NASA LUC
DECEMBER 1956
Oiožie (prikujji
Štiri tedne pred Božičem je vsako leto adventni čas. Advent pomeni po slovensko „prihod”: spominja nas 'tisočletja hrepenenja na „prihod” Gospodov. To hrepenenje je za vedno lepo izrazil prerok Izaija (45, 8), ko je rekel: „Rosite, nebesa, od zgoraj in oblaki dežite Pravičnega! Odpri se, zemlja, in r«di Zveličarja!”
Naš narod te štiri tedne hodi v mislih z Marijo. Marsikje nosijo od hiše do hiše Marijo in si predstavljajo, kako je potovala v Betlehem, kjer je potem rodila Jezusa. Z Marijo naši ljudje hrepenijo po Božiču in se ga že vnaprej veselijo.
Primorski umorjeni pesnik duhovnik Lado Piščanec, je zapel o adventu prelepo pesem, ki da misliti tudi vsem nam izseljencem, razkropljenim po tujini:
NAŠA LUČ
izhaja vsak mesec razen julija in septembra (desetkrat na leto). Bratom in sestram slovenske krvi po Zapadni Evropi ieli biti v razvedrilo, veselje in podučilo.
Dopise za številko, ki izide konec meseca, pošljite vsaj do petega v mesecu poverjeniku v bližini ali naravnost uredništvu v Celovec.
Če naročiš list tako, da ti ga pošiljajo naravnost iz Celovca, stane letno 28 šilingov, 48 bfrs, 400 ffrs, 4 hol, guld., 4.50 DM, 700 lir, 12 angl. šil., 1 dolar in pol. Za ceno oglasov piši na upfavo lista.
Naročnino in darove za list sprejemajo listov! poverjeniki po raznih deželah. Lahko pošlješ oboje tudi naravnost na uprava UREDNIŠTVO IN UPRAVA imata naslov: „Naša luč”, Viktringer Ring 26, Celovec-Klagenturt, Austria.
Odgovorni urednik: Dr. Janko Hornböck. — Založba Družbe sv. Mohorja. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. — Vsi v Celovcu. — Printed in Austria.
V	adventu so jasne noči, v adventu Marija hiti čez gore zasnežene.
Njen plašč je kot modro nebo,
> o, v njem bi prostora bilo za vse uboge ljudi.
V	njen plašč je vtkana ljubo jutrna zvezda. Z večno Lučjo Marija gre k nam ...
Kmalu bo Božič! Veselijo se ga naša srca. in ga čakajo! Naj pride že skoraj Zveličar! Toda ne le kot spomin na betlehemski dogodek, ampak zares! Naj pride v naša srca in v vse naše življenje. Potem bomo močni in nič več slabotni! Potem bomo srečni in nič več nesrečni...
Svet ne zna več prave poti naprej! Pridi» Gospod, s svojo dobroto in milostjo in mu jo pokaži!
Za rudarski praznik
SVETE
BARBARE
(4. decembra)
O Barbara, prežlahtna ti devica, rudarjev ti si zvesta priprošnjica! Telo in dušo tebi izročimo, življenje ti in smrt priporočimo. Ob smrtni uri nam na strani stoj in, ko začne se z nami smrtni boj, izprosi nam, da milost zadobimo in da pred smrtjo se še spokorimo.
Naj takrat najsvetejše nam Telo popotnica v srečnejšo večnost bo! Sovražnika nam daleč proč odstrani in s svojo pomočjo pri nas ostani. Ko pa se loči duša od zemlje, ti sprejmi v svoje svete jo rokč; otmi, otmi pekla jo in trpljenja in vodi v dom jo večnega življenja.
Loto V. — številka 10.
December 1956

JUto je odgovoren !
božični večer ...
Zvonovi slovesno donć. Svetonočne pesmi s svojo milobo napolnjujejo družinska ognjišča, cerkve in srca kristjanov. Božična da-'ila navdušujejo staro in mlado.
Ta večer povsod vlada radost, topla domačnost.
Ne brez razlogal
V srcih vernih odmevajo besede evangelija svete noči: „Ne bojte se, zakaj glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje: Našli boste dete, v plenice povito in v jasli 'položeno.” (Lk 2, 10-12).
Božje Dete v jaslih, -božje darilo človeštvu, je razlog božičnega veselja.
Božje Dete v jaslih je skrivnosten smisel Božiča.
Temu Detetu v pozdrav pojo zvonovi. To Dete opevajo pesmi, najmilejše pesmi, kar jih je kdaj čulo človeško uho.
Kdo bi se mogel ubraniti ginjenosti, kadar posluša:
„Sveta noč, blažena noči Prišla je nam pomoč;
Dete božje v jaslih leži, grešni zemlji radost deli.
Rojen je Rešenik, rojen je Rešenik."
+
Toda ali ni to veselo božično razpoloženje samo plod neke sladke legende?
