24.  Fran Levstik: Poezije. L Uredil C. G o -1 a r. Ljubljana, 1920. Zal. Jugosl. knjigarna. Tisk. J. Blasnika nasl. v Lj. Cena broš. K 9-60, vez. K 19-20.
25.  Marija Remec: Varčna kuharica. 2. pomnoženi natis. Ljubljana^ 1920. Tisk. Jugosl. tisKarna. zal. Jugosl. knjigarna. Cena K 36*—.
Opazka uredništva. — V Jugoslovenski Obnovi-Njivi, IV. L, št. 7, str. 138, je dodal prof. dr. rr. Ilešič članku  »Prosvjetni zadaci jugoslavenske inteligencije« to-le opazko: »Za primjer, kako se ne bi smjelo postu -pati, neka navedem ovo: Neko uredništvo izjavljuje, da ne donosi ocjene nijedne knjige, koja joj nije poslana na ogled.   To je nekakva presija na nakladnika,   Nema sumnje, da nakladnik ima uopče interes na tomu, da se o njegovim nakladama javno raspravlja, za to neka ih pošalje na dar uredništvu. Ali uredništvo ne smije misliti samo na odnos prema nakladnicima, nego neka takodjer misli na interes  čitave publike:   ta publika hoče i mora biti informirana i pri tom se ne pita, od-kuda je redakcija dobila knjigu.« G, prof. pravi dalje, da razume to načelo slovenskega uredništva napram slovenskim knjigam, da pa ga je treba opustiti napram ostalim jugoslovanskim in severoslovanskim publikacijam, ker tu založništva nimajo materialnih ozirov za pošiljanje slovenskim uredništvom.   »Tu morajo uredništva kao kulturni faktor pretrgnuti ciiculus vitiosus i n. pr. srpsko-hrvatske knjige ocjenjivati bez obzira da li su ih dobili od nakladnika ili od drugud, ili da su dobili ocjenu bez knjige.« — Uredništvo se v bistvu popolnoma sklada z mnenjem g. profesorja, vendar se nam zdi v praksi skoro nemogoče dajati vsaj več ali manj zadovoljiv pregled celo slovenske literature, kaj šele srbo-hrvatske in drugih. Tu bi pa smeli pričakovati od založništev vsaj to, da bi nam pošiljali, recimo mesečno, obvestila o svojih publikacijah, če se jim že zdi škoda žrtvovati knjige; mislim, da bi vsako uredništvo brez pomiselka objavljalo naznanila o knjigah, ki spadajo v njegovo interesno sfero. To velja za srbo-hrvatska založništva, ki bodo pa s časom tudi imela vedno več materialnega interesa na tem, da -pišejo o njihovih publikacijah naši listi, saj zanimanje za knjige onkraj Sotle in Kulpe od dne do dne narašča. Za slovenska založništva pa neradi priznamo to olajšavo, a če se jim le zdi, da je škoda enega izvoda, ki ga žrtvujejo za naše uredništvo, smo tudi njim nasproti pripravljeni na isto uslugo, če nam store vsaj gori omenjeno, da nas obveste o svojih izdanjih; če pa niti tega ne store, moramo pač smatrati, da ne reflektirajo na naznanilo v našem listu. Zadnji čas smo bili večkrat vprašani, zakaj o ti ali oni knjigi nismo prinesli ocene, — vzrok je čisto priprost, da nismo prejeli ne knjige, ne obvestila. Seveda res važnih izdanj ne moremo in nočemo ignorirati, že iz ozira na svoje čitatelje. Tako poročamo  o  O.  Župančičevih  »Mladih potih«   (Omla-dina)  in Iv.  Cankarjevem  »Mojem življenju«   (Zvezna tiskarna) kljub temu, da jih nismo prejeli; če pa nekatere druge, mogoče tudi več ali manj zanimive izdaje
26.  A n t o n M e 1 i k : Zgodovina srednjega veka za nižje razrede srednjih in njim sorodnih šol. Cena K 20-—, z doki. K 24«—. Zal. Jugosl. knjig. Tisk. Jugosl. tisk.
27.  B r. B r a d a č : Grška vadnica. Cena K 24—, z doki. K 28-80. Zal. Jugosl. knjig.  Tisk. Jugosl. tisk.
niso bile naznanjene in še manj ocenjene, je krivda za to pri založništvih.
Književni honorari Matice Hrvatske. Prema današnjim prilikama povisila je Matica Hrvatska honorare za literarne radove te plača odsad: za nakladu od pet tisuča primjeraka originalna pjesnička djela K 1200-—, prevedena pjesnička djela K 600-—, originalnu prozu K 800-—, prevedenu prozu K 400-— za štampani tabak, 22 cicera, 32 retka na stranici. Drugi se formati pre-računavaju. Za svaku daljnju tisuču primjeraka raste honorar za deset po sto. Za svako ponovno izdanje plača se tri četvrtine honorara. Korektura i revizija plačaju se separatno. Pisac ostaje vlasnik svojega djela.
»Plačite pobedioce.« To je naslov jednog lepog dela gospodina J e a n a P e r r i g a u 11 a, predjašnjeg člana francuske vojne misije pri srpskoj vojsci, koji je učestvovao. u svim borbama na solunskom frontu (istočna vojska). U knjiži su istinite priče, posvečene junačkim srpskim vojnicima. Sva patnja i sva slava solunske vojske, a naročito Srba, plače 1 klikče u knjiži Jeana Perrigaulta. — Da bi se primila sa plačenom poštarinom, poslati uputnicom franka 4-50 izdavaču: dTvignac, 61, Boulevard Saint Germain, Pariš (5e).
»Društvo slovenskih leposlovcev« s sedežem v Ljubljani se je pred kratkim ustanovilo. Namen društva je, da varuje in pospešuje gospodarske, socialne in kulturne interese svojih članov in s tem pomaga izboljšati njih življenjske razmere, da goji med njimi stanovsko vzajemnost ter jim obenem v potrebi nudi gmotno in moralno pomoč. Društvo je samo stanovsko in združuje vse slovenske leposlovce brez razlike političnih naziranj. Svoj namen hoče društvo doseči z vsemi za-,^ konitimi sredstvi, ki morejo koristiti njegovim težnjam.
V društveni odbor so bili na občnem zboru voljeni sledeči pisatelji: Anton Funtek, predsednik; Fran S. Finžgar, 1, podpredsednik; dr. Alojz Kraigher, 2. podpredsednik; Radivoj Peterlin-Petruška, tajnik; dr. Fran Detela, blagajnik; Milan Pugelj, knjižničar; Fran Albreht, gospodar; France Bevk, Vida Jerajeva, Oton Župančič, odborniki. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Ante Debeljak, Cvetko Golar, Marija Kmetova, dr. Stanko Majcen, dr. Ivan Tavčar.
Vse pisatelje in prijatelje slovenskega slovstva vabimo, naj pristopijo k društvu, prvi kot redni člani, drugi pa kot ustanovniki ali podporniki. Članarina znaša za redne člane K 5-— mesečno, za u s t a -novnike dinarjev 2000-— (v petih letnih obrokih), za  podpornike  pa letno dinarjev 200-—.
Prijave in denar naj se pošilja na naslov društva: Ljubljana, Kongresni trg št. 7.