pueblo in okolico. 734 Moffat Ave., Pueblo Colo.
"T.,
<0 vam tam v daljni Ameriki, do-bro godi in da ste zdravi, Blagor se ti; da si šel pravi čas od tukaj.
Sedaj se ti pa še enkrat prav iz j srca zahvaljujemo vsi »upaj za j poslana nam darila. Bog-te živi v zdravju in zadovoljstvu s,tvojo
V BLAGOHOTNO POJASNILO IN UVAŽEVANJB.
Zadnje dni se je že večkrat thi-
Brat Panian, prečitajte naše pi-[,0- <l» sprejema neka tvrdka v smo z dne 11. oktobra še enkrat. Ohicagu zaboje pod napačno pre-Vi trdite neresnico. V onem pismu j tvezo» deluje v. nami vred skup-so vsi tehtni vzroki »;»«i»o novo- ali v zvezi s S. X. Z. ter zvezo
jasno povedani.
Motite se dalje, ko pravite, da
J. Ž. in D. iz Clevelanda.
Lastnik one tvrdke pa tudi trdi.
dnišinico. Tu ti prilagam še eno spominsko sliko od majake deklaracije leta 191 S.
Vi iskrenim pozdravom od nas vseh do vas vseh. Tvoja nepozabna sestra / Asia detina. •--** ♦ i te . t .
ŽIVLJENJE V PETROGRADU
. < -•• .
Žalostne, slike iz nesrečnega mesta
ta Vaš dopis ni v nikaki zvezi z da bodo došle njegove kište pro- aPo "Anaconda Standard" z dne zadevo '• reiiLsuran«-« ". Ali ni dal Ste carine (eola » naslofljeweem vlj^V^ :>> "ktobra t. 1. 5as <<reinsuranee,* poA-od medse roke, za kar pa nima ni kake ga
Od nekega naročnika v Anaconda. Mont.. smo« prejeli te dni izrezek iz gornjega angleškega lista, kjer je priobeeno pismo iH'ke Angležinje, živeče že 36 let v Petro oboje; le osebnih napadov smo se j eolnine samo blago poslano po }w»- gradu. To pismo je bilo poslano izogibali, ter se jih bomo še v bo-' sredo vanju S. Z. in" Z. J. Ž. in 1 Mr. F. W. C Wyte, od njegove, se-
; D. iz Clevelanda. O., s katerim de- stre, omožene Sokolov. Njen mož
bojni mrznji v obliki protestov in raneije od .jugoslovanske vlade. * tudi zaupnic od strani raznih dru-.| \'sem pošiljateljem zabojev za štev? Eni so bili "za", eni pa staro <lomovino iz Chieaga in oko-"proti". Uredništvo je priobčilo liee si« naznanja, da bode prosto
doce.
Da bodo cenjeni člani Vašega ! ''»jemo tudi mi skupno
je bil v državni službi; 1. 1917 ga
društva prepričani o vzrokih, če-j Iz starega kraja se. nam poroča, l Je Pa zadela smrt pri neki nesreči mu uredništvo "Glasila " ni prioh- <la znaša eolnina od para novih 1 nu železnici.
Čilo Vašega osebnega (ne uradov-jčrevljev 80 K, od nove obleke pa' Navedeno pismo je bilo oddano ga) zadnjega protesta, smo i>osla K 300. Torej se poslužujte našega v Petrogradu dne 14. avgusta H zastopniku Vašega društva do-i posredovan ja pri pošiljanju zabo- 1919 in se glasi v prevodu sl+de-besedno kopijo našega pisma z'jev, da ne bo treba vašim sorodni-iče:
slo $150.00 en funt; krompir $150
.00 en funt: druge jestvine en fpnt; ma-en funt čaja $250.00; moko so prodajali po 70.00 funt, danes pa po $45.00; in to je sama črna ržc-na moka; bela moka je veljala do $100.00 Tunt. Ko boš te cene prečita!,|boš videl, kako sem se morala ubijati* da sem se preživela. Zdaj težko'pričakujemo pomoči od Fincev in zaveznikov; sam Bog nam res jMišlji že kaj pomoči!
Petrograd je danes mrtvo mesto. Vse trgovine so zaprte; po raznih tudi glavnih petrograjskih ulicah rase trava. Vsled lakote <*e-pajo konji in psi kar po ulicah; ptiča ni videti tu nobenega. Žalostno je bilo gledati, ko so ljudje padali po cestah oslabeli od lakote. Še vejdno se pojavljajo pogro-mi v mestu s tem, da rdeče garde javno nabadajo trgovce in prodajalce na trgih. Pri tem jim s silo jemljejo Idago in denar. V Petro-gradn ni danes nobene postave in pravice. Tolovajstva in kradba so vedno na dnevnem redu. Večkrat napadejo boljševiki tudi jm> noči hišft stajiovnikov, da zaplenijo o-rožje ter doner. Nedavno je napadlo tudi našo hišo pet moških in dve ženski, ki so vse preobrnili; celo posteljne blazine in kovecgie.'
Nekoč*sem bila aretirana po nedolžnem in sem mogla prestati 6 ur v zaporu. Niliče se ne more pritožiti proti takem početju boljše-vifoov, kajti vsakega najprvo razorožijo,. potem ga pa še s silo odvedejo v svojo rdeč*) armado; kdor se brani, je ustreljen. Ruski kmetje so danes oblečeni v svilo, žamet >in drago kožuhoviuo; vse' so ukradli meščanom boljšega stanu. Ako hočeš kupiti ppr novih črcvljev za $1500.00. moraš zato oblasti prositi iu dobiti dovolje. nje. Kaj bom počela, ko bodo zdaj na zimo moji čevlji raztrgani! parno pa, da nam bo prišla kmalu za žel j ena rešitev.
hištvo, slama, živina, perutnina. t>olovieo, in od vsevkupnega pre-sploh vse življeitske potrebščine |hivalstva polujKtega milijona je so se morale odvzeti prebivalstvu umrlo okoli 1,330.925 ljudi
To strahovito mrliško število se sestavlja takole:
1. od avgusta 1914. do septem-
ter |>o železnici prepeljati v Nemčijo. Budimpešto in na Dunaj. Od 5. do 29. oktobra se je torej
1% , .»irf
J A
Vabilo in naznanilo.
Naznanja se eenjemu občinstvu v Chieagu in okoliei. da priivdi Slovenska godba svoj
Drogi koncert s plesno zabavo v nedeljo, dne 26. oktobra 1.1.
v Hoerberjevi dvorani, Blue Island Ave. in W. 21 Place.
Začetek oh 2. uri popoldne. Vstopnina je samo 35 centov za moške; ženske so v spremstvu možkega vstopnine proste
Torej vljudno vabimo'vse Slovence, da nas na omenjeni dan obiščejo v Hoerberjevi dvorani.
Za obilno udeležbo se toplo priporoča
Slovenska Godba.
i

oiovensKa v>oaoa. *

RAZVESELITE SVOJCE ZA BOŽIČ! POŠLJITE JIM ZABOJ Z BLAGOM!
Rojakom naznanjam, da jaz pošljem spodaj označeno blasro fine vr«te aa 100 dot, ter srednje vr.te ze 90 4o\. Všteta je poštnina, zaboj in ekspres. S tem si prihranite čas, ter 10 do 20 dol. Na željo se lahko pošljejo samo možki, ali samo ženski čevlji, ravno-tako spodnja obleka. Vsako naročilo bode od nadzornikov pregledano in potrjeae. Teža za vse skupaj znaša okrog 120 funtov. Naročite takoj. Carina prosta. Pošlje še sledeče:
40 yardov flanele za spodnje obleke, svetle in temne. '
25 yardov blaga za ženske ali otročje obleke.
20 yardov platna. 2 odeje (kovtra).
4 spodnje srajce, 2 možke, 2 ženske.
4	spodnje hlače, 2 možke, 2 ženske.
2 para čevljev možkih, 1 par za praznik, 1 za delavnik.
2 para čevljev ženskih, 2 para nogovic.
1	de, evirna, 5 dc. knofov, 1 raz. šivank.
5	funtov surove kave, 5 funtov riža, 1 funt eaja,
2	funta sladkorja, 5 funtov moke, 1 qt. Mazola olja.
1# kosov mila za pranje, 5 kosov mila za umivanje.
Zadnji dan ze naročile je 30. oktobre..
John Gottlieb,
'	zeatopnik Reliefa ze Chicago.