Kajti gledajoč vsakdanje življenje ter razmere v svetu se marsikomu vsiljujejo po-
misleki in grenke ugotovitve: „Kljub božični skrivnosti, kljub Rešeniku je slabo, strašno slabo na svetu.”
Zares, niso se še popolnoma -porazgubili čarobni zvoki svetonočnih zvonov, pa smo se že znašli sredi trde vsakdanjosti, ki je pravo nasprotje temu, o čemer pojo božične pesmi.
Betlehemsko Dete je tako mnogim v ... pohujšanje . . .
Ali je svet v resnici že odrešen?
Kako spraviti v sklad težko pričakovano in toliko obetajočo sveto noč, ki jo prerokbe in evangeliji proglašajo za začetek nove dobe, dobe resnice, pravice in miru, — in dejanske razmere, ki so tako žalostne, krute, nečloveške?
+
Za Dete v betlehemski štalici veljajo besede, ki jih je pozneje nekoč spregovoril isti Jezus: „Blagor mu, ki se nad menoj ne pohujša!”
Bodimo mirnil
Božična skrivnost ni samo sladka legenda brez vpliva na tok časov. Prav imajo božične pesmi, ki sveto noč v skladu z božjim razodetjem proglašajo za začetek božjega kraljestva na zemlji.
Božje kraljestvo je v resnici že tu!
Z Detetom iz Betlehema je za vse ljudi prišla RESNICA, PRAVICA, LJUBEZEN in MIR.
Nov, -boljši svet se je že začel, a ga mi, res je, ne moremo otipati z rokami.
Jezus namreč ni prišel, da bi svoje kraljestvo na zemlji postavil in utrdil z močjo
\
in slavo po zgledu nekaterih jeklenih družabnih ureditev.
Kdor je kaj takega pričakoval, se je razočaral.
Jezusovi načrti so drugačni.
Kakor Bog ni svojega stvarstva že popolnoma dovršenega poklical v bivanje, temveč je vanj položil ZAKONE RAZVOJA, tako tudi Kristus ni svojega kraljestva postavil kot nekaj zgotovljenega, popolnega. On je nasprotno dal ljudem vsa potrebna SREDSTVA in NAVODILA, kako uresničiti odrešenje sveta in ostvariti kraljestvo božje na zemlji.
To je silna in usodna naloga, ki veže nas vse! Kristus nas je. izbral in poklical za SODELAVCE pri delu za rast svojega kraljestva. Vsakdo se mora truditi, da 'bo v njegovem času, v njegovem okolju zavladala pravičnost in ljubezen, da bosta resnica in mir prišla do svoje veljave, da bo tako kraljestvo božje na zemlji postalo vidnejše.
Kristus je prišel med nas kot otrok. Otrok mora rasti in se razvijati.
Prav tako je s Kristusovim delom, njegovo Cerkvijo, njegovim kraljestvom.
Vsa sredstva obnove sveta so pred nami. Mi moramo ta sredstva izkoristiti; mi se moramo podvreči blagemu gospostvu betlehemskega Deteta.
+
Toda danes je tako, kot je bilo pred 1956 leti v Betlehemu. Tedaj je bilo vsakemu posamezniku dano na izbiro: „novorojenega Kralja” sprejeti ali pa odkloniti.
Nekateri so rekli: DA, a drugi: NE.
Zato je apostol Janez moral z bridkostjo v srcu zapisati: „V SVOJO LASTNINO JE PRIŠEL, A NJEGOVI GA NISO SPREJELI. VSEM PA, KATERI SO GA SPREJELI, JE DAL OBLAST POSTATI OTROCI BOŽJI!”
Se moremo li čuditi, da je danes tako, kot
Je?
Kraljestvo božje na tem svetu mora vedno nositi znake siromaštva, šibkosti in preganjanja, ker skoro redno VEČINA ljudi zavzema ODKLONILNO stališče do Kristusa.
+
Biti si moramo popolnoma na jasnem v naslednjem:
Da bosta Kristusova RESNICA in PRAVIČNOST zavladali v svetu, morata prej postati ŽIVI v MISLIH in ŽIVLJENJU VELIKE VEČINE LJUDI.
Da bo na Kristusovem križu izvršeno odrešenje postalo učinkovito, se mora prej večina ljudi pustiti odrešiti in v tem stanju obvladati vsa področja življenja.
Da bo LJUBEZEN Kristusova postala zakon sveta, morajo milijoni in milijoni biti prej prešinjeni od ljubezni do bližnjega; z žarom svoje ljubezni morajo premagati mrzloto in trdoto povsod vladajočega poganstva.
+
Kdo je torej odgovoren za pohujšanje, ki ga povzroča NESKLADJE božičnega razpoloženja z dejansko stvarnostjo našega časa?
Betlehemsko Dete, Kristus?
Nikakor!