1821 W. 22. Street.
Chicago, Illinois.
Telephone Canel 3073.


3.	Umik v jeseni leta 1915. uničil 150.000 mož.
4.	Istočasno je vsled oi in lakote umrlo v Albaniji
mož.	4 i
5.	Cel naborni letnik mladih ljudi je umrl za lakoto v snežnih zametih albanskih edino zato, ker so se italijanske vojaške oblasti u-pirale njihovemu prehodu preko Valone in Drača — 80.000 mladih ljudi.
so
na fronto, iger i svojm lastnim srbskim bratom. Kdor sc pa
soot
. 1
m _
se zahteva je to, brem zdravju, da njim sorodnikom, rejo njih preživljati in., za nje skrbeti, da bodo pohajali šolo do 16. leta in ne bodo zaposleni v delu, neprimernem njihovi starosti. Dostikrat se zahteva jamščina kot pogoj za njihov pri-■	' *v' nahajajo v
?
ni dal pobolgariti, so ga napravili z družino pred neškodljivega, in
matere, katerih sinovi so zakrivili stop. Ako se stariši kak prestopek! proti pokorščini, j Združenih državah, oblasti pmr-ali so pobegnili, so izkratka od- j znjejo otroke, dokler se starisi
(HBJ • [vedli hMfe in brezovinkov obe- '/.glasijo.
6.	1 ekoin istega umika je vsled j sili, druge pa javno pretepli. 25 n- j 7. Bureau of Immigration ni v lakote in mraza poginilo 250.000jdarcev s palico je bilo najmanje. stanu, da bi pomagal tujcem f?le-civilnih ljudi, žena in otrok.	Un tepii niso pa hrbtu> temveč na- de preskrbovanja potnega lista
7.	Od 200.000 interniranih vo- ravnost po glavi in prednjem ae- ali prevoza ter nima oblasti, da bi
lu telesa. Samoobsebi umevno ne1 zahteval od parobrodnih druži).
jakov je na Bolgarskem, v Avstriji in Nemčiji poginilo 130.000
mož.
"8. Ustrelile, obglavile, obesile in zadavile so vse sovražne vlasti sknpaj 60.000 ljudi.
9.	V Nišu, Prokuplju in Leskov-cu so Bol ga rji sami pomorili nadaljnih 40.000 oseb, večinoma žena in otrok.
10,	Na.solunski fronti in v tujini (v izgnanstvu) je umrlo 40,-000 vojakov.
Bknp&j 1,330.925.
To je še neizčrpani uradni seznam od 7. aprila 1919., objavljen v listu "La Serbie'' št. 14.
Z ogorčenjem se bodo čitatelji obračali od št. 7r 8 in 9 z vzlikoitt: To ni res — ne more biti res! Zato smo dolžni, navesti za to dokaze. Evo jih:
1. Bivši general avstroogrske!
večina kaznovank podlegla temu j da sprejmejo to ali o nO osebo,
IV« «	.	i	mitozi lAiiiulrn f
zločinskemu ravnanju.
Na ta hafon bi. se clalo ugotoviti Se stotine nadaljnih primerov naj-okrutnejše krvoločnosti; navedeni pa naj zadostujejo v dokaz, koliko je moral prestati narod polupe-tega milijona, dokler ni bila uničena ena cela tretjina, torej 1,-330.925, vsevkupnega prebivalstva. Francoska je v vojni izgubila približno ravno toliko — toda una prebivalstvo ne polupetega, temveč 40 milijonov.
Sedaj je vojna končana. Blazna moritev je prenehala; veselje do nje je izginilo. Izginilo pa ni gorje. Gorje, ki ga je prinesla vojna, je tako neizmerno kakor nebo in tako nepregledno kakor zemlja!—
Tako švicarski nemški člankar, pehote Bekič je pisal "Agramcrjki gotovo ni pretiraval v svojih Tagblattu", da se je tekom vojne izvanjanjih in mu'je bilo gotovo v Čehoslovaški postavilo 500, pri j težko pisati tako obtožbo in ob-
ker
ako tukajšnje priseljeniške oblasti ne pripustijo dotičnika, more vlada zaglobiti parobrodno dru-žbo, ki mdra dotičnika tudi spraviti nazaj tja, od koder je prišel in povrniti potnino.
8. Ako ima dozdevni priseljenec .sorodnike v Združenih državah, ki živijo v dobrih r4azmerah, morejo isti olajšati inšpekcijo s tem, da pošljejo affidavit ali druge izkaze o odgovornosti na Commissioner of Immigration ali pa na uradnika za inšpekcijo v oni luki, kjer se dotičnik namerava Izkrcati. V -vsakem takem slučaju je treba vgotoviti ime priseljenca, ime parnika in dan priljpda v lu-ko, drugače ne bodo vsi ti spisi velike koristi za nadzornik*.
Jugoslav Bureau F. L. G. I. S.. 124 East 28th St., Ne Vork, N. Y.
t vi«
VZORNA POLICIJA.
Jugoslovanih pa 60.000 vislic, v bodno svojih lastnih rojakov. In; Velikomestna slika v III. prizorih
svrho popolnega iztrebljenja tega, po vsem tem naj bi še kdo odre-i Čas. dne 9. oktoWa 1919. plemena. Neki višji častnik, ata- j kal Srbiji tisto mesto, ki ji gre po še prejšnjega avstro - ogrskega vsej pravici za njene ogromne vojnega ministrstva, mu je izja-, žrtve, največje, ki jih je imel kak ' vil, da je bilo v Srbiji na povelje narod v svetovni vojni. Eno tret-predpostavljencev usmrčenih 11.-1 jino svojega prebivalstva je izgu-400 flkeb; število onih, ki so bili u- j bila Srbija in dve tretjini svojega smrčeni brez predidoče sodniške j imetja; katera druga država mo-obsodbe, pa da je desetkrat toli-1 re'kazati na tolike žrtve za skup-
no stvar ?! Nobena! Drago, silno drago je bila odkupljena svoboda jugoslovanskega naroda, ki nikdar a nikoli ne bo mogel poplačati bratom Srbom te ogromne žrtve! Slava njim, ki so padli, da je iz njihove, krvi, z njihovih muk in trpljenja, iz njihovih smrtnih vzdihov in stokov, izpod krvni-ških palic in z rabeljskih vislic vzklira svoboda - troimetiega in troedinega naroda jugoslovanskega. Slava srbskim mučenikom!
* * Tržaška Edinost".
PRISE-
ko. «
2.	Brice, ki se je nahajal v angleškem glavnem stanu vzhodne armade, je poročal, da so Bolgar-ji 30.000 srbskih ujetnikov mučili in prepustili smrti za lakoto:
3.	V poročilu mednarodnega Rdečega križa v Ženevi, čigar zastopniki so posetili Srbijo in Bolgarsko, se prav v seriji XVI., str.
> 11, za mesec avgust 1917:
4'Številne srbske vasi smo našli razdejane, požgane in nesrečno prebivalstvo — starčki, žene, otroci — so bili odvedeni na Bolgarsko. Tam smo v vseh taboriščih, ki smo jih posetili, našli mnogoštevilne srbske civilne interniran-ee, obeh spolov in vsake starosti, od osemdnevnega otroka do devetdeset letne žene, ki je imela še edino tolažbo, da more umreti sredi dela svoje družine."
Na 62. strani poročila istega odposlanstva s^ pravi, da so med u-jetniki našli veliko duhovščine, uied katero jih jc bilo veliko število težko bolnih, najpotrebnejšega pogrešajočih starčkov in za katere so pri bolgarskem gUberna-torstvu prosili za zboljšanje njihovega žalostnega položaja, ali z u-spehom ali brc ali brezuspešno, ne j sposoben, da ga pripustijo oblasti vedo, ker Bolgarska ves čas vojne v Združene države, se ne more doni dovoljevala poštne službe inozemstvom in niti ni odgovarja na vprašanja mednarodnega Rdečc-
POJASNILA GLEDE LJEVANJA.
Vsled povpraševauja po načinu, ako dovesti v Združene države ružino oziroma poediiie osebe, je ta urad prejel sledečo objavo od generalnega komisarja za priseljevanje v Združene države:
1.	Kdor namerava^ priseliti se v Združene države, se mora preskrbeti potni list od.svoje vlade, tako da bo njegova identiteta in narodnost zadostno vgotovljena, in mora dati potrditi (vise) ta potni list od ameriškega konzula, predno se odpravi na pot.
2.	Da-li je dotični priseljenec
ga kriza..
Danes moremo ugotoviti, da je najmanje 80 duhovnikov, med hjl-mi nadškofa iz Niša in Skoplja poginilo na najžalostnejsi naem: sploh je bilo ugonablj&nje pred-staviteljev duhovniškega m uči-tclskega stanu, izobraženstva, višjega uradništva in denarništva glavno načelo sovražnikov. ^ ■ ,
4.)	30.000 nadaljnih Srbov obeli spolov so odpeljali v Malo Azijo in so jih tamkaj izročili v roke Turkom, in je proti temu goro-stasnemu postopanju neki državni poslanec, po imenu Hribar (bil je v resnici naš tržaški, poslanec dr. Rybar) odločno protestiral v avstrijskem parlamentu. .
Niso pa vsi pregnanci dosegli turških tal. Tisoče so jih preje pomorili. Dokaz:
5.	V Jurdulici, v južnem delu Srbije, je 4 4 medzavezniska komisija", ki je potovala v svrho proučevanja po Balkanu, našla ta-mošnje gorske globeli na raznih mestih naravnost napolnjene z mrliči. Ko so jih odvajali na Bolgarsko, so tisoče mož, žena in otrok zvezali skupaj in pometali v te globeli, ki niso nič drugega kot Ogromno srbsko pokopališče.
ločiti pred njegovim prihodom., v ameriško pristanišče, ker pravico, da dovoljujejo, oziroma zabranju-jejo pristop, imajo v prvi vrsti vladni nadzorniki v dotičnem pristanišču in vladni tajnik more posredovati le na priziv proti izključujočemu odloku s strani Board-a of Special Inquiry.
3.	Zakoni o priseljevanju ne pripoznavajo nikakega "b6nda" ali druge jamščine, .položene vnaprej.
4.	Vsak priseljenec, tudi če je poprej že stanoval v Združenih državah, se mora podvreči inšpekciji, označeni v zakonu o priseljevanju, in ravno tako tudi vsak tukaj nastanjeni tujec, ki je šel v stari kraj le začasno. Tudi on mora plačati osebno takso (head tax).
5.	Zakoni o priseljevanju se
Kraj: Reinesbergerjeva gostilna na 3848 Cottage Grove Ave., Chicago, 111.
Prvi prizor.
Za rano zjutraj stopi v označeni salon policaj James Toomey v svoji uniformi. Iz prijaznosti in gostoljubnosti ga.spremlja še nek njegov • toloVajski prijatelj V ci-vilu.	f
V gostilni jc bilo kakih'30 oseb, ki so stale za baro in se krepčale z mehko pijačo.	✓ •« "
Policaj Toomey in njegov prijatelj sta takoj pri prihodki velela cenjenim gostom s svOjhni naba-sanimi revolverji, da naj'drgnejo roke kvišku t hands u#) irr'se postavijo v vrsto pri steni.
Slavni gostje so brez Obotavljanja ubogali režiserja tc rdparske igre.
Med tem ko je policajev prijatelj preiskal gostom vse žepe in pobral vso vrednost, je poticaj izmaknil iz blagajne precej l)£nkov-ccv, za spomin je še potegnil gostilničarju dva $800 vredna dija-mantna prstaiia iz roke.
Veliko razburjenje med gledalci in igfalcema.
Slučajno stopi v gostilno detektivski saržent Norris ter zapazi, ko je njegov službeni tovariš, policaj Toomey preiskoval nekemu možu žepe. — Ker je mislil, da jc oni mož aretiran, je pomagal še detektiv brskati po njegovih žepih.
(Splošno razburjenje med gledalci.)	/
Policaj Toomey je v svoji veliki nevolji potegnil samokres, ter pričel streljati na detektiva. Detektiv je oddal- tudi dva strela "na slepo". Vname se med obema možema postave hud boj.
(Splošen dirindaj v gostilni; med streljanjem je večina gostov zbežala na cesto.) -. Policaj Toomey je vsem srečno odnesel pete ter zbežal na varno, med tem ko so njegovega tovariša bandita odpeljali na policijsko po stajo.
Drugi prizor. Na stanovanju policaja Toomeya.
Detektiva Norris in Roach sc napotita na stanovanje policaja Toomeya na 5613 So. Green Št, katera slednji s prijaznimi besedami pozdravi.
"Pustita me, da grem v gornjo sobo, da si izperem rano."
"Le pojdi, pa pridi kmalu na zaj." — Ker sta oba detektiva ča
ne tičejo ameriških državljanov, njihovih žen in mladoletnih otrok
(razun, ako so se otroci rodili v. v	(jMM^^^^W
starem kraju, predno je on postal|kala ze P^dolgo, se jima je zdefc ameriški državljan), ki bo pripu- s*var P^vec sumljiva: Preiskala ščeni, ako dokažejo svoje držav- jsta ™e sobe in vso hiso; a predr Ijanstvo ob svojem prihodu. Kdor 2™	^mey jo je srečno
še nima drugega državljanskega P°be«ml L'ez stl'eh» varuo. papirja, tudi če bi imel prvi pa-
pir, smatra se za tujca.
Tretji prizor.
Policijski načelnik Garrity, ves
6. Otrokom pod 16. letom, ki osramočen, da ima tako vzorno line prihajajo sem v spremstvu e-iradnike, jc odredil takojšnjo sušnega ali drugega roditelja ali paipendacijo obeh detektivov in vestne prihajajo sem k enemu od svo-'nega policaja Toomeya.	'
(Nadaljevanje.)
"Slabo* gori!"
Privil je luč in je obrisal ob tem na naglem oči.
Učitelj je strmel v bolnika. Videl je, da giblje ustnice, a ni razumel tihih besed, ki jih je govorila duša sama s seboj in s svojim Bogom.
44 Jezus pa je ljubil Marto in njeno sestro Marijo in Lazarja. Ko $Q torej slišal, da je Lazar bolan, j« ostal še dva dni v istem kraju. Potem je rekel svojim učencem: 'Pojdimo nazaj v Judejo!' Učenci mu poreko: ' Učenik, Judje so te nameravali ravnokar kamenjati, in greš spet tja?' A Jezus jim odgovori: "Ali ni dvanajst ur v dnevu? Ako hodi kdo po dnevu, se ne spotakne, ker vidi luč tega sveta."
Iz postelje se je slišal dolg vzdih, kakor oddih od velikega bremena.
Ako,pa hodi kdo ponoči, se spotakne, ker ni luči ob njem.' To je govoril in nato jim je rekel: ' Lazar, naš prijatelj, spi. Pa grem, da ga vzbudim iz spanja.' Tedaj so rekli učenci:' Gospod, ako spi, go-tovo ozdravi.' — Jezus pa je bil goypril o njegovi smrti. Ono pa so mislili, da govori o navadnem spanj^ Takrat tedaj jim je rekel Je-zi*s razločno: "Lazar je umrl. In vesolim se zaradi vas, da nisem bil tam, zato, da verujete. Pa pojdi* nJemu-' Tomaž tedaj, Dvoj-či,č,imenovan, je.rekel součencem: . Pojdimo tudi mi, da umremo z njim.' Tako je prišel Jezus in ga je našel že štiri dni ležečega v grobu. — Betanija pa je bila blizu Jeruzalema, okoli petnajst tečajev hoda. In veliko Judov je prišlo k Marti in k Mariji ,da bi ji tolažili zaradi brata. Ko je tedaj Marta slišala, da prihaja Jezus, mu je šla naproti. JMarija pa je oostala doma. In Marta je rekla Jezusu: 'Go-sp<$, ko bi bil Ti tukaj, bi moj bralne bil umrl. Pa tudi zdaj vem, da-, ,karkoli prosiš Boga, Ti da.' Je^up ji reče: 'Tvoj bral vstane.' 31ajfta mu odgovori :'Vem, da ,v?t^e ob vstajenju poslednji l\ Jezus ji reče: 'Jaz sem vstajanje in življenje! Kdor v me veruje, ne umre vekomaj.., Veruješ to-f' In mu reče: "Kaj pa, da ve r vijem, Gospod!'. .
Da, verujem tudi jaz, veroval *em vedno," je prekinil bolnik hipoma bralca.
.J^orijan je prenehal in je strmel molče v knjigo. Učitelj se je nagnil k bolniku. In
živeli ste vedno po veri, izpolnjevali ste njene zapovedi v jubezni ste jih učili druge. Lahko ste mirni!"
Govoril mu je poltiho, ginjenini tresočim glasom. Opazil je s tihim zadovoljstvom, kako se je pomladi o bolnikovo lice , in da so zrle o-či mirneje.
"Slab sem bil dostikrat, otfok, jo bi moral biti mož. A bilo je iz jubezni. In pisano %je: slabih, malh, ljubečih je kraljestvo božje. . Ti si ljubil, o Gospod, Ti si odpuščal vsem in vsepovsodi. . Iu zato zaupam v Tvoje usmiljenje.'
Vdane so bile besede, ker polne županja. Umirila se je še ravnokar plašna duša, zroča nazaj in naprej. Nazaj — v dolgo življenje. In glej, od prvih let do danes se je gibalo v ozkem tiru velike, močne vere. In glej, vse je bilo ožar-jeno s plamenom resnične, delavne, žrtvujoče se ljubezni. . . Zato mir pred prihodnjo uro, - zvesti služabnik!
"Upam v ljubezen iu usmiljenje božje. . .'*
Proti poldvanajstim sta se vrnila kaplan in cerkovnik.
Tik za njima je prišla dol po cesti velika bela žena. Kmalu po odhodu spovednikovem je položila mrzlo roko na srce bohiiČino. Zastalo je srce; morilka je odšla tiha in nevidna iz sobe. Ne da bi po-mišljala pred pragom za hip, je krenila pp gazi dol v dolino,* proti cerkvi.
Z nikomur se ni srečala na poti, vse je že spalo v vaseh. Pot je bila trda in zmrzla. Glasno je škripalo pod -čevlji kaplanu in cerkovniku, ob korakih bele žene ni zaškripalo ne enkrat. Kamor je stopila, je molčalo vse še tiše; sneg in zemlja pod njo sta oledenela in onemela še bolj pod njenimi koraki. Kakor se je ozrla, se je zgostila še bolj že
temna noč.
Tako je prišla za duhovnikom m za cerkovnikom k fari. Ne da bi
prijela za kljuko, ne da bi se odprla vrata, je vstopila v župnišče. Pri zaprtih durih je vstopila v bol nisko sobo, nema in nevidna. A bolnik jo je začutil takoj in je vz-drhtel in je zavzdihnil. Začutili so jo vsi, strašno, stoječo nevidno sredi med njimi; in vsi so se spo gledali s plašnimi očmi, pričako vanja polnimi.
Naslonila se je ob vzglavje po-steljino. Izpod dolge bele halje je izvlekla uro, staro skoro kakor človeštvo, staro kakor ona sama. Motrila je zdaj bolnika zdaj uro in je čakala. Tiho je potekal pesek skozi ozki vrat, slišno le nji sami in bolniku. Ta je slišal povsem jasno in razločno, kako je šumel ti: še in tiše. Hipoma je utihnil skrivnostni šum povsem.
Župnik se je dvignil na postelji in je pogledal z motnimi, ugasujo-čimi očmi po sobi.
"Zaupam. <
Zgrudil se je v blazine. Vsi so planili pokoncu. Sestra je zaihte-Ia. Kaplan se je nagnil nad mrli čem.
"BOg daj mir njegovi duši."
Ko so onemeli za hip vsi, je odstopila bela žena od postelje. Tiho je šla preko sobe pri zaprtih durih je stopila na hodnik, pri zaklenje nih vratih je odšla iz župnišča, nevidna jc odhajala dol po vasi. Le pes je zacvil v listnjaku z zate-glim, žalostnim glasom. V cerkv se je zganilo od oltarja do vrat, kakor bi otvorilo nenadoma širom veliko okno za oltarjem, in bi zavel oster veter po cerkvi. Slabo brleča večna luč je vzplapolala in je ugasnila. Nema tema, žalostna tesnoba je napolnila cerkev. . .
VJI.
Ko stopi med ljudi nesreča, ki se tiče množice, vseh, zadrhte srca vseh. Tudi duše onih, ki stoje daleč ob strani, ki ji ne gledajo še v obraz, je še ne vidijo, niti ne slišijo prihajati, zadrhte v tesni slutnji, njim samim neumljivi. "
Tiho so stopali farani zgodaj zjutraj v cerkev. Začel je govoriti kdo glasno, a ustrašil se je lastnega glasu. Zakaj, mu jc bilo samemu nejasno. Utihnil je nenadoma ali jc vsaj pridušil glas in je govoril polglasno in skrivnostno. Zasmejal se je drugi veselo in bučno, a glej; od vseh strani so se ozrli v njega spremljevalci z začudenimi očitanja in nevolje polnimi pogledi. Zbal se je, vznemirili so ga zlovoljni pogledi, preplašila ga je nesreča, korakajoča nevidna z njimi, razprostirajoča mračne roke nad vsemi in težeča tako srca vseh. Utihnil je na naglem, pobit in plašen.
Prišli so k cerkvi. In glej, hipoma se je dvignila skrivnostna, vse težeča megla; naravnost v lice s(* zrli usodi, nesreči, smrti.
Danes niso postajali pred cerkvijo. Komaj so začuli vest, so stopili v cerkev, tiho, s povešenimi glavami.	\ •
Zganili so se zvonovi, zapeli so. A njih glas je bil pridušen, otožen, kakor ubit. Utihnili so; a takoj je zapel veliki zvon sam in je naznanjal četrt ure žalostno novico.
Iz zakristije je stopil kaplan, bled, izmučen in potrt. Počasi je šel proti oltarju, počasi gor po stopnijcah, tako počasi in s težavo skoro, kakor rajni župnik v zadnjih letih svoje starosti in onemoglosti. Obrnil se je proti ljudstvu in se je naslonil ob oltarjevo mizo. kakor bi se bal, da omahne. Molče je strmel nekaj hipov dol po cerkvi. Stotero oči se fc vpijalo vanj plašno, v tesnobi in v pričakovanju. Grobna tišina je zavladala med množico.
"Njega, ki vas je vzgojil, ki vam je bil oče in brat in prijatelj, dobrotnikin svetovalec, je odpoklical Vsemogočni to noč.
Tedaj je vstala ob oltarju, tik duhovnika velika mračna prikazen. Rasla je nagloma, da je zastrla oltar, in so se videle luči kakor v megli. Rarprostrla je roke kakor k blagoslovu ;-polagoma je stopala dol postopnicah: počasi, s sklonjeno glavo je šla dol po cerkvi, držeč roke venomer razprostrte črez vso množico, blagoslavljajoča jih s svojim blagoslovom. In vsaktero trte je začutilo hipoma grenki nje n blagoslov in bridki njen delež, imenovan po nji sami: žalost.
Zganilo se je v cerkvi. Zastokali so poltihi, bolestni glasovi.
Duhovnik ob oltarju pa je gle-
Ite--*
njegovih besed, bežni polnega srca. In vem, pokorni ste jim bili."
Niže nad množico je povesila žalost mračne roke; obilneje je lil njen blagoslov v srca. Zadrhtcla so stotera in tisočera še nemirne-je, ker je zaklicalo v njih jasno in glasno: "Nismo!"
Ob stranskem oltarju je zaječal bolesten ženski glas. Mati žalosti, kovačiea, je udarila s čelom ob stormice pred Materjo sedem žalosti in <je zavpila v obupni bole-* sti. Spomnila se je, kako je prišel župnik v nedeljo pred odhodom Minkinim dol po cesti. Vedela jc, skrb in ljubezen očetova sta ga privedli na njen dom. "Ali res odhajaš, Minka?" "Seve grem. Kaj pa naj doma f* Smehljaj je sijal iz njenih oči, iz oči župnikovih je gledala žalost.
Minka, dete, ti vidiš le eno stran kažipota v tujino. Pisano je na nji: "V veselje!" — A poglej še drugo stran — kaj je pisano na nji —';" V žalost in v pogubljenje.". . ." Nejevoljna je odkimala. "Odhajaš smeje, glej, da se ne vrneš joka je. Bog s teboj na'tvojih potih."
Spomnila se je kovačiea iu j® sklonila bolno glavo na mrzli kamen stopnic in je zaječala in za-plakala. "Ni
mu bila pokorna, nesrečni-g!"— |
| .Videli ste njegovo ljubezen, gorečo za vas, žrtvujočo se za vas; videli njegov trud, vam posvečen vse dolgo življenje. In vem bili ste mu hvaležni."
Nismo!'» — je za vpilo spet v stoterih srcih. Še niže je povesila žalost blagoslovljajoče roke. še o-bilneje je lili grenki njen blagoslov.
. .Prijel je za oralo in ni gledal- več nazaj. Naprej je bil obrnjen njegov pogled, skrben, čuvajoč vso njivo. Srce njegovo je hrepenelo, v večnost, v všiave, za se in za vas. . . Tako je preživel ves dolgi dan življenja na njivi, skr-)en orač, neumoren sejalec. Pripekalo je pač solnce z neznosni vročino dostikrat, čestokrat jc divjala morda burja — ko so se dvigali zoper njega pokvarjeni in izgubljeni in so mu grenili delo in trud dneva. ..Ari vsi, ki ste zbrani tukaj, ste mu sladili brezdvono s svojo vdanostjo, s svojo ljubeznijo trud in delo dolgega dneva."
A glej, kričalo je v srcih malone vseh: "Nismo!"
Povsem nad glave, sklanjajoče se globoko nad klopi, je povesila žalost blagoslavjajoče roke. V potokih je lil njen blagoslov v srcu skesana, a obžalujoča prepozno.
". . .Prepričan sem, sejal je najboljše seme, kleno zrno čiste besede božje; ljubezni in usmiljenja, a tudi gneva in groženj polne. Iz srca vas vseh so bila razorana njiea, čakajoča semena hrepeneče, hvaležno ga sprejemajoča v se. In iz klenega zrna je rasla sveža pšenica in je donašala stoteren in ti-sočeren sad. . ."
"Ni bil vredeH truda, naš sad, slab in sne ti j i v."
Od oltarja do vrat je bila napolnjena cerkev z blagoslovom temne žene, stoječe sredi množice, dotikajoče se s težkimi in težečimi rekami glav in src cseli.
"Zato pa molimo zdaj za dušni mir iii za pokoj rajnega, da mu skažeuio s tem hvaležnost.'
V Istem hipu je privzdignila roke mračnost žalost^ kakor da jih namerava skleniti k molitvi tudi In v istem hipu so se oddah-
ona. H nila stotera srca; zlašalo se je breme, ker se je izlil del velike, teže-če dolžnosti v molitev, glasečo se ined plačem od oltarja do vrat.
(Nadaljevanje sledi.
POZOR BO JAKI I
Kogar veseli kupiti farmo, naj takoj piše za pojasnilo in naj meni naznani, kako farmo si želi kupiti.
Jaz imam na prodaj več farm od 40 do 1200 akrov velike. Jaz imam gotovo farmo na prodaj, kakoršno si želite kupiti s poslopjem, da kar lahko začnete kmeto-vati.
Prodajam farme in neobdelano zemljo po nizki ceni in na lahke odplačilne obroke.
Ne kupite nikjer farme, dokler n ne ogledate farm, katere imam jaz na prodaj. Če to storite, si fco-ste gotovo prihranili precej denarja. Pišite na naslov:
Ignac Česnik, Willard. Wis.
"GLASILO K. S. K.
Izhaja vsako sredo.	
Lastnin« Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v \ : ameriških.	Združenih cU*»Y»h • -i'V'WSf ' ' '-V®?
Uredništvo in upravništvo: 1951 West 22nd Place, Telefon: Canal 2487.	CHICAGO, ILL , -> i' . ^——
Naročnina: -	
Za nečlane.................................. Za inozemstvo .................................	.............. 1.50 .............. 2.00
OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA	
Issued every Wednesday.	
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.	
OFFICE: 1951 West 22nd Place, Phone: Canal 2487.	•- • - - i ■: CHICAGO, ILL.
Subscription price: For Members, per year.......................... For Nonmembers .............................. For Foreign Countries..................^..... ♦>.	..............10.96 .............. 1.50 .............. 2.00
Prvi mesec jeklarske stavke.
Danes, dne 22. oktobra j".potekel prvi mesec, odkar je izbruhnila znana stavka jeklarskih delavcev po vseh delih nase Unije. Jeklarski baroni s svojim "kraljem" Gary-jem na čelu so sc za enkrat hudo "urezali", ker so trdili po raznih kapitalističnih listih, da ta stavka uc bo trajala niti teden dni. V svoji običajni ošabnosti so mislili: 44Kdo nam pa more kljubovati? Če v resnici izbruhne stavka, jo bomo mahoma zadušili. Kaj nam mar, kdo dela v naših tovarnah, samo da nam nese. Pomagali nam bodo pri nabavi Mskebov" dobru-plačani pomožni šerifi--- Mi smo tudi del ljudstva in dolžnost postave je, da ščiti naše interese. Če ne bodozadostovali šerifi, pa pokličemo na pomoč milico, in če tudi vso ameriško armado. Kdor ni z
nami, je zoper nas!" —— > - .	,
Skoro vsa ameriška javnost je pred mesecem dni burno popravila nastop organiziranih jeklarskih delavcev, ki so se poslužili edinega sredstva za izboljšanje plače in razmer — to jc stavke. Vsakdo se je zavedal, da tudi ti delavci ne morejo živeti samo ob kruhu in vodi. Plače za njih v resnici težavno in nevarno delo so bile v resnici današnjim dravinjskim razmeram prenizke. Jeklarski trust je spravljal v svoje bisage letno na milijone in milijone dolarjev, tQ pa vse na račun delavskih žuljev rekoč: Ti uboga delavska para garaj, delaj in trpi, samo da bodo naše dividende in profitarstvo bolj mastne, ali mastno. V rezervi imamo žc petfito milijonov dolarjev, pa bi radi spravili t d svoto na bilijon." — »—
Stav kujoči jeklarski delavci so z uspehom prvega meseca svojega boja lahko zadovoljni. Navzli; vsem mahinacijam in oviram od strani jeklarskih baronov so se stavka rji junaško in solidarno vzdržali v tej borbi. Zmaga ni še sicer do cela dobljena: vendar je pa ofenziva • uspešno započeta. Če stoje bojevniki vedno združeni in na mestu, smejo upati tudi na zmago.	, '	- • ■ '
lz Pittsburgha, Pa., poroča osrednji stavkovni odbor,.da je potekel prvi mesec te stavke povsem zadovoljivo in dobro. Po raznih je-klarnah in drugih železolivarnah je znašala namreč produkcija jekla komaj za eno desetino od prejšnje normalne produkcije.
Kes ima približno 500,000 stavkajočih delavcev jeklarske stroke veliko škodo vsled izgube zaslužka, ali ta škoda jeza razne družbe še večja. Kolika miljonoy dolarjev dobička bi lahko naredile družbe, če bi se delalo povsod s" potilo p^iro. ••»• -o, < /• -v y"<.yhy'y
Da bo pa stavkarjem saj nekoliko odpoinagano v tej boi'bi, so se razne strokovne organizacije odločilo ustanoviti po vseh večjih mestih z jeklarsko industrijo posebne kuhinje in prodajalne za stavkarje in njihove družine. Taka družina, če je potrebna, bo dobila ondi živila po lastni ceni. To bo velike vrednosti in v pomoč stavkarjem, ki se v teh dragih časih borijo za svoj obstanek.
Dalje bodo ustanovljeni po raznih mestih posebni pravni odseki, ki bodo šli stavkarjem na roKe v vseh pravnih ali sodnijskih zadevah.
Tudi se bo zanaprej bolj strogo skrbelo in gledalo na to, da se omeji importiranje zamorskih in drugih skebov.
Glavni stavkovni odbor poroča dalje, da so jeklarski delavci pripravljeni stavkati, če treba tudi vso zimo. Od svojih zahtev ne odstopijo za pičičo, ker so si v svesti sigurne zma^e.	. •
Jugoslovanski, oziroma slovenski stavkatji! Ostanite v tej borbi kot*možje na svojem mestu! V edinosti in-vstajanju Vam je zmaga zagotovljena. Ako se dobi mordi v vaši vrsti kaka garjet'a ovea? ali skeb. obelodanite ga s polnim imenov v listih; tak človek zasluži v res niči, da ga označimo na "črni" tabli, kar mu bo v trajno sramoto.
Zadnji čas so nekatera društva tudi naše Jednote sprejela povsem umestne določbe, da stavkokazom nc delijo nikake bolniške podpore če se med delom ali vsled stavko ponesreči. Taka kazen ni ramo v gmotno škodo skebu, ampak ga tepe tudi na moraličen način.
Dal Bog, da bi zamogli že danes mesec pisati o sijajni zmagi jc klarskih delavcev, vsled koje bo imelo koristi tudi na tisoče naših slo-»venskih trpinov v Ameriki!	. ! .* . . .
D Annunzijevo početje škoduje Italiji.
< 'asnikarski poročevalec Guglielmo Ferrero piše iz Pariza ueke-mu chikaškemu dnevniku sledeče:	.	,
"Početje neustrašenega D'Annuuzija se pomotoma slavi in primerja slavni ckspedieiji Garibaldija iz leta 1860. Današnja zadeva Reke je sicer podobna nastopu pokojnega upornega generala Garibaldija, vendar se v bistvu mnogo razlikuje. . . . . . . .
Garibaldi jc leta 1860 izvršil svoj napad skrbno pripravljen;. na far. pol ago je imel mnogo privatnih državljanov, ki so bili vojaščine prosti; poleg tega je izvrševal svoje operhcijc z dovoljeujem italijan-ske vlade. Moštvo zadnje reške ckspodicije je 'bilo pa sestavljeno le iz malih skupin vojaštva stalne armade, ki je odreklo svoji vladi vsako pokorščino; D'Annunzijeva vlada je nastopila proti želji svoje lastne vlade.	>
Res, D'Annunziju s'e je posrečilo dospeti v Reko in isto zavzeti. Zdaj pa nastane glavno vprašanje, kaj bo rekla na to italijanska vlada? — Nad vse značilno je bilo početje zavezniških čet, ki so brez kakega godrnjanja in zadovoljne zapustile Reko. jPri tem so si mislili zavezniki sledeče: Ti, Italija, si naša vdana?! zaveznicami ne maramo delati kaj hudega tvojemu ljudstvu. Verujemo ti, da ta ekspe-dicija ne povzroča nobene krivde od tvoje strani. Ker je pa označena ekspcdicija del tvoje armade, imej ti moč nad njo. Izrabljaj torej svojo silo, da ukrotiš to uporno vojaštvo.
Po moji sodbi jc bil ta korak za italijansko vlado najbolj usoden ter nevaren. Vlada nc more siliti tisočev teh vojakov, da naj takoj zapustijo Reko; neutemeljeno bi bilo nastopati zoper voljo (?!) t« ekspedicije. (Ta volja je bila krivična in tolovajska. (Op. stavca.) In pri vsem tem mora Italija držati dano častno (!?) besedo napram zaveznikom.
V rcr,nici povedano, — Italija se nahaja dandanes glede Reke v nevarnem položaju. Čc ne bo italijanska vlada takoj dala zadoščenja narodnemu čutu, tako tudi, če ne bo poslušala in dala zadoščenja zaveznikom, bomo Italijani z ostalim delom Evrope doživeli zopet veliko katastrofo. Ta katastrofa bo bolj strašna v slučaju, da bi kaka zavez-
'TIMKJ
i država skašala rešiti vprašanje	v proumuvju
V tem slučaju bi ne imel ni je&en kronski svet kake moči v
IHHBiiaiHflKiaM	7 y<
Videli smo, kako se je društvo dvigalo v raznih novih državah (iPoljska, Češka, Rumunska) ker jim ni dala pariška konferenca vseh •ajamčeuih pravic. Upori in vstaje so bile v teh in drugih državah na dUevuem redu. Te države niso bile sodniki, ampiak obsojenci. Z Italijo je pa vse drugače; Italija jc bila v Parizu sodnica kot Anglija, Francija, Amerika in Japonska; torej ne sme in ne more kake stvari v svojo lastno škodo določevati/ Italija bi v tem slučaju prenehala biti velesila: s tem bi zanetila sama bakljo anarhije na svojih domačih tleh in to v osrčju Evrope.
Izmed preostalih zmagovalcev je Italija prva, ki se nahaja dandanes med dvema ognjema; preti ji "rdeča" in "bete*'Itevohieija.
ljcnca, in zaeno poberejo za v»ak funt teze po ioc, *** puujvju t w veland na glavni urad kot zgoraj omenjeno, in dobijo iz Cleyelanda
rezit za vsa£ zaboj.
Povdarjamo še enkrat, pazite kar se da, da bo vaš zaboj v New Vorku 25. novembra, in ne kasneje, ker sicer ne bo šel naprej. Prej ga lahko pošljete, ker je skladišče najeto za en mesec. Torej, kadar pošiljate denar za poštnino v Cleveland,' pazite da ste dovolj zgodaj, ker dokler ni y Olevelandu plačana voznina, se zaboj sploh ne bo vpošteval, in v New Yorku. bo nabiranje zaključeno 25. novembra.
Opozarjamo pa, da se ne sprejme noben zaboj v nobenega onih krajev, ki so od Italijanov zasedeni Ne pošiljajte torej zabojev v te kraje, ker boste samo ob denar.
Stroške za ekspres iz vašega kraja do New Yorka morate plačati
Vse okoliščine kažejo na to. da se bo italijansko vojaštvo spuntalo, sami na jtostaji, ko oddaste zaboj, in čc bi kdo poslal "collect" v New kar bo povzročilo civilno vojno.	.	York, se mu bo oaboj vrnil. Zastopniki v mestih lahko zračunajo
Civilizacija v zapadnih delih Evropo m nahaja danes na jako koliko bo veljal vsak posamezen zaboj in koliko vsi skupaj ter pobe-krhičnem stališču. Svetovna vojna je to stališče omajala. Dandanes rejo od rojakov dotično svoto, kar je namreč za poštnino iz vašega preti skoro vsem evropskim vladal* nered. Industrija, trgovina, polje- kraja do New Yorka. To plačate sami, a za onih 16c, ki jih pošljete delstvo tre administracu# y teh državah šibkih nogah. Svetovna | od funta v Cleveland, je računana vožnja preko morja, zavarovalnina, vojna ob .reki -Piave, Medse, y Champagne, al* v Belgiji še qi dobljena;] prevažanje «kldA\Mo itd.
3 Ll'__________In,. V. nn cr^-i.im «12 /Inliniinm liiirlatvii urila todlll	SP
dobljena za stalno bo po svojem ali dotičnein ljudstvu šele tedaj, če se mu bo posrečilo sestavljati fafco vla<fr», ki ho lahko zadušila morebitno anarhijo. Ti narodi bodo ostali potem na površju kot sodniki in mojstri Evrope."
Za one, ki pošljejo blago in živež v staro
domovino.
Sledeče vrstico sc*fičejo vseh onih, ki stanujejo izven Clevelanda in nameravajo poslati svojim sorodnikom obleko in živež v staro domovino. V Clevelandu stanujočih oseb sc to ne tiče.
Naj ponovimo v kratkem glavne točke, katero so bile žc enkrat
priobčene v tem časopisu:11	*	v
' Zaboj, v katerem pošljete blago in živež svojim dragim v domovino, ne sme biti nobene druge mere kot 36 palcev dolg, 24 palccv širok in 21 palcev visok, aH pa: 36 palcev dolg, 24 palccv širok in 12 palcev visok. Samo >.nboji te mere se bodejo sprejemali in noben druer zaboj. Deske zaboja morajo biti debele <Hfcdeni osmin k palca, ne več ali manj, in sc enake najlažje dolnjo. Vsi zaboji morajo imeti naj-1 manj dva železna obroča, pribita na zaboj radi večje varnosti.
Kaj smete dati v zaboj ^Predvsem obleko, moško, žensko, otročjo, spodnje perilo, moško, ženako in otročje, blago za moške, ženske in otroške obleke, usnje, čevFje;' klobuko, ^robee, nadalje ne pozabite cvirna, igle, mila (žajfe), kave, sladkorja, čokolade, kakao, olje v začinjenih kantah, mast v začinjenih kantah, posušeno meso, mleko in sočivje v kantah itd.- Toda ne smete pod nobenim pogojem djati v zaboj kaj iz stekla, porcelana, uzigalice ali sploh kaj gorljivega.
Prosimo vai lepo, v vašo lastno korist, da sc ravnate po tem natančno in dobesedno.
Ko ste zaboj nabasali z vsem potrebnim, tedaj pišite pismo na sledeči naslov: Frank Hudovernik, 1052 E. 62nd St., Cleveland, Ohio. V tem pismu sporočite prvič svoj natančen naslov, drugič naslov onega, kateremu zaboj pošiljate, tretjič navedite natančno vrednost vašega zaboja. Kakor hitro pride vašo piamo v Cleveland, in najbolje je, da pošljete po special delivery to pismo, dobite iz Clevelanda naslov skladišča, kamor pošljete vi :<aboj. > Ko-ste prejeli dotični naslov iz Clevelanda, tedaj dobro ZH?bijtq.zaboj, napišite zgorej v levem kotu svoj natančni naslov, v b6lj sredini partnapišite naslov onega, kateremu pošiljate zaboj. Akd vi nc.znateiepi pisati, naprosite koga v vaši bližini, ki bo to naredi* vas, kajtt ako bodejo naslovi spacani, ne moremo biti sugurni, daxtočno odpremimo vaš zaboj naprej. Pazite torej, da bo naslov pravilno1 in lep?, spisan s črnilom, ki sc ne more izprati i/ desk. Preko tetfa naslova za«taro domovino pa pribijte i: štirimi žebljički oni naslovi na karti, katero prejmete iz gl. urada v Clevelandu. 1 Kp ste pribilif^to- kartioo na naslov za staro domovino, tedaj preskrbite nemudoma; da odpeljete zaboj na ekspresno postajo v vašem mestu, kjer bodo zaboj stehtali ali zvagali ter odposlali naprej v New York v skladišče. Na ekspresnem uradu morate zahtevati dva režita, enega obdržite za sebe. drugega pa morate na vsak način poslati v Cleveland na Frank Hudovernik, 1052 E. 62nd St., Cleveland, O. Na tem rezitu morate na vsak način paziti, da je napisano, koliko iuntov je vas raboj težak, ker če tega ni napisano, tedaj ne veste l oliko poslati za poštnino na glavni urad v Cleveland. Pazite tore>, da dobite na ekspresnem uradu dva režita, enega za sebe, dru-zega za Cleveland, pazite napisano na obeh, koliko funtov tehta zaboj.
Ko ste oddali zaboj na ekspresnem uradu, tedaj morate nemudoma poslati dotični rezit v Cleveland in za vsak funt pošiljatve svoto 16 centov. Ako tehta vaš zaboj 300 funtov, morate poslati 300 krat po 16 centov, kar znese $48.00. Svoto pošljite po money ordru, ne pošiljajte privatnih čekov. Vsak poštni ali ekspresni urad vam na* redi money order. Naslov za izlačilo na money ordru nadedite: Frank Hudovernik, Secretary, 1052 E 62nd St., Cleveland, Ohio.
Medtem gre vaš zaboj v skladišče v New York, a iz Clevelanda dobite nemudoma po.Vm. kosmo prejeli vaše naznanilo in money order originalno potrdilo prejema, katero morate toliko rasa dobro shraniti, dokler ne dobite iz stare domovine potrdila od vaših sorodnikov, ua so zaboj v redu prejeli, ali pa potrdila iz glavnega urada s podpisom vašega sorodnika o prejemu. <f: -
Ko ste to naredilrir. je ttalioj odposlan, tedaj ste brez skrbi, in v^a skrb je prepuščena glavnemu odboru, ki bo pazil na zaboje toliko časa, dokler ni poslednji zaboj v pravih'rokah;
Sedaj pa pomnite to* Vaš zaboj mora biti v New Yorku najkasneje do 25. novembra. Prvotno mu o poročali, da do 15. novembra, pa smo podaljšali do 25. novembra, da se da vsem prilika sigurno poslati v New York. Rojaki iz oddaljenih krajev, posebno oni zapadno r»d Chicaga naj posebno pazijo, da so njih zaboji v pravem času v New Vorku, kajti brez vsakega ozira se mora pošiljatev zaključiti do 25. novembra, ker petem odide parnik nepreklicno in parnik nc bo čakal. Zato pa je dobro, da tedaj, ko oddaste zaboj ekspresni družbi, da vprašate, ali bo zaboj gotovo do 25. novembra v New Yorku. ,
- Ne odlašajte torej, afnpak nemudoma ko ste prečitali ta poziv, naročite zaboj iste veličine kot napisano, nakupite blago, pišite v Cleveland po naslov za. karto, katero pribijete na pokrov, da gre zaboj v New York v skladišče, potem oddajte zaboj na ekspresnem uradu, stehtajte na ekspresnem uradu, pošljite v Cleveland potrebno svoto za poštnino, in.vse driigo prepustite odboru, ki bo od tedaj naprej skrbel za vašo pošiljatev.
skladišče itd.
Pošiljatev je dovoljena od ameriške vlade, ki je šla glavnemu uradu skrajno prijazno na roke in obljubila vso pomoč in veljavo, dokler ne pridejo zaboji do določenega mesta. Pošiljatev je absolutno varna in zavarovana, in je to danes edina pot, da morete pomagati svojcem v stari domovini. Vsak naj pomni koliko neizmerno dobrega stori svojcem v domovini, katerim mo otrl marsikatero solzo 'bridkosti in grenkobe. Pošiljatev spremljajo trije rojaki v domovino, ki bodo skrbeli, da bo vsak zaboj natančno izročen osebi, kateri jc namenjen.
Zaboji bodo pregledani v New Yorku, da ni v njih kaj prepovedanega in če se vjema navedena vrednost z blagom.
Sedaj pa pojdite na delo nemudoma, ker čas je jako kratek. Tu imate vsa pojasnila, ki jih potrebujete. Kdor bo tako naredil, bo dobro naredil. Kar se spotoma zgubi ali "ukrade, se povrne dotičnemu, ki je poslal.
AMERICAN RELIEF SHIPMENT.
Louis Pire, predsednik.	*	Anton Grdina, blagajnik.
Frank Hudovernik, tajnik, 1052 E. 62nd St., Cleveland, Ohio.
Zanimiv zapisnik.
Razni listi sedanje avstrijske republike so pred dobrim mes<Jceih dni obelodanili nad vse zanimivi zapisnik seje avstro-ogrskega kronskega sveta od dne 7. julija 1-914, na koji peji je bila sklenjena vojna napoved Srbiji. Iz tega zapisnika je jasno razvidno, da je bil bivši avstro-ogrski zunanji minister grof Leopold von Bcrchtold odgovoren, da je izbruhnila minula svetovna vojna.
To zgodovinsko važno sejo jc o-tvoril von Bcrchtold, ter je pri tej priliki silil, da naj Avstrija nastopi z orožjem napram Srbiji; tedaj je ta diplomat omenil, da Iro-sta dobili Italija in Rumunska že primeren delež ali odškodnino, tudi če ne stopita takoj v vojno. O-grski ministrski predsednik grof Tisza jc naravnost oporekal vojni, češ, da naj se spletke uravna diplomatičnim potom; šele zatem naj bi se poslalo Srbiji primeren in lahko izvedljiv ultimatum; vojno naj bi se napovedalo le v slu čaju, če bi obe stvari propadli.
Grof Berchtold je nato rekel: "Zdaj je napočil pravi trenotek, ker nam bo Nemčija pomagala."
Tisza' ga je opetovano svaril pt*ed veliko nevarnostjo splošne evropske vojne, nakar mu je Berchtold zavrnil, da jc prilika nad vse ugodna in vsled tega je treba takoj z vojno pričeti.
Nato je bila sprejeta resolucija za sestavo takega ultimatuma in zahtev, koje ^rbi nikakor ne bi zamogli izvršiti; to bo potem dalo povod vojni napovedi. Grof Tisza je zahteval, <Ja se mu izroči ultimatum predno bo poslan Srbiji; pri tem je dalje omenil, da jc pri volji odstopiti, če bodo zahteve prrhude.
Isto popoldne *se je seja kronskega sveta nadaljevala, kjer je bila sprejeta mobilizacijska predloga. Tedanji vojni minister jc vprašal načelnika generalnega štaba, če je izvedba takojšnje mobilizacije mogoča? Če se bo ista ozirala samo napram Srbiji, ali tudi napram Rusiji in Rumunski ? O teh točkah zapisnika ni zamogla javnost zvedeti. Vendar so pa v tem zapisniku označeni odstavki diskuzije o splošni evropski vojni, in kake korake bi morala Avstrija v tem slučaju podvzeti. Grof Bcrchtold jc vse tc točke na obširno razložil, samo da je pripravil ostale člane kronskega sveta, da so ta zapisnik odobrili. Zatem se
Ameriiki vojaki na potu v Šlezijo.
New York, N. Y. 15. oktobra.— »Tokoči teden se je vkrcalo na par-hik President Grant" v Hobok-UU več sto ameriških vojakov prostovoljcev, ki so namenjeni v Šlezijo, ker bodo vzdrževali red. ali policijsko službo. Dasiravno je kongresna zlmrnica v tej zadevi nastopila s protestom, se vojni department ni hotel na ta protest ozirati.
Večina teh vojakov so*prostovoljci in so že služili na Francoskem v ameriški armadi pri 55. pešpolku. Tu, v raznih 'taboriščih jim jc postalo predolgočasno, vsled tega so se prostovoljno javili za službovanje v Šlcziji, kjer ostanejo za nedoločeni čas.
lastnoročno podpisal.
■J	je poslalo kopijo tega zgodovin-
V mestih, kjer so zastopniki, preskrbijo vse to zastopniki. Sle- skega zapisnika šc pokojnemu ec-deči zastopniki so dosedaj naznanjeni: Steelton, Pa., Rev. Lukas Gla- sarju Francu Jožefu, ki je listiuo dejf, 395 So. 2nd St. V La Salle, III., Anton Kastiger, 1146—7th St.
V	Chicago, 111, Ivan Gottlieb, 1821 W. Sfirttf Sfi V AHfaraukee, Wis., F. X. Veramch, 383 First Ave. V Chisholm, >finn.y IVfflwiv Pakiž, First Ave. V Bridgeport, Ohio, Mihael Hočevar, RFD. No.. 2, Box 29. V New Yorku, Matija Čagram, 126 E. 7th St. V Pueblo, Colo., John Germ, 734 Moffat Ave. V Rock Springs* Wyo., Frank Kersishnik. V San Francisco, Cal., J. Russ, 725 Rhode Island Ave. V Forest City, Pa. John J. Dečman, Bbx 168. V Minneapolis, Minn., J. Jager, 5241 So. Upton Ave. V Barberton, O., Albin Poljanec, 804 W. Tusc. Ave.
V	Kansas City, Kans., J. Bižal, 416 No. Fifth St V Black Diamond, Wash., Geo. Porenta, Box 176. 1107 Haslage Ave.
Rojaki v teh naselbinah naj se obrnejo na zastopnike, a zastop-
Grobnica italijanskega ministra Sonina.
Sonino ima blizu Livorna grad, ki se imenuje Romito. Stoji v višavi 100 metrov nad morjem. Nedaleč je votlina (jama), v kater! je več let živel puščavnik. O tem pušoavniku so vedeli okoličani samo to, da je t)il pesnik. Vašoanjo in pastirji še dandanes prepevajo J_.ll ^ u ., I nekatere njegove pesmi. Baron So-Posnemanja vredno.	nino si 'je izbral rečeno votlino za
V nekem mestu, nedaleč od Chi- svojo prihodnjo grobnico. Na ve-caga je nabil te dni okrajni šerif likem granitnem stebru je dal napo vseh ulicah in glavnih cestah pisati; "Sydney Sonnino" ter let-sledeče napise v angleškem jezi- nico svojega rojstva. Sonnino si je ku:
Zavrnjena ponudba zlatarske tvrdke.
V New Yorku so pri znani zlatarski tvrdki Goldsmith; Stern & Co. dne nedavno zastavkali vsi delavci, zahtevajoči 25 odst. pobolj-šanja plače. Gospodar, ali lastnik ni hotel tej zahtevi uogditi, pač je pa rekel, da da vsemu osobju za dobo 6 mesecev svojo tovarno brezplačno na razpolago, da bi sami vodili nadaljne posle. Obljubil jim je tudi svojo osebno brezplačno pomoč ali delo za to dobo.
Stavkarji pa te smešne ponudbe niso hoteli sprejeti češ, da je prevelika zanje. Zadovoljni so samo z zahtevami poboljšaujem plače. — V označevi tovarni je torej še danes stavka.
Genera] Pau.
Francoski general Pau (Po), se je seznamil z nemškim orožjem že leta 1870.71. On ima samo eno roko. Desnico so mu odrezali zaradi težkih ran, ki jih je dobil v bitki pri Worthu. lvo so mu hoteli odrezati roko, je bilo še malo kloro-forma v bolnišnici. Pau, tedaj še poročnik, je slišal, da zdravniki govore o tem, in .jih je poprosil, naj ohranijo kloroform za vojake. on bo shajal tudi brez njega. Ko so mu rezali roko, je stisnil robec z zobmi in je tako prestal strašne bolečine amputacije. Oktobra meseca se je že zopet vrnil na bojišče, kjer se je odlikoval, dasi je imel eno samo roko.
izvolil kot državnik to-le geslo: "To je ameriško mesto. Ne kri. "Vlada je slutnja", kar se lahko
V Pittsburgh, Pa., John Mravintz, tiziraj nažeSa predsednika, naše obrne tudi na življenje.
vlade, ali naših zaveznikov.
ti ta dežela ne ugaja, pojdi niki so prošeni, da pazijo, da gredo vse njih bokse iz njih naselbine ^ odkoder si prišel, skupaj v enem vozu naprej do New Yorka, obenem morajo zastopniki Če pa sploh nimaš domovine pa paziti, da natančno stehtajo vsak zaboj in poročajo na glavni urad v pojdi v--- pekel
Over the Top. — Do cilja bomo dospeli, če pridobi sleherni izmed nas enega novega člana(ico) za K. S. K. J.

—v- •
8BRS3



j -.
MDnonn

II.,*..,„	S? !	inkorpurimna v JoH.tu,
driavi Rbnoia, dne 12. januarja. 1888.
O LAVNI URAD: JOLIET. ILL.
Talefon 1048.
od ustanovitve do 1. oktobra 1919 skupna izplačana podpora $1,695,394.37.
Ol.AVNl URADNTK! Začasni gl. predsednik: Math. Jerman, 832 Michigan St.. Pueblo, Colo.
-Ii.PO! ?Itn\??nTlk| J^fPh ®itar, «07 N. Hickory St., Joliet, HI. aiavai tajnik: Joaip Zalar, 1004 N. Chieago St., Joliet, hi
Glavni blagajnik: John Orahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, III.
IJuhovai vodja: Rev. Frane*. J. Aibe, «20-10 St., Waukegan, III.
PoohlaWenee: Ralph P. Kompare, 920« Commercial Ave. So. Chicago, DL
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivee, 900 N. Chicago St., Joliet, IB.
NADZORNI OD^OR: Jeeip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, DL Math Kostaiaiek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mraviats, 1107 Haslage Ave., N. 8. Pittsburgh, Pa. Frank Franii*, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR:
Mihael J. Kraker, 719 E. 3rd St., Anaeonda, Mont. ' 1 Geo. Klainik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chieago, ni. '
PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 (Jortlandt St., New Vork, N. V. Joseph Rus«, «517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Prank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK *4GLASILA K. 8. K. JEDNOTE": Ivan Zupau, 1961 W. 22nd Place, Chicago, III. Telefon Canad 2487. V«a pinma in denarne zadeve, tikajoče s« Jeduote naj *e pošiljajo na glavarja tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chieago St., Joliet*. 111., dopise, društvene »♦•»ti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1915 W. 22nd Plaee, Chieago, 111.
108.—S. Bethlehem, Pa.....
Škuitoj..............
Za povišanje jo bilo oddanih
Proti povišiinju..........
»
Skupaj oddauih glasov Večina proti povišanju
20
\f.
1710
•......
• 1716 glasov .2026 "
.3742
310
Glaaovniee.društev št..59, 135 in 143 so prepozno	v glavni urad in
se jih ni zamoglo vpoStevat). Ene društvo je imelo np glasovnici označeno več »lasov, kakor je imelo članov in članic, runi tega M tudi to glasovnice ni vj.o-Števalo.	'
Vsem cenjenim članom in člauicam, ki bo glasovali za ppviijajtjc plače izrekam torn poto.pi uajprisrčnej&o hvalo.
Josip Zalar, gl. tajnik.
==
URADNO NAZNANILO.
REZULTAT SPLOŠNEGA GLASOVANJA O POVIŠANJU PLAČE
GL. TAJNIKA,
, zaključeno 30. sept. 1919.
Število oddauih glnaov.
Za.
►M
386 147
H 1 a>
4 17 43
4
28 10 n
10
27 1 18 1 t 1
37
10 43
Stev. in kraj društva 1.—Chieago, 111. . . . 2 —Joliet, 111......
3.—Joliet,	111.....
4.—Tower,	Miun. . .
5.—La	Halle, 111. ..
7.—Pueblo,	Colo. . .
8.—Joliet,	111.....
10.—Clintou,	Iowa . .
11.—Aurora.,	111. . ..
12.—Forest	City, Pa.
13.—Biwabik,	Minn. .
14.—Butte,	Mon. . . . 13.—Allegheny, I*a. . 17.— Huntington, Ark. 21.—Federal, Pa. . . "3.—Bridgejort, Ohio -4^—Bloc k t on, Ala . . -3.—Clrveland, Ohio .
29.—Joliet,	111......
30.—Calumet,	Mich. Pittsburgh. Pa. .
39.—.Riggs, Iowa ^ .. •td.—Bibbing, Miau.
42.—Steelton,	Pa. . .
43.—Anaconda,	Mont.
44.—So.	Chicago, 111.
45.—E.	Helena, Mont. 4(5—New York, X. Y
+7.—Chicago, III................................ .
49.—Pittsburgh, Pa.............................. 10
.30.—Allegheny, Pa........................---- 31
31.—Iron	Mt., Midi.............................. 0
32.—Indian?polis,	Ind............................. 34
53.—Waukegan, lit.............................. 11
33.—Crested	Butte, Colo.......:.........v..*........
58.—Leadville, Co.o . ............................. .
37.—Brooklyn, N. Y..........................*...... 40
58.—Irwin, Pa................................... .
01.—Youngstown, Ohio . . ........................ 52
62.—Bradley,	111..........................'....... ——
63.—Cleveland,	Ohio...............................
64.—Etna,	Pa................................... 35
65.—Milwaukee,	Wis............................ • • 2
60.—Great Falls, Mont............................ 4
70.—St.	Louis, Mo. ................................
71.—Crab	Tree, Pa. .
72.—Ely,	Minn. . . .
73.—Toluca,	III. . . .
74.—Spiingfield,	111.
77.—Forest	City, Pa.
78.—Chicago,	111. . .
79.—Waukegan,	111. . M— Pittsburgh, Pa................................ -10
85.—Loiain,	Ohio.........:.... .j................ .
86.—Rocksprings,	Wyo........'. v.................. 8
87.—Joliet,	III.................................. ' 0
88.—Mohawk,	Mich..............•..................
89.—Etna.	Pa..............'........................ 27
90.—80.	Omaha, Xeb.................,............. ——
8i.—Rankin, Pa................................... 5
92.—Pittsburgh,	Pa.............j...*.............. 3
93.—Chishohn,	Minn. ...
94.-r£ublet,	Wyo......
95.—Brought	on, Pa. . . . 98.—Rockdale, 111......
101.—Lorain, Ohio . . .
103.—Milwaukee,	Wis. . .
104.—Pueblo,	Colo......
103.—New York, X. Y. .
108.—Joliet,	111.........
109.—Aliquippa,	Pa. . . . *.
110.—Barberton,	Ohio . . .
112.—Ely,	Minn......
113.—Denver,	Colo......
114.—Steelton,	Pa. ...
115.—Kansas	City, Kans. 119.—Rockdale, 111. ,'. ... 1-0.—Forest City, Pa. ... 122.—Rocksprings, Wyo. . 1-3.—Bridgeport, Ohio . . ,
124.—Gary, Ind.....
128.—Etna, Pa........
130.—De	Kalb, III......
131.—Aurova.	Minn. . . .
132.—Frontenac.	Kan*. . . 134.—Indianapolis. Ind. . 1138.—Willard. Wis. . . ^ 139.—La 8alle, 111......
144.—8heboygau,	Wis.
145.—Beaver	Falls, Pn. .
146.—Cleveland,	O.....*
147.—Rankin.	Pa. . .
148.—Bridgeport,	Conn. . 151.—Indianapolis, Ind. .
153.—Cannonsburg,	Pa. .
154.—Peoria,	111. . . -----
157.—Sheboygan, Wis. . . 161.—Gilbert, Minn. . . . 163.—Pittsburgh, Pn. . . .
Proti 43
98 16 14 11
73 28 1 9 18 5 21
65 5 16
20 98
20 7
21
7 9
10
8 22 45 21
ZADNJA POT IGNACIJA BORŠTNIKA.
Dne 25. septembra zjutraj so prinesli truplo Ignacija Borfiluiki v vežo dramskega gledališča, kjer je ležal v odkriti krsti med črnimi zavesami, zelenjem in venci, ki so jih poklonili pokojniku njegovi prijatelji, igralci, gledališki konzorcij in zagrebško gledališče.
Ves dan se je sulo občinstvo, ki ga je hodilo kropit skozi 0110 vežo, po kateri se je izprehajalt* še ne davno nikove Ob 4
pogreb, ki je bil med najlepšimi, kar jih je videla Ljubljana. Pred dramskim gledališčem se je zbrala ogromna množica ljudstva in različne korporacije, tla - prisostvujejo temu žalostnemu deja-^ uju.	-ib
Pevski zbor "Glasbene Matice" je zapel pod vodstvom g. M. llu bada vedno lepo se povrne". Nato gledališkega 'balkona zagrebškega gledališča g. g. Pavič, ki sta povdarjala, da je kot
si avl jamo od njega danes, ko ču-jemo ob njegovi krsti Misereres Ignacij Borštnik je rojen v Cerkljah na Gorenjskem 11. junija 1858. Bil je na dunajskem konser-vatoriju. Dne 1. septembra 1884 jc prevzel v Ljubljani režijo vodstvo dramatične šole, kjer je ostal 11 let. Maja 1894 ga je angažiral dr. Miletič v Zagreb, kjer
niti s tem, in sorodnih razpoloženje, ki jih dviga j umotvorom. Borštniku se je t<
predvsem, da ne bo poučeval uči-*.e!j v duhu, ki je starišem naspro-len. lvrajni šolski svet imej odločilen vpliv tudi pri nastavljanju
vsikdar posrečilo! Brez krikov, učiteljev in pri določevanju učnih brez zunanjosti, samo z mirom, moči.
notranjo resničnostjo, s polno du- b) Okrajni šolski svet. Ta imej šo, ki nam je polnila srca. Pa tudi; v rokah nadzorstvo šol svojega <>-če nvii prišel k njemu raznično kraja. Toda sestojati mora v pre-razpoložen in oblečen, kot za v ne- Jezni večini iz zastopnikov stari-deljo, si doživel ri njem svoj pra- šev.
znik in svojo nedeljo
Nikdar ni bil patetičen; tudi v prizorih največje vshičenosti je ostal vsaj na zunaj miren. Stavke je govoril hitro, s sijajno dihalno tehniko. V brzem loku govora je nakrat zategnil tempo in skozi zobe govoreče naglasil važno besedo. S trpko gesto je zamahnil in z upognjenim kolenom napravil korak. In ko je bilo treba poinlirati, je napravil avzo, za soznanje je poglobil glas in čuda, docela drug timbre je dobila beseda in br<?z podčrtavanja je napravil vtis. globlji kot kdorkoli. Bil je mojster v varčnosti sredstev, zato pa tem solidnejši v izdelavi duševne-pojmovanja. Brez reklame.
o) Deželni šolski svet kot ustanova in organizacija vseh šol V deželi. Sestojati mora v pretežni večini iz zastopnikov starišev.
5.	Šole morajo biti konfesional-r.e, nikakor pq ne simultane.
6.	Šolski pouk mora sloneti ua versko-nravni podlagi, istotako mora imeti Cerkev zastopstvo in nadzorstvo v šoli.
7.	Verski nauk se ne sme odstraniti iz šole, predvsem smo pa proti temu, da bi se odstranil verski pouk iz srednjih šol.
8.	Smo proti odpravi privatnih šol.
9.	oSle mora Vzdržavati dežela, nikakor pa ne posamezne občine.
10.	Smo proti temu, da bi po-
brez bobna — in vendar od vseh j stali učitelji državni uradniik. O-priznan in priljubljen.	stati morajo še nadalje deželni
Četudi nisi hotel za Borštnikom, j uradniki, je kot gost (Loris v Pedori in od- si »"oral! Bogat je bil, zakaj tiso- 11. Učiteljem naj se da primer-vetnik v Valentski svatbi) silnoK'e	ie impajal s svojo bo- »a plača, smo pa proti temu, da bi
ugajftt * Ramo ob rami s Fijalom &ato dušo, Resen in malobeseden moralo skrbeti ljudstvo za stano-
od očeta do modernega psihopa tienqga junaka ga je vodiila pot u-metniškega vstvarjanja in ga do-ved'a do patriarhaličnili — bon-hoi^nih partij.
7ti)%o je 'Borštnikov rcpcrtoaV tako bogal. času mladih dni jc vladala franeo ka piese dc moeurs nato ie sledila doba realizma do.
dno vtis: ta človek je nad tabo! In i I. Šolski pouk naj se prične'ob v tem tiči po mojem tudi precej- j 9. uri dopoldne, ne pa ob 8. uri. sen kos njegovega čudovitega us-1 Nekatere vasi so oddaljene po en«-peha 11a odru. Najraje je igral na uro. In tako trpe oddaljeni otroci drugem iu tretjem manualu in le pozimi, kajti od doma morajo že ob najbolj svečanih prilikah je za-; pred 7. uro. V tem času je pa poigral pleuo ua prvem manualu. i ami še tema. Poleti bi pa otroci šli Zato je iuicla njegova umetnost zgodaj zjutraj na pašo in tam <»-
igralec-umetnik.
dal Borštnik vse svoje najlepše moči, svojo moško dobo hrvatski Tal i ji in je kot v slutnji pirišel u-mret v Ljubljano.	v >
Nato so prenesli truploi v mrtvaški voz in sprevod se je razvil. Na čelu, koj za križem, so korakali trije oddelki Sokolov z *astavo, za njimi pevski društvi "iilave;*." in "Ljubljanski Zvon" z lastav« mi, nato oddelek Orlov z ^astavqu
ufc manj veličasten. In četudi je lažje pogrešajo, govoril kot Strindbergov kapitan Prosimo vse Kmetske zveze, da Edgar tako prepričevalno in glo-iseo tem načrtu, oziroma predlogu boko resno: "Vsekakor je res; izrečejo in razne nasvete vpošlje-
M a dame Sars Ge- kaclar yv l>okvaii nai5a mehanika, io tajništvu Jugoslovanske kmet-ne ostane drugega od nas k.)t pol-jske zveze.
smemo čuditi, ako najdemo mcfl njegovimi najboljšimi krencijami Ariyi^ncla v "Dami s kamelijami
nc'!f4^ obenem Melierovega Tar-tuff^ in Keana in Shakespearovega JiiJiarda 111. in Shyloka. goy; Jfenšcl iu Kantor mu u>s»a InaigLla. da bi ,ue igral Flama \ <4li«zi Berndtovi" in Jaw v '.'0-tclu^', Ibsen, Sirindberg, Bjora,-
Za temi je vezil v0Z	k>Jtmrnlri*.# 4voj (,rni rf«,,. komaj smo
na ramokolniea za 11a gredo. . bodi prepričan Ignacij Borštnik da ostaneš slovenski kulturi za vse večne čase mejnik, učitelj-vzorni! »11 umetnik. Bogata je bila tvojr duša in ti si nam jo dal vso in celo. • » a slovenska drama ima- u,
da bi.
tU [
Nad 300 vlog .ir
Domoljub/*
pra vrti Krpanovo kobilo in Ijud-sko poncumiicvalnico v obliki ki-
Sledilo je zastopstvo zagrfebškegu so šli nikdar preko odrju nuidi in našega gledališča z venw. Nat#l Bouštnik igral glavne partij
voz z duhovniki. Voz, ki je vozil njih^ih delih. Nad :J00 vlog	^^^ Ul koliJttj amo M
krsto je bil trovprežen, ob nje m ro kreiral v svojem življenju ,11 ved-	2a v višino> že 8mo iz.
korakali igralci Za vttzO^o šh; »b mu je bilo geslo : Zame y	ki je stal vrh ROl.e
pokojnikovi sodniki in priiimcliwsti kot ta. kakor	^ ^ do sol)e s svojo umci.:
lji ter igralci 111 l&tfft^f^ft* jaafnbcntim. In to geslo ga ni po mnogoštevilnega >drugeg* ^iiii« ke^arlo. dvignilo ga je in ga pesta-stva.	' - is: .ivflsrt visoko. Kdor pa more geslo
Sprevod je kreni!>'^-miJftj	»ktniirati drugim, mora biti uio-
nega gledališča, kjer so goreks čna individualnost, klena oseb-— električne luči, zavite v črne nost. Imeti mora v sebi nekaj, kar čolane. Sprevod sc je ustavi^ gle- fascinira. ' idališka godba je zaigrala dve	In Borštnik je bil osebnost.
6<-> jlostinki.	,v	Igral jc sebe iu vlogo. Zato je nje- vedno zahtevajo preuredbo ljud-jjerski
nostjo.
Vrnil si se v domovino — da si umrl! -- — —
PREUREDITEV LJUDSKO ŠOLSKEGA POUKA.
Ker Kmetske zveze vedno
ZASEDBA PREKMURJA.
Ljubljana, 13. avgusta. — "Slo-* venec" objavlja uradno poročilo ljubljanskega dopisnega urada, da so 12. t. m. ob I2'4o jugoslovanske čete prekoračile reko Muro in po nalogu pariške mirovne konference zasedle one ogiske kraje. Madžarska "bela garda' se jim ni upirala, pač pa sc jim je upirala "rdeča garda", katero so jugoslovanske čete premagale, j Vojni plen jugoslovanskih čet znaša 4 topove, več tisoč pušek, e-110 lokomotivo in veliko materija-la. Prodiranje se nadaljuje. Tako jc zasedena demarkacijska črta med Jugoslavijo, Madžarsko in iu Nemško Avstrijo. Na nemško-sta-meji naletavajo jugaslo-
10 10
4
0
1
3 Nato je šel sprevod skozi mesto.'gova umetnost vedno dvojna: av- sko-šolskega pouka, merodajne vanske eetema močan odpor nem-
-'3 Na obeli straneh je stalo občinstvo torjevc besede so mu bile okvir, rani pa ničesar ne ukrenejo, kar sko-avstrijskih čet. Iz Maribora
V! v gostem špalirju. Na pokopališče njegova individualnost pa slikaj bi bilo prebivalstvu v korist, pač se poroča, da je za gubernatorja
je spremilo pokojnika občinstvo t ki jo je slikal za ta okvir. Zato je P« mnogo v škodo, hočemo tu sve- v zasedenem ozemlju imenovan dr.
..........* * Lajusic, k' je ze nastopil svoje
mesto v spremstvu cntcntiic misi-
je.
Reka, 15. avgusta. — Ker je mirovna konferenca prisodila Prek-
zelo velikem številu. Na grobu
bH velik. Tako velik pa je bil zat % j tovati predlog šolskega odseka
sta mu govorilna zadnje govore^ ker je znal barve prav izbirati in
dramaturg dramskega gledališča g. Pavel Golia in pokojnikov Atari tovariš in prijatelj igralec DaniloJ Oba sta izrazila v svojih govorih
311 obžalovanje, da smo izgubili B ,r-
6 1 a
36 15 18
jih^ekunomično uporabljati. Bil ni samo nadarjen, bil je tudi inteligenten. Na njegovih kreacijah je nekaj'kakor patina rutinerja, zato pa ,umotvor • sain ni ničetar na
■tv
10 14 3 17 12 11 37
štnika ravno v hipu, ko se je po vrednosti izgubil.
34


60 274 47 46
dolgih letih dela drugod zopet po vrnil med nas in nam hotel ustvariti s svojim trudom in duhom 110 •*" dramo. V našo domovin:) j.
v o
pae pa samo kot umetnina
pridobil, ker jc bil še patini ran.
Ko bodo vsi ostali igralci že pozabljeni, bo zgodovina imenovala prišel samo umreti. Danilo mu je,še Vcrovška, Skrbinška, Nučiča in
2.) 1
9r
30
K::
.s.
zaklical v slovo: "Počivaj v miru, ti drama naše nepozabne drame!"
Gledališki zbor jc zapel lepo. v srce segajočo pesem: "Gozdič je o že želen". Nato je zagrnila Boršt-_ 30 nikovo krsto zemlja. — — —»
Tako smo ga gledali zadnjikrat, a pozabili ga ne bomo. Kadarkoli bomo zrli na naš oder in nam se bo zahotelo močnega junaka,,. mo vzdihnili v svojem srcu; "Borštnika ni!" Takrat bomo šc-16[le začutili bolj grenko kot danes, 10 da ga ni več med nami;
na prvem mestu Borštnika. -
Borštnik je bil pač v nekaterih tiuancah šablonski, in to predvsem v efektnosti; tipično je stal razkoračen, V obupu je legel 11a mizo ip roke so mu odpovedale, v vznemirjenosti je govoril šabion-Fko guturalno in jokal je hlastajoče, da nekako bevskajoče. Takih koneesij publjki, ki pač zahteva tudi nekaj za oko in uho," se ni o-prostil noben igratec,- p^i si bodi Kaiuz, Bassermann, Zacconi, Mo-velli, Dusiu SchildkranL Scrma in
4
22
7
37 39
24 20
....
23
IGNACU BORŠTNIK. Adolf Robida, i
Oskar .Wilde je napisal nekje rutiiiiranih mdnir in'navad. _ stavek: Vsakdo ! se narmli kot-1 Kako pa je Borštnik sicer igral! 32 ' kralj, a večina jih unite v pro- Saj ni igral, 4ako je" doživljal. 11-42 gnanstvu — kakor marsikak stvarjal. porajal, pojmoval in i»i-kralj." In te besede mi polnijo da-(terpretiral. Bil je istovreden s pines dušo, ko stojim ob mrtvaškem sateljem, kongenijalen ž njim. odru moža, ki je začel in kotičaljKot ni življenja brez smrti, tako svoj križev pot življenja doma in | ni dramrftike brez igralca. Drug iz ki je kraljeval kot car v Zagrebu, drugega sta porojena, eden v dru-Bil je pa mdi v Ljubljani kralj; gem živita, uspevata in padeta. In
nes:
1.	Pouk naj sc prične s sedmini letom. Od sedmega do vštevšega 10. leta naj bi bil vsakdanji šolski pouk, od 11. do 14. leta brezpogojno obiskovanje zimskih šol, od 14. do 16. leta pa tudi brezpogojno, toda k rajni šolski svet ima pravico predlagati, da se učenci, ki so pri domu neobhodno potrebni, oproste tega pouka.
2.	Od 7. do 10. leta naj bi bil vsesplošen pouk. da dobe otroci podlago za nadaljuo izobraževanje.
V zimskih šolah naj bi se pa v prvih letih ponavljala tvarina iz vsakdanjih šol, v prvi vrsti pa na; bi se predavali predmeti, prikrojeni stanovskim potrebam, oziroma stanovski izobrazbi (zadružni-kakorse že imeuujkjo-vsi ti prva- Stvo, sadjereja, živinoreja, živino-ki med prvaki. V&ik imel no- j:drai;stvo, ravnanje in uporaba kaj žunanje^eatrttfnih efektno-' raznih poljedelskih strojev, vino-
gradstvo itd.).
3.	Pritetek šolskega pouka naj bi bil za Vf-akdanje šole od 9. do
metske zveze za občino Cerklje:
Da naj bi ljudska šola odgovarjala potrebi ljudstva in kaj hasni-la ter poživila veselje do šole, bi	....
morala biti tako urejena n. pr. pri m«rfe Jugoslaviji, so Jugoslovani
zaceli zasedati to ozemlje, pn ce-
41 1 49 47 20 4
17 8
53 6
18
o tem govori naša ljubezen, s katero smo ga sprejeli vselej, kadar je prišel k nam in s katero se po-
tako je bilo z Borštnikom! Zavest pomembne osebnosti si ustvari sa-maodsebe atmosfero ustvarjajoče
12. ure, popoldne od 1. do 3. ure V zimskih šolali naj bi se pričel pouk od 9. ure dopoldne d:» 1. po poldne.
4. Organizacija šol: a) Krajni šolski svet imej ne samo dolžnost skrbeti za zgradbe šol, ampak v prvi vrsti naj bod( zastopnik starišev svojega kraja nadzoruje učiteljstvo pri pouku
mer naletavajo na slaboten odpor "belih gard", dočini so se "rde'e garde" umeknile, deloma pa se vdale. Jugoslovanske čete so zasedle Mursko Sobotico, dočim je konjenica dospela v Bečan severno sobotite.
Reka, 14. avgusta. — ("Kesto del Carlino"). — Iz Zagr< ba je prišla brzojavka, ki naznanja zasedbo Prekmurja po Jugoslovanih. Brzojavka od 12. t. 111. pravi: "Po sklepu mirovne ktiiiV-rence je določena pokrajina onstran Mure Jugoslaviji. Dobili smo tudi Uradni ukaz za zasedbo tega ozemlja,'nakar smo zaceli zasedati Prekmurje. Madžarske bele garde se umikajo; rdeče garde l;ivš vlade Bele Kuhna bežijo ali pa se udajajo. Prebivalstvo pričakuje rešitelje z velikim navdušen jen.. Danes ob 8 so zasedle naše čete Mursko Subotico, kjer so zaplenile več topov, nekaj tisoč pušek, mnogo streliva, eno lokomotivo itd. V Bečan je prihajala naša konjenica, kjer se je polastila neke velike zaloge streliva. Zasedba s;' bo nadaljevala, dokler ne dosežemo novih mej."
Over the Top. — Do cilja bomo dospeli, če prid6bi sleherni izmed oas enega novega člana(ico) za K. S. K. J.
Pri janv-ev bati naj no zdravje, odredb. Pove skrb je izdelalo načrt d stave prffli zlorabi
pa šele naeit. Državni zbot bo Se marsikaj izpremehil in preden bo
stopil tak rakon v veljavo, bo preteklo še dosti vina in žganja po vedno žejnih grlih naših mnogoštevilnih pijancev.
Zakonski načrt je precej dolg. Tu prinašamo samo najbolj značilne postavke. *
§ 1. sc glasi: Kdor je vsled svoje pijanosti na javnem kraju oziroma v javnih prostorih drugim v spodtiko ali pohujšanje, se ka znuje.
V § & je med drugimi prepovedano dajati otrokom, ki šc niso dopolnili 14. leta, alkoholne pijače, /lasti žganja, navajati jih nanje, ter jih jemati s seboj v gostilne, kjer se točijo alkoholne pija če; dalje dajati mladoletnim osebam, ki še niso dopolnile 17. leta alkoholne pijače v toliki meri. da se v pijani jo.	!
§ 3. Prepoveduje gospodarjem in delodajalcem dajati svojim uslužbencem žganja.
$ 4. Mladoletne osebe, ki še niso nega navdušenja.
poveljništva z 1., ii jo je priob-uradiu "Osservatore Triesti " v svoji 178. Številki z due ul tišini it. m., za prekoračenje demarka-janaši so vedeli že cijske črte ni več potrebna poseb-prej za prihod MTi-fna prehodniea (salvacondotto), janov. kar se more soditi po grož marveč zadostuje potni list za i-njah. Trogirskl italijauafi Pauf) nozemstVo, ki ga izdajajo pristoj-gna se je proglasil za diktatorja ne oblasti V zmisln namcstn&tve-
ter prisilno oborožil nekatere našetne naredbe i dne 23. julija t916, ljudi, ki SO bili podkupljeni z do št. N9o. — V Julijski Benečiji iz-
sovražnikov entente, to so nom ško-avstrijsk! uradniki in vsenem-[ nariem in živili. Okoli 10. ure jV Gaj* potne liste /a inozemstvo vf®M avojat, ki jc plačana iz Berli-diktator pozval k sebi načelnffef Trstu generalni civilni komisar, vseh uradov ter jim, gi-oze? z rab( na ostalem oženil ju pa civilni ko-orožja, ukazal, da mu izroče »Vojt mizarji. — Za potovanje v JuHj-urade. Načelniki so energično i>ro Benečiji izven občine navad-
do|>olnile 17. leta, smejo obiskovati gostilne in kavarne ter iavne prostore sploh, kjer se točijo alkoholne pijače, le v spremstvu starišev, varuhov in bližnjih sorodnikov.
V	§ 7. je rečeno, da se občinska pisarna ne sme nahajati v,hiši,v kjer je gostilna. *
Gostilničar sme biti župan le s privoljenjem političnega oblastva It. instance.
Kazni za vse prestopke so denarne, zaporne in celo odvzetje političnih pravic.
§ 9. Točenje in prodajanje žganja v množinah pod pet litrov jc prepovedano..
V	delavskih kantinah pri tovarnah in industrijskih podjetjih se alkoholne pijače ne smejo točiti oziroma nadrobno prodajati.
Prepovedano je tudi takuzvano "točenje na vejo".
§11. vpeljuje neko vrsto ljudskega glasovanja. Ako zahteva tri petine polnoletnih prebivalcev, stanujočih nad 3 mesece v občini, oziroma v političnem okraju, da se preneha s točenjem in nadrobno prodajo alkoholnih pijač, mora policijska oblast prve instance tej zahtevi takoj ugoditi. Prepoved točenja in nadrobne prodaje alko-holičnih pijač velja v tem slučaju za tri leta.
Kakor se iz tega vidi, bodo mogle prepovedal i točenje alkoholnih pijač sploh — same ženske. Ker jc teh itak več kot moških, bo treba le malo moške pomoči —i in tc bi toliko že dobile — da bi dosegle tripetinsko večino.
Kakšna bo nadaljna usoda tega zakonskega načrta, bomo še poročali.	. *
rili sili. Fanfogna je imenoval za 1**>»« o istovetnosti, kakor polni načelnika mesta Trogira dr. Lugi- Mst *a inozemstvo ali tnzcmst vm
na ter z oglasom pozval meščan propnstniea (salvacondotto) ali stvo na mir hi poslušnost njegov posebno dovoljenje poveljni-volji. Značilno jc, da italijanska **ev kraljevih karabinijerjev, ki družine v Trogiru niso izobesili W načeljujejo častniki. — Pot-italijanskih zastav, samo nekatere 110 ^ ** tuzemstvo izdajajo žu-ženske so si pripele velike kokar	Vldifjti jih pa morajo civil-
tie na prsi ter SO nedostojno izd 111 »pwrjl; vale meščanstvo. Italijani so zasedli vse ulice, trg in ohalo ter pc stavili povsod strojne puške. Italijanski vojaki nisoVkazali posCl) Poznalo se jim je, da so prikorakali v Trogir sa mo na povelje. Po prihodu naši vojske v Trogir je bil Kanfognt
sa
danes h.>dij< tajnika
panoji bi d»»seg
državljanstvo, ker na pod Ne heračev in
peti vse sile, da se# v menlu uresničijo sanje največjih
Prosimo
zadnjem mo-
em dnevnem kurzu.
SEDAJ SAMO $22.30
dovoljenje za pošiljanje de-ederal Keserve Boarda". so garantirane.
"Točna in poštena postrežba". JOSIP ZALAR, Joliet, IU.
na in Dunaja. Z izgubo Radgone je gospodarsko ižgubljeiio celo Pre k mu rje. V Radgoni se stekajo \re ceste iz Prekmnria; to jc od
ur ji
lestJralLToda^ora	nega bivaliSČa .ie potrebna kuka stoletij naravno tržišče Prckmur-
" Živela Jugoslavija" stane sest mesecev jece. — Trst, 23. avgusta. V sredo se je začel v Trstu pred vojaškim sodiščem prbces proti osebam, aretiranim ob zadnjih nemirih v Trstu. Obtoženi so: Zanetti, ker je baje klical: "Živila Jugoslavija! Doli z Italijo!"
obkoljen in zastražen v svoji h^ |UiallolH'V baje klicah, "Ži ter bo izročen pristojni oblasti. yio socializem! Živela - revolucija! in Rhein. ki je baje kljcal: Split, 88. septembra. — Ko je "Živeli Nemci! Doli /. Italijo!" danes dospela v Split -prva vest o Kot priče so fungirali trije straž-italijanskent izpadimfc Trogir, j< niki, ki so takrat aretirali obto-zavladah) med občinstvom silno ženec. Dasi se-nI mogla dobiti no-razburjenjc. Že okoli 10. ure so Tu- bena druga priča proti obtožen-le zaprte vse trgovine. Po mestu ceni, je bil Zanetti obsojen na C so hodile v ia pre vodih 'čimdal jo mesecev ječe, Gianelli na štiri me-večje množice ljudstva, klicale isece in Rhein na dvajset dni. — Jugoslaviji in demonstrirale proti j (Potemtakem je daiies v Trstu italijanskim osvajalcem. Takojxso najhujši zločin klicati: "Živela se zbrale dobro disciplinirane pro- Jugoslavija!") stovoljske čete, ki so prisegle, da Izprememba priimka, t— Genc-se hočejo boriti do zadnjega moža ralni komisarijat za Julijsko'Beza svoj domači kraj. Na prvi po- nečijo je dovolil, kakor poroča u-ziv se je prijavilo več kot 2000 radni "Osservatore," spremembo mož. Tudi iz okolice Splita je do- priimka naslednjim osebam: Er-spelo v mesto veliko številp pro- nest Bassich, rojen v Oprtalju 18. stovoljcev. Ko so prostovoljne eo-'julija 1879. in tam pristojen, je te odkorakale, da osvobode Ti >- ifcprenienil svoj priimek v 'f&issi.' gir, je nastalo med meščanstvom Ta nov priimek dobi tudi njegova veliko navdušenje. Viharno jc po- mladoletna hčerka Jurica. —"ller-zdravljalo prostovoljce ter jih o;>; mina Marija Feriancich, roj. 9. a-sipalo s cvetjem. Popoldne, ko jeprila 1846. v Milanu in pri$tdjna dospela vest, da.so se Italijaiu u v Trstu je izpremenila svoj primaknili i/.Trogm,. s V se v Splitu imek v "Feriani." — Profesor vršile zopet velike manifestacije. Anselm Sfcrdotsch, rojen v Rojaka Poljani kralja Petra - so se nn 21. dec. 1886, in pristojen y Tr-zbrale štiri prostovoljske čete ter »tu, je izprcmenil svoj priimek v so na poziv dr. Prvislava Grisogo- "Sardo." — Miloš Rasseviclj, kana, ki je imel vznešen govor, pri- 0etan, rojen 6. marca 1886. y Tr-segle, da bodo na prvi poziv pol- »tu in tu pristojen, je izpremeni noštevilno prihitele pod zastavo,svoj priimek v "Rassevi." Ta no
Italijani pregnani iz Trogira.
Split, 23. septembra. — Popoldne ob dveh je naša vojska krenila v smeri proti Trogiru. Ob II. uri dopoldne je prišel v Trogir a merikanski rušilec, da prisili Italijane. da se umaknejo na demar-kacijsko črto. Ko so trogirski me ščani zagledali amerikansko bojno ladjo, so pograbili za orožje, pri-drli na ulice in pričeli streljati. K' so Italijani videli^pobuno meščanstva, približevanje srbske vojske in ameriške bojne ladje, so nemudoma pobegnili iz Trogira. Mcšča ni so zajeli oklopni avtomobil, poveljnika italijanske vojske Torri Filiberta Emanueli*s tremi vojaki. Medtem se je izkrcalo 200 o boroženih ameriških mornarjev t strojnimi puškami, katerim so od dali ujetnike in avtomobil. Nn av tomobil so Amerikanci postavili-svojo zastavo, ujetega častnika in vojake pa so vzeli seboj na ladjo in jih odpeljali v Split, kjer so izročili poveljniku italijanske sta-eijske ladje "Puglia". Medtem j< prišla srbska vojska, ki je bila ; velikanskim navdušenjem spreje ta od ogromne množice ljudstva : zastavami. Amerikanci so izročii mesto srbski vojski in vkrcali svo je čete. Naša vojska je zasledova la sovražnika preko Trogira in na daljuje svojo akcijo. Od tega časi nadalje ostane stacionirana z« ne koliko dni ameriška vojna ladja ki je dobila najstrožje naredile z: eventuelni drugi italijanski na pad.
ftpttft, septembra. I r Trogirf smo prejeli nastopne |>odrolme vi* iti: Ob 2. uri ponori so prifcli nn
tei\držalc najstrožjo disciplino.
"Slovence."
Milan Skrbinšek, bivši ravna -telj tržaškega gledališča, je angažiran na Hrvatsko Narodno Po-zorište v Sarajevu kot prvi ka-rakt^rni igralec in režiser.
Poroka. Dne 23. avg. si je poročil g. Hubert Mayer, bivši pro-
vi priimek dobe tudi njegova soproga ^Marija, rojena Bcnetti, in njegova mladoletna oti-oka, Lio-nella in Teofil.
"Obzor" o prekmurskem vprašanju.
"Obzor" z dne 4. t. m. piše o prekmurskem vprašanju med drugim : "Mi Slovencem in Srbom
ja in desnega murske&a polja ter efliho f)ot6m Radgone vezano Prektntirjc po dveh indstih z ostalo Jug»)slavijo. Druge zveze Prek, murja radi terenskih težkoč in vsakoletnih rednih poplah Mure ni ino^oče najti. Ako izbruhne v nekaj dneh v radgonskem okraju med prebivalstvom revolucija in pogromi, je za to odgovorna en-tenta. Preden definitivno kaj odločim, naj se pošlje sem eno misijo, da se. na licu mesta prepriča o situaciji. Radgona tvbri z ostalim Jugoslaviji prisojenim teritorijem na loveui in desnem bregu Mure neločljivo gospodarsko enoto, kateri* neločljivo veže medsebojno elektrarna, pošta, davčni urad, sodišče, glavarstvo," železnica in skupna de?eln4 bolnica, k? shtži predvsem našemu narodu. Zahtevamo brezpogojno, da se Radgona ne izprazni in da s tem povod za novo pogajanje. Vladni tajnik Klob&& županstvo občine Žetinci, i Dedonei. Venkovci, Slov. Gorica, Potrna, Stara Nova Ves, Plitvica,. PMUd vrh, LumanoSe, LeSane, Oornja Radgona, gospodarska za-1 druga za Prekmnrje, Mursko po-j ljc in SloV. Gorice v Radgoni, Posojilnica Gornja Radgona, Čltal- j liiea Radgona, Bralno društvo Gornja Radgona, Narodna Obra-j na Radgona, telovadno društvo j Sokol, Radgona, Tiskovna zadru-j ga Radgona, Uredništvo Murske! Straže, Žadgona, Okraj, zastopj (iornja Radgona, telovadno druš tvo Orel Gornja Radgona. Pevsko^ društvo Zora, Gornja Radgona.' Izobraževalni klub Gornja Radgo- j na. Zveza slovenskih trgovcev j Radgona, Kmetijsko društvo Rad-! gona. Koujerejska zadruga v Gornji Radgoni, Društvo zasebnih j uradnikov Gornja Radgona, Zveza državnih' utadnikov v Radgoni. Obrtna Zadruga Gornja Radgona, Živinorejska zadruga v Gornji Radgoni. Vinorejska zadruga, Narodni kokret za Prek-mtirje v imenU 120,000 Prekmur-cev, Gospodarska iiadtuga v Mur-ski Soboti, Gospodarska Zadruga; v Cankavi, Aprovizacijski kon-; zor d j Radgona, Ljudska knjižni-j ca Radgona.
Slovenci, Hrvatje in Srbi
Dokler, vi napredujete imate vsega dovolj na svetu.
Ne pozabite na svojce v stari domovini, ki so vam najbližnji in potrebujejo vaše por oči.
Poslužitese prilike
dokler je denar taku nizke cepe. Za prav malo dolarjev dobite dosti kron, lahko se pa tudi trdi, da bodejo pozneje krorfe dražje.
Mi pošiljamo denar stalno, hitro in po zmerno nizki ceni na k&teri si bodi naslov, ali tudi vložimo v # katerokoli hranilnico, ki si želite za vas v domovini.
Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na
John Nemeth Slate Bank
1597 Second Ave., cor. 83rd St., NEW YORK CITY.
STARA IN POZNANA SLOVANSKA BANKA i . JOHN ŽAGAR & CO., 2400 Wentwortl^ Avenue,	Chicago, 111.
Brzo, sigurno in po ceni
Pošiljamo denar v stari kraj.
Prodajamo sifkarte za vse parobrodne črte.
Preskrbimo potne liste (pose).
Opravljamo zajamčeno vse notarske posle.
Priporočamo se toplo bratom Slovencem. Odgovarjamo na pisma v slovenskem jeziku.
100 KRON VELJA DANES $2.80.
-	. ...	,v , nikdar	ne bomo ničesar zalega
fesor na pazinski gimnaziji, z gdc. . ...	.	„ , . * , .
e , «.1 v.v , v , .. v_ storili,	da, evo Prekmurjc, ki so
Sp mn Somir< liKortn hivuoifn r\r\-	' y	" '
bivžeKa^po- ^ zavzej[ hrvatski bataljoni, Slo-
Selmo Seršič. hčerko
skusa pok. Dinka Seršič«. —	.	, . ». ,
v V	'venci so zahtevali, da se jim na
srečno'	i
t,	mestu izroči Prekmurje in hrvat-
Generalni komisar Ciufelli vjski nastavljenci so morali oditi. Tolminu. Iz Tolmina nam poroča- \am tega ni žal, ker smatramo jo Preteklo nedeljo dne 24. avg. !prekmurje za naše, dasi je v sloje prišel ob 15:30 v Tolmin novi j venski upravi. Ako tudi nismo ni-generalni civilni komisar, bivši,kaki centralisti, vendar smo toli-minister Ciuffelli. Pred poslop-1 ko demokrati, da iicčemo usiljc-jeni okrajnega komisarijata ga ,je vatj lipraVe, ki si je sam ne želi. čakala častna stotrtija, uradni- To zahtevamo tudi za sebe. Xaš stvo in par zasebnikov, ki so se naf0(j j0 konservativen in vseka-M potem predstavili v prostorih kor' reKijonalist. Vemo, da bi se komisarijata. Dekan Roječ ga jc ;j)aimaeija pobunila, ako bi se po-pozdravil v slovenskem jeziku ter siaji liradniki iz Banovine a ven-terjal v imenu prebivalstva, da se dar s0 eni in d,ugi Hrvati." tudi pod novo vlado spoštujejo	Radgona,
naše narodne pravice v vseh ura-j Ljubljanski dopisni urad dedih, da bodo nastavljeni povsod žehl(l viade 2a Slovenijo jo prejel bivši vfadnild, ki so zmožni v be- nasto^no brzojavko proti pHklo-sedi in pisavi slovenskega jezika; pitvi Radgone Nemški Avstriji: enako je g. dekan zročil g. gene- prikiopitve Radgone Xertški raluemu civilnemu komisarju po- Avstriji ne moremo in ne bomo sebno spomenico ter prosil, da naj nikdar in pod nobenim pogojeni se dovoli ljudstvu še en rok. da ])ripnstili. Ves narod, trrwrtniki, »i zmenjalo v lire po 40 proc. av- tr?ovei, obrtniki in kmetje ne strijske krone,katerih je v tolmin- m0rej0 razumeti, da pangermau skem in goriškem okraju nezame-1 Kamniker več- velja, kakor vse
Sladkor iz Amerike. Veliki transporti sladkorja za Jugoslavijo, naročeni iz Amerike, so došli v Dubrovnik in na Reko. Te dni se jirične odpošiljali je sladkorja za pokrajinske oblasti v svrlio razdelitve.
--—--J-
KIŠTE V STARI KRAJ.
Da olajšam pošiljanje zabojev, sem «e odločil, da povrnem ekspres ja*. Kdor torej kupi pri meni vse, kar pošlje, mu povrnem ves ekspres: kdor naknpi sa polovico zaboja, inu povrnem polovico itd. Opozarjam vas. da imam jaz le prve vrste blago, ker slabega blaga se Van* ne iapiača pošiljati. . -n* 4 Mt* Gottlieb, « 1821 W. 28nd St., Chicago, IU. Telefon: Canal 8079* '
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake drage tiskovine, obrnit« se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO,.2146-50 Bine Island Ave., Chicago, 01.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnoet glede cene, točnosti in okusnega dela. Osnbito vam priporočamo zelo priprame Vplačilne knjiiice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu iu trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnico. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila Članov po skladih, ali razredih.
ET Ka zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote".

ujanih okoli 6 milijonov. Na vse te želje je ekscelenča lepo odgovoril ter dal običajne obljube.
I»eljevanje. Agencija Štefani poroča: 20 .avg. odpotuje iz Trsta v Ljubljani vseli skupaj 229 oseb, uslužbencev bivše vlade ter njihovih rodbinskih članov. Vračajo se po svoji lastni volji v svojo domovino Jugoslavijo, v smislu prošnje .izražene tržaškemu odboru za odpoSiljanje jugoslovanskih železničarjev v domovino. Omenjene osebe bodo imele prosto fet
NA PJtOHAJ
je |e skoraj novi, jft palcev visoki gramofon * iz hrastovega lesa in moderno isaelan Oeaa $85.00.
Vpi*feito*ii pišite »a
ŠBTOfA.
lih po rt Ave., CttICAOO.tML

TELEFON CANAL 4027
Frank
1818 W. 22ad Sireni	CIHcago, lUinoIs.
Se priporoma »Ifrdfitkta hi HrvmJkim gtmpoAihjatn slovenj chikažke naselbine.
Mleko razvažam strankam po hi i ah točno
-■^IftlpBpftitOVSjjlfl i
SltrfenSko*hrvaški mlekar

MnunetT ^oti ognju zavarovana ele- NntfflOtT HUVUOli tricna ura narejena iz jekla, IlUvUOli
Hranilnica, varnostna shramba, budilnik vse v enem stane samo $8.95
Ta slika vam kaže najnovejšo iznadbo pri urah, o kateri še gotovo niste mno-ko slišali, je ».elo presenetljiva in zanimiva ura. torej da se rasume popolnejše kakšne ugodnosti lahko ima \ vsakdo od te ure bomo podali tu sledepojasnilo: Ta ura je izdelana zelo trpežno in krasno iz naj-. boljše kovine« vsa na sunaj lepo po niMana jn ne more niti ZKoreti ako pride ogenj d» nje. Vr.držuje pravilen čas, boljše in točnejše od drugih ur. Ima budilni zvonec. kateri zvoni tako glasno. da vas zbudi, pa če še tako trdno spite. Vi ne potrebujete nobenih vžigalic ponoči za videti koliko je ura .samo pritisnete na mali gumb in svitloba sc raz-
^...	■!■■■ nn	.	lete po vsi uri. Lahko se
uporabi zo hi5ni ali uradni zvonec za poklic osebe, ki jo želite. Ima pred ognjem varno hranilno shrambo za denar in za druge dragulje. Ta banka ima popolnoma tajno klufeviueo, katero umore odprt ti le ona oseba, ki ve kako je sestavljena tajnost klučavnice. Ima tudi električno svetilko s katero si lahko pregledate vaša ustu. oči, uic?a. grlo. nos in zobje. Z vsako ure pošljemo tudi prav natančna navodila. Samo mislite si, vrednost in ugodnosti, ki imate pri ti uri. Tako uro mora'.i bi imeti pri vsaki hiši, ker ni le ugodnost, temveč je tudi krasota za vsak dom. Ta le ura je vredna do $2fi.OO, ker pa želimo seznati občinstvo s to novostjo, too m odločili prodajati jih za kratko dobo samo po $8.95. Slučajno, jla bi ne bili zadovoljni s to uro potem ko jo prejmete, vi nam j lahko vrnete, se veda ako je niste jK>kvnrili in mi vam vrnemo vaš denar.
Mi plačamo vse poštne stroške za pošiljatev na vaš
dom.
H« pošiljajte nobenega denarja v naprej. Po^jite nam samo |1.00 kot za jamstvo in ostalo svoto $7.95 bodete pa plačali potem kadar vam prinesejo blago na vaš dom. Hitite, ker mi dovoljimo to posebno ponudbo, le za kratko dobo, dvomimo, da bodete irfceli hitro tako ogodno priliko. Pišite takoj na:
Imperial Watch Company, Dept. 804 A. 1136 Milwaukee Ave.,	Chicago, 111.

W. F. SEVERA CO cedan RAPIDS, IOW
la jih popravite ireda. Vzemite
pošilja po poŠti in kablju pod našo garancijo.
DANAŠNJE CENE:
Kron 100............$ 2.25
1,000............ 21.00
10,000............ 200.00
STATE AND SAVINGS BANK
1935*37 Milwaukee Ave., blizu Western Ave. CHICAGO, ILLINOIS.
Odprto dnevno od 9—6. Ob pondeljkih in sobotah od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 10—12.
Kidney uti lifer
(Severovo Zdravilo za obisti in jet-ra) za zdravljenja takih bolezni kot vnetje ledie ali mehurja, za«tajanj« vod« ali goste urine, trpljenj« pri urinaciji ali v slučaju kislega želodca, oteklih nog in bolečin v križu, Id izhajajo iz bolnih ledic. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena ?6c in fc davka, afi $1.26 in *c davka.
POZOR! .... POZOR! Izšel je novi obširni cenik DOMAČIH ZELIŠČNIH ZDRAVIL
(priporočenih po župniku Kneip-pn.)
Poleg vsakega zdravila je na kratko razloženo, za kaj in pri kateri bolezni se rabi.
Ta cenik bo vodnik k Vašemu
zdravju, i
Pišite ponj še danes. Pošljem gu brezplačno.
Math. Pezdir, Box 772, City Hall Sta.
New York, N. Y.
!; PRODAJAMO NA MALO IN DEBELO
>	PURITAN MALT EXTRACT IN HMELJ ji
■ J iz katerega si lahko vsak naredi doma najboljše pivo. Kdor naroči '[ J> več bla^a ob enem, damo popust. Za 6 galonov stane brez poštnine i J $1.50. Naročila za manj kot $1.50 se ne pošilja. Z vsakim naroči-lom pošljemo potrebna navodila. Z naročilom vred pošljite money i * order, bančni ček ali draft., Vse pošiljatve se naj naslovijo na:	!»
M. MLADIC, J. VERDERBAR COMPANY, ji
>	2603 So. Lawncfale Ave., Chicago, III. (uninc.) ji
\	Iščemo zastopnike.	»I
• | i j
Dobrodošla prijateljica. — Trobel z borderjema. — Ta prešmenta-na raca! — Času primerna veselica. — Kaj vse žeja stri? — "Boston beans" v časti. — Ali bo kaj?
Cenjeni jrospod urednik:— k — Zadnji teden Vam nisem zaradi tega ni? pisal, "ker nisem ali light "Klal". Dal sem si .rh m reč. zopet lase striči pri barberju. Ker me je pa ta prešmentani "dego'% preveč na p isker oskubil, sera bil prehlajen. Imel sem tudi krč v »lesnem mezincu in kurja oeesa <o me bolela. Pri vsem tem sem imel. pa tudi vezite, ali obisk iz Volke-gona. Le poslušajte, kako zimsko prijateljico sem že dobil; piše se Miss Blanket, doma iz Amerike': mislim, da je zagledala luč sveta tam v neketn tovarniškem mestn na East.
Ko mi je Frank pravil u nji. da živi v Volkeganu in tla bi prišla rada semkaj v <1ik Ago. sem ga takoj naprosil, da naj jo skuša pregovoriti za to. In res, se je pripeljala ono popoldne z nekim mojim znancem, pa ne v ata mobihi, ampak na št rit kari.
Takoj po prihodu sem Miss Blanket prireno pozdravil ter ji zaklieal: dobrodošla. Ker je bila pjyceej utrujena.od.potovauja, »en ji velel, da pa j se vi«£c na posteljo. Ali mi verujete, da ta zaspan-ka noče vstati, če je ne dvignem. Vedno je zelo gorka, ker ima volneno obleko. Visoka je kakih pet čevljev, pa zelo široka. Polti ali barve je bolj temnorujavkaste in tudi takih las. Če ostane do spo-mladi pri meni, bo prav. poteiu jo bom pa zopet odslovil, ker je vol-' nena 4'dekna" ali posteljna odeja v poletnem času pretopla. —
— Nedavno me je moj prijatelj John iz mesta Lasa le, T le nos, o-pomnil, da naj ^lobro pazim na svoja borderja! Kaj ne, če človek na kako stvar preveč špekulira, pa tudi ni dobro. Odkar imam označena že dobro rejena okrogla borderja pri sebi. sta mi že par-krat glavo zmešala. Vzrok je bil ta, ker sem preveč ž njima občeval. Imata namreč tako čudno moč v sebi, da me s svojim gaj-stom" kar omamita. . To je bilo prve tedne. Zdaj sta pa oba za-iftrajkala. Človek bi jih rad spra-ril že iz bezmenta, pa sta pretežka za stopnice. — Prav sedaj, ko Vam to pismo pišem, sem jezen na ♦iba, da bi ju najrajši s kakim svedrom čez trebuh prevrtal. I Le poslušajte, kaj se je z mojima sodoma z vinom zgodilo l Pri enem se mi je mala pipa zamašila, da ne da trohice od sebe. Nove pipe pa ne morem zabiti v poln sod, ker je škoda za vsako božjo kapljico. Tako sedim včasih zvečer s svečo v rokah pri ta "rdečem" in požiram sline. — V drugem sodu pa sploh še nimam pipe. Iz vrha ali vehe ne spravim kaplje, ker nimam nobene cevke, poskušal wm že z makaronom, pa se stopi; obračati sod na veho pri točenju pa zopet ne kaže. Radi tega sem rekel, da se boni obrnil na kakega itined Vaših naročnikov, da bi mi poslal en jard dolgo bezgovo cevko, ali pa kako staro "bajk.ser cevko od fajfc. Zdaj sem glede teh border je v tudi v velikih skrbeh, da bi mi jih ameriški reve nn ko-lektorji ali fiuancarji ne konj Fis tirali, ker homo dobili kmalu s*kosilo general bon draj sušo. Boljše je, da jaz to vino spravim h pu^a ko bom žejn, kakor da bi moj cvi ček in mufikateW nepridipravi v kanal izlivali. Odgovorite ,„i y
listiniei uredništva, kaj mi je storiti, da bo O. K. ?
Ali ste že naročili?
Ali ste že naročili nedavno izdane poezije prvega ameriškega slovenskega pesnika Ivan Zor-man-a? Vsak zavedni rojak, vsaka slovenska hiša bi morala imeti doma ta novi književni biser. Knjiga velja samo $1.25 s poštnino vred in se naroča pri: Ivan Zorman-u, 6119 St. Clair Ave., (Cleveland, Ohio.
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delajo špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice.
.Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi.
Mi plača jemo na hranilna uloge
ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete.
Nairn banka j« pod nadzorstvom vladeg Združenih držav in članica federalnega rezervnega sistema.
JOLIET, ILLINOIS
Emil Bacltman inc.
2107 8o. Hamlin Ave. CHICAGO. ILLINOIS.
Največja slovanska tvornica društvenih zastav, enako v, regalij, kap, uniform in drugih drufitv. po-trebftčia. Se toplo priporoča eenj. druStvom K. S. K. J.
Poskusite enkrat s kakim naroČilom pri nas in dobro boste po-streženi.
MINERS STATE BANK
CHISHOLM, MINN.
S tem se vam naznanja, da nam je zopet mogoče pošiljati DENAR V VSE KRAJE JUGOSLOVANSKIH DRŽAV. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ter jamčimo za vsako pošiljatev.
Dalje se vam priporočamo za hranilne uloge in vse druge bančne posle. Banka posluje pod strogim državnim nadzorstvom, in vaše uloge so pri nas absolutno varne.
Za pojasnila nam pišite v slovenščini.
• • i .'*<>< ■ ■ ' ^iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHmiHHitHiimiiiiiiHuimHiiummiffmiiHttiotiininHiH!
I Zapiski iz mrtvega doma. (
1	--I
= Spisal A. M. Dostojevski. 1 Ve vel Vladimir Levstik. | ^ t 1111111111111111111111111111111111 • 1111111111111111»111111111111»111111111111111 a 1111 m • i t i 111 a«1111

PRVI DEL.
Uvod.
V oddaljenih krajih Sibirije sredi stepi, gor in neprehodnih lesov. naletiš tupatam na majhna mesta po tisoč, mnogokrat pod-va-tisoč prebivalcev, lesena, neznatna mesta z dvema cerkvama — eno v mestu, drugo na pokopališču — bolj podobna primoskovski vasi nego mestu. Običajno so prav zadostno preskrbljena s policijskimi
pa, ko sem se parkrat zelo ponoči vozil- mimo njegovih oken. sem Videl V njih luč. Kaj je tfn ej delal, ko je posedal do zore? Ali ni mOrda pisal? In če je pisal — kakšno je bilo tisto pisanje?
Okolnosti so m* oddaljile tri mesece iz našega mesteca. Vrnil sem se domov že pozimi ter r/.-jeseni umrl. umrl v samoti, in da vedel, da je Alek<san<yr l*etrov» elo 7<l
m\
Ivanič drugače ne bil povabii zn učitelja avojih hčera -h da pa se s trn*1 m boji ljudiskriva se pred vsemi, nenavadno učen je, mnogo čita. govori pa jako malo, 1n vob-če da je z njim jako težavno zaplesti razgovor. Nekateri so trdili nje je st^lo prazno. Xemudoityt resno, da se mu meša v glavi, če- sem se seznanil s pokojnikovo go-
ka ni pozval niti enkrat k sbi. V mestecu so ga bili že koraj powatojli; njegovo stanov*-
tudi so menili, ad ta nedostatek ni tako važen; kajti mnogi spoštovani meščani so bili zmerom pripravljeni izkazati Aleksandru Pe-
sodniki. pristavi in vsem ostalim! troviču vsakatero ljubeznivost, in nižjinTuradništ vom. Sploh je slu- vrhu, tega je bil celo sposoben za žha v Sibiriji kljub mrazu ne na- koristno delo, pisal je prošnje itd. vadno gorka. Ljudje, ki tam žive. Zdelo se je, da mora imeti na Rušo preprosti, ne liberalni, a napra-^kem dobro rodbino, morda celo vo — stare, od stoletij posvečene iz odličnih krogov; toda znano je I radništvo, ki igra po pravici ulo- hilo, da je .takrat, ko so ga pre-iro sibirskega plemstva, tvore de ! gnali v Sibirijo, tddovratno preki-b.ma domačini, zakorcncli sibir nil vse stike s svojci — z eno be-
ujaki, deloma priseljenci iz Rusi je, večjidel iz prestolnic, preslep
sedo, mož je škodil samemu sei Pri tem so vsi pri-nas poznali njc-
spodinjo, namerjaje izvedeti od nje,' s čini izlristf se je pečal njen stanovaleseun —oilp f«i česa pisal? Za ilyajsetK'O mi je prineslfi cei lubnat jerbas papirjev, ki so MM ostali po rajniku. Starka je priznala, da je dva zvezka že sama porabila. Rila je čemerna, molčeča babnica, iz katere je bilo težko izvleči pamelno besedo. O svojem .stanovalcu mi ni m^glu povedati bogvečesa novega.
Po njenih besedah ni delal »skoraj nikoli ničesar; in po mesec dni ni odprl knjige in M vzel peresa v roko. Zato pa je hodil cele noči
VESELITE SVOJCE V STARI DOMOVINI!
Kdor hoče poslati zaboj (kišto) blaga sorodnikom v stari domovini, da jo bodo dobili še pred Božičem, naj to stori najkasneje do 1. novembra. Zaboj mora biti do tega dne v moji pisarni, ker tedaj bo šla vsa pošiljatev naprej. Prazne zaboje prodajam po lastni ceni. Vsa pojasnila o tej pošiljatvi dajem rade volje na osebna, ali pismena vprašanja.
DENAR POŠILJAM V STARI KRAJ.
(Danes velja K 1000 — samo $24.00).
Izdajam čeke na Ljubljansko kreditno banko, katerega lahko pošljete s pismom vred svojcem v staro domovino.
JOHN ZVETINA
1726 SO. RACINE AVE.
Telefon: CANAL 4503.
— — CHICAGO, ILL.
Vogal 18. ccslc.
I jeni po naza računa ni dohoda rini,j govo ixtorijo; vedeli so, da je ubil dvojni priprežnini in zapeljivih svojo ženo še v prvem letu zakona.: po iobi semint.ja in venome
prtyui>-ljcyal, včasih, pa. ril Sam s seboj. Vjcno yV
nadah v bodočnost. Tisti izmed i ubil jo iz ljubosumnosti in se sam njih. ki znajo reševati uganko giv> i ovadil sodniji, kar je zelo olajšalo Ijenja, ostanejo skoraj vselej v Si- njegovo kazen. Na take zločine
i uri ji: z naslado-se vkoreninijo v gledajo zmerom kakor na nesreče, njej ter donašajo v kasnejših če-'ter jih pomilujejo. Toda ne glede nih bogate in sladke sadove. Tod« 1 na to se je čudak trmasto ogibal drugi, ki so lahkomiselni in ttc v*eh in je prihajal med ljudi samo znajo rešiti uganke življenja, se poučevat.
kmalu naveličajo Sibirije ter si za ,Jaz mu od kraja nisem posveča1, peti; z doma je odhajal
ovo-ičičo
Katjo je vzljubil :^elo in je bil z njo jako prijazen, vzlasti od tistih dob, ko je izvedel, da ji pravijo Katja; in na dan svete Katarine je hodil \>ako lelo služit ^ nekoga zadušil i eo. (J ost o v ni mogel tr.
Javljajo mučno vprašanje, zakaj velike pozorno«}i, toda pomalem otroke; cejo njo. starki, je«g^lal
so pravzaprav prišli
Z ne-j me je začel zanimati, da sam ne [postrani, kadar je prišla — po ei>-
strpnost jo odslužijo zakonita tri j vem, zakaj. >>kaj zagonetnega jefkrnt na teden — da vsaj malce po-
se
leta. in kakor
takoj poskrbe za svoje premešče nje ter se vrnejo domov, zmerjajo in zasmehujejo Sibirijo. j0 odgovarjal vselej in zdelo se je Ti ljudje nimajo prav. Ne samo celo, da smatra to za svojo liajpr-
spravi v njegovi sobi, in vsa tri ni skoraj nikoli pregovoril z
lica zelo t rgovecv nih inozcniccv.
hitro jim minejo, bilo v njem. Porazgovoriti
njim ni bilo niti najmanjše mož-1 leta kjer nosti. Seveda, na moja vprašanja njo be. edice. Vprašal sem KaOo,
če se kaj spominja svojega učitelja. Pogledala me je molče, obrnj-
s službenega, nego "tudi še z mno- vo dolžnosttoda po njegovih od-Ha se k zidu in zaplata) la. Potem-urih drugih"vidikov je človek v Si- govorih mi je bilo nekako nero<l-1takem je v zmogel ta čjovek pri biriji lahko t rečen. Podnebje je no, izpraševati ga še dalje; in tu-1 praviti vsaj eno bitje do tega, da izvrstno: poleg tega živi tam on: di na njegovem obrazu se je po ta- ga je ljubilo . . .
bogatih in gostoljubnih kili razgovorih vselej izražalo ne-! Odnesel sem M njegove.j^pirjc ter mnogo sila premož : kako trpljenje in trudnost. Spo- in jih prebival.. ve:* dan. TrVf-etr-
minjam se, kako'svaNie vračala j.ti»M?. teli papirjev^o bili pjiunj, kor" rože in so poštena do zadnj* nekega krasnega* poletnega večc-| brezpomembjii kosci, ali vaje skrajnosti. Divjačina se podi j>ojm od Ivana Ivaniča. .Mahoma mi; nčeueev po predlogah. Tod# V'HiC8
je prišlo na um, da bi ga povabil j.je bil tudi reecj obsežen, ;ityol?nf>
in nedovršen zve^k —r-reto. Ne morem popisati, kakšna i .nemara zavržeo in pozab^n «»d pjrosa se je začrtala na njegovem P»*ca samega. Hi I je to popj* obrazu; ves zmeden je pričel go-; tudi brezzvezenj de^etletne#jinži\7j
dni jati nekake \irezzvezne besede. J Uenja v katorgi llVMIuo^lo v
človek ume izkoriščati; a v Sibir! in nenadoma •ji znajo izkoriščati zemljo.	to in se spustil
V enem takih veselih in s j-eboj *tian najine poti. Odslej me je zadovoljnih mestec s preljubezni-i gledal z nekako preplašen ost jo, vim prebivalstvom, ki ostane ne- kadarkoli me je srečal. Toda jaz
Marija Sluga
1811 Hf 22nd si. CMeaf t, IIL
Telephone Canal 473v
izkušena in z državnim dovoljenjem' potrjena BABICA
M vljudno priporoča slo-▼enakim in hrvaškim ie-nam in ovrakim Slo-
»•»»»ni
MATIJA SKENDER
JAVNI NOTAR
Za Ameriko iim Stari Kraj
5227 Butler St Pittsburgh, Pa.
Sprejema Tožbe, dela Pooblastila, Kupne pogodbe, Potne * Liate (PASOSE) ; Iztirja dolgove tukaj in v starem kraju. Izvriuje VSA v Notarsko stroko spadajoča dela že polnih 10 let na istem mestu.
sama naproti^ Šampanjca pij« za hipec k sebi, da popušiva ciga-|popisan nenaravno mnogo. Ikra ie čudo
vita. In letina je ponekod petnaj sterna ... V obče je to biago slovljena zemlja — samo da i
aKe prezzvezne neseae.:	»	mr.niu,,^ »
a me je predal srdi-; Sibiriji), kakor, ga je prest {jI (Ale; stil v beg, v nasprotno k andci Petrovič. Mest o se je
ta popis prekinil 3 kako drugo vestjo ali s čudnimi, .strpnimi, spomini, neenako, krčevito,Jvakor
izbrisno v spominu mojega srca., nisem odnehal; nekaj meje vleklo po nekaki tuji sili nametani na sem srečal Aleksandra Petroviča - k njemu, in mesec dni k/isnejc. i - Nekohkokrat sem prebiral < Jorjančikova. našel jeneg. ki se je i meni nič tebi nič. sem : c sam na-(^ odlomke ter se skoraj prepri-rodU na Ruskem k »t plemič in |K>til h (Jorjančikovu. Razume «0,	so pisani v blaznost,. Toda
veleposestnik, pa je bil nato iz- 1<> ravnanje bilo neumno	HH	■
gnan kot kazneuec drugega razre- rabolčntno. Stanoval je čisto na mrtve hiše ' — kakor uh imenuje da, ker je umoril svojo ženo, in je kraju mesta pri stari meščanki; ta °n sam zdaj, po preteku prisojenih mu 'je imela hčer, ki je bolehala za je-desetih let prisilnega dela užival tiko, hči pa nezakonsko dete, de-ostanek svojega življenja kot na-!petletno deklico, čedno in veseol. selnik v K. Pravzaprav je bil pri- Aleksander Petrovič je sedel 7. pisan k nekemu okoliškemu okra-1 njo ter j'o pravkar učil čitati', ko ju, toda živel je v mestu, kjer je■ sem stopil v njegovo sobo. Ko me imel možnost, zaslužiti si s pouče-! je zagledal, se je zmedel, kakor 1,J?< 1,1 ^ radovednost jO seqi. preči.
■V* >1H3
Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
Hkoro le 30 let Trinerjeva zdravila napeino rabijo s največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zaupnost Izdelovatelja zatluii popolno zaupanje in čislan je od etrani Številnih odjemalcev. Malo povišanje een je tedanja potreba, da se ohrani zanealjiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na veeh številnih potrebščinah na«ih, a novi vojni »lavek nam je epodbil A« zadnji steber i« morali »ino erue nekoliko povijati. Vsak prijatelj Trinerjevib lekov prirnnva brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko ve# plačevat! za potrebWine, in tudi lekarja stane utvar ved, ni bilo mogoAe draginji v okom priti. Zato pa bo vrednoet Trinerjevib lekov povrnila odjemalcem ***e kar v«* plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno '-- Grenko Vino
zapiski katoržnika — "Prizori iz iše*' -
nekje v svojem rokopisu, se mi niso zdeli popolnoma nezanimivi. Njih povsem novi. doslej neznani svet. čudnost nekaterih dejstev, in ta ali ona posebna opazka o ljudeh, ki ro p~;rinili — vse to se je polastilo mojega ;:aiiima-
lervj luta tako zaupanje in vepek med svetom, ker oiini, da bol zgubi svoje staliWe. Irmed vseh boWnl jih j* dev*>rde<M*t odstotkov povRnte.euib in spočefih ▼ ielodcu. Trinerjevo Zdravilne Grenko Vino očisti tel«»d«-r ill Mdstraui iz notranjščine drobovja vs« nabrane n^jwitin strupene Rimvi, ki mn nekakA^n /b.tvoruil t varin /.avirajoč.ib pravilno delovanje drobovja. Trin^rj^vi Jek. so proxti vRnkorin* n« ftfttmirt«* mešanice »n vsebujejo le potrebne zdravilne ^rehke koreninice ter kraob«	rude«1« vino.
V /adt-vi 7.al»MSaiiONti, tirprebavriosti, glavobola, pol-^lavobnla, imrvoxnotai, nuvnam* ^iateie«. kakor tudi * teliMienili ut*prilikah, ki rnde nadlegujejo len-kr ob (irt-m^nlii litja ati rudarje in	d^lave«, ko delaj«*
li^:vdihavajo plin. če rabite ta lek, boste na*U v nj»ra n«»|»r^«.e»iljivo > rcilnn»i. r>->lnte ®	lekarnah
t ; t , ^ t ' ■
TRINERJEY LINIMENT
prtMlerv ***"lrj v lOFru l»».li*člf'..,	jf /l.-tutl
v ulite«ju |>r«>tius, ali rrMnMiimi, ••jul^ijt., lam bag«, "i r|t.'liie>U ^Iciti^f v to drugih, najhitre,y** iu gotovo potnoc. Jako jt dobro tudi w sadfvah ndr^oiu in otrttiii itd., tudi /.a urgnenj« tiv«~v in ra mazanje po kopau.in nog. D«.bde je v v»eh Jekaruah
Trinerjev Antiputrin
je izvrstno in prav prijetuo zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust. iatotako za čJAčenje rau, izpuščajev in drugi»• koi-nih otvorov. Dobi se v vseb lekarnah.
vanjem otrok vsaj nekoliko sred ;da sem ga zalotil pri kakeni hudo-stev za vsakdanji kruh. V sibir- j debtvu. Izgubil je vso prisotnost škili mestih srečavaš pogostoma duha, planil s stola in me gledal kazenske naseljence kot učitelje; na vse oči. Naposled sva sedla; nihče jih no mrzi. Predvsem po-ion je zasledoval pozorno vsak moj učujejo francoski jezik, ki je ta pogled, kakor da bi v njih sleher-ko neoli+iodno ootreben na popri-'nem sumil poseben, tajinstven p<v-šču življenja, in o katerem bi brezimen. Uganil sem, da je samolju-njih v oddaljenih krajih Sibirije ben do brezumnosti. Gledal meje niti pojma ne imeli.	. 'z mržnjo, in toliko da ni vprašal:
Prvikrat sem srečal Aleksandra j "Ali se že kmalu spraviš odtod?*' Petroviča v hiši starega, zaslužne- j Izpregovoril sem ž njim o našem «ra in gostoljubnega uradnika Iva-j mestecu in o tekočih novostih; 011 na Ivaniča Gvozdikova, očeta pe-jpa je molčal vztrajnd m se zolbno torice deklic raznih let. ki so bu-'smehljal. Pokazal se je, da ne le »lile najlepše nade. Aleksander IV- ne vč najnavadnejSih, vsakomur trovič jih je učil štirikrat na te-1 znanih mestnih novic, nego mu ni-*den, po trideset srebrnih kopejk j ti ni do tega, da bi jih slišal. Nato na uro. Njegova zunanjost me je sem mu jel govoriti o našem kra-11 a vdala z zanimanjem. Bil je ne- ju in njegovih potrebah; poslušal navadno bled in suhljat človek, me je molče in mi gledal v oči ta-
tal marsikatero stran. Razume se. lahko se motim. Zato izberem najprej par poglavij za poizkjjšnjo, da sodi občinstvo samo . . , (Dalje prihodnjič.) j
First National Bank
CHISNOLM, MINN.
NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TBENEBJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL^SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 191 C.
JOSEPH TRINER CO.
■*r	Manufacturing Chemists
j p 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS
IrJ r J f j r-1 r-1 r-» r-i rJ r-» r-J r-< N rJ r-» r-> r-
♦♦♦♦♦♦
ne ravno star, tako okrog petintrideset let, majhen in bolehen. Oble-
ko čudno, da mi je postal najin razgovor nazadnje mučen. .Sieer
čen je bil vedno zelo čisto in po eer pa sem ga skoraj razdražil z evropskem kroju. Ce ste izpreg^-* novimi knjigami m časopisi; imel vorili z niim, vas je gledal izprva sem jih v rokah, naravnost s po-sila pozorno, nepremično in par.- Ste, in sem mu jih ponujal «e ne-Ijivo, s strogo vljudnostjo je po- razrezane. Očinil jih je z željnim slušal vsako vašo besedo, kakor1 pogledom, toda takoj je izpremc-da bi se zamišljal vanjo, ali kakor nil namen ter odklonil ponudbo, da ste mu vi s svojint vprašanjem češ. da nima časa. Naposled s'em zastavili nalogo, ali pa mu hočete.se poslovil, in ko'sem odhajal, sera izvabiti kako skrivnost,* in napo- začutil, da se je zvalilo z mojega sled je odgovoril jasno in kratko, j srca neznosno breme. Sram me je iztehtavaje vsako besedo svojega bilo in nad vse glupo se mi je za-odgovora tako. da vam je kdove-; zdelo, vsiljevati se človeku, ki si zakaj postalo mahoma nerodno in stavi za najglavnej&o svojo nalogo ste se sami razveselili nazadnje,: ravno to, da se čim najdslje skr* ko je bil razgovor pri kraju. Jak I je vsemu svetu. Toda storjeno je
sem še tisti dan povprašal o njem Jvana Ivaniča, in sem izvedel, da Gorjančikov živi življenje neopo-rekljive nravnosti in da bi ga Ivan
bilo. Spominjam se, da nisem zapazil pri njem skoraj nobenih knjig, in so torej po krivici govo rili o njem, da mnogo čita. Vendar
Glavnica in preostanek $100,000.00 Skupno premoženje $1,500,000.00
Nasvet starišem: otroci rasejo in bodo kmalu potrebovali izobrazbe. Prihranite si nekaj malega vsak mesec, naložite svoto v našo': veliko in močno banko, in ko bodo Vaši otroci dovolj stari, boste imeli za njih izobrazbo dosti denarja. S tem boste izvršili svojo dolžnost napram njim, da Vam bodo otroci enkrat v zabavo ter ponos. Vaš domačin, ali rojak Jakob Osbolt Vam bo ves ta načrt razložil; zglasite se torej pri njem.
Banka je odprta vsak dan od 9. do 3. ure, ob sobotah na tudi zvečer od 7. do 8.
MI POŠILJAMO DENAR NA VSE KRAJE JUGOSLAVIJE.

f00 VLADNIM NADZORSTVOM ZEBINJENIH DRŽAV.
Ustanovlfena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864
Z E 6 O LEX
0
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček maša nad $550.000.00, kar se drži v po-
sebnem zaščitnem skladu.

Naložite torej Vaie prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO LIETU.
Narasti« obresti si polletni pripisujejo k glavnici, ali pa Izplačujejo ne hranilne uloge od $1.00 naprej.
3%
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
Jollet,
Illinois.
"LJUDSKA BANKS". IM ^t^iugigiBiararaizigiaiaf /jjfiug/žfijBjgi&rafžiiaj ij^fi^anafara/pj? r? r? 1? r? n 1