Za to pohujšanje smo odgovorni md sami,
ker SE OBOTAVLJAMO SVETONOČNO SKRIVNOST URESNIČITI V NAŠEM ŽIVLJENJU; ker nismo dovolj' PONIŽNI, da bi Bogu dovolili zavladati nad nami.
+
Od mene, od vaju, brat in sestra, od nas vseh torej zavisi, bo li Dete iz Betlehema s svojim duhom napolnilo svet in ga obnovilo.
Praznujmo tedaj Božič! Praznujmo ga krščansko!
Sprejmimo novorojeno božje Dete!
To je sam živi Bog, naš Odrešenik za ta in oni svet!
... „Vsem pa, ki so ga sprejeli, je dal oblast postati otroci božji”.
V-ko.
Božični zvonovi oznanjajo ljubezen. Na to noč je prišel na zemljo Kristus, da nas vse poveže v bratski ljubezni. — Ta misel mora splošno prodreti! Sovraštvo, nevoščljivost in gon za dobičkom — vse to je zamisel zlega duha. Čeprav je tega polno okoli nas, hočemo mi dati prostora v srcu ljubezni! Če kdaj, vsaj za to sveto noč!
Karel mauser:
mß jxi pr o a
POLNOČNICA
z' v d cerkve sem se je naenkrat odtr-
i) galo pritrkavanje.
Spomnim se, kako sem moledoval 1,1 prosil zdaj dedka, ki je žulil pipico za zapečkom, zdaj starejšega brata, ki se je sukal okoli jaslic, zdaj spet očeta, ki je še pozno zvečer brkljal po hlevu. Toda nihče se n|e ni usmilil. Nazadnje sem šel k materi, dasi me je bila že prejšnji večer odpravila, coš da bom zmrznil, še preden bom prišel do cerkve.
S solznimi očmi sem jo vlekel za roke in krilo, a vse zastonj. Ni se dala preprositi. Sele ko sem zaihtel prav na glas, se je starejši brat potegnil zame. Najprvo je malo zahrkal, kar se je meni zdelo na moč sum-'jtvo, nato pa se je mati takoj vdala.
»Boš pa šel, pustež. Saj ne nehaš prej. Toda najprej ti povem, da se mi nikar ne cmeri v cerkvi, če te bo zeblo. Ura je šele devet. Do enajstih boš legel, takrat te bom pa poklicala.”
Odpeljala me je v čumnato. Meni se je silno čudno zdelo, da bi bila ura šele devet, ko sem se vendar ves večer tako mučil, da me ni zmagal zaspanec. Toda vse moje ugovarjanje ni nič pomagalo.
„Pa da me boste poklicali,” sem se krčevito branil materinih rok, ki so me začele razpravljati. Znova sem se začel cmeriti in še danes se čudim, da me mati ni udarila.
..Presneti otrok ti, kakšen je,” se je jezila. „Pa napravljen lezi!”
„Pa da me ne boste pozabili,” sem zaklical za njo, ko je že precej huda zaloputnila vrata.
Meni se je zdelo vse to nekam sumljivo. Kar sapo sem zadrževal in prisluškoval.
,.Saj bo zaspal,” je godel starejši brat. ..Zaspanec ga je mučil, zato je pa tako sitnaril. Zakaj ga pa že prej niste spravili spat?”
,,Ko pa hoče povsod biti,” me je skoraj že nežno zagovarjala mati. Morda jo je ganila uro j a trdovratnost.
„Časa imamo še precej,” je zabrundal od
7,a fr si/eta noc
Ta noč je polna čuda, ta noč je sveta noč, hudoba izgubila je danes svojo moč.
Na nebu nova zvezda, poglejte, plameni, prelepo Dete v jaslih na slamici leli.
Zatone svetla zvezda, če danes pojde v kraj, a luč, prižgana v hlevcu, ostane vekomaj.
Karel širok
nekod očetov glas. „Do enajstih bo pa že zaspal.”
ako so se menili sem in tja. Jaz sem sedel na postelji, zavit v odejo in drobno vlekel na ušesa. Sedaj sem vedel, da so me hoteli prevarati. Jezica me je popadla, skobacal sem se s postelje in sedel kar na tla, z glavo naslonjen na posteljno stranico. Bal sem se namreč, da bi v postelji zaspal.
Vendar se me je tudi na tleh pričel lotevati spanec. Govorjenje, ki je prihajalo iz hiše, se mi je zazdelo kot prijetno brundanje. Zaspal sem. Ne vem ravno koliko časa, toda tega pa se še dobro spominjam, kako sem se nenadoma prebudil in plašno prisluhnil.
Starejši brat je na tihem pel božično pesem, dedek za zapečkom je pokašljeval, mati pa je nekaj iskala po omari, tako sem slutil iz šumenja.
Od cerkve sem je pljusknilo pritrkavanje in začul sem očetov glas: „Pa pojdimo!”
Že so 'bili v veži in brez mene. Kakor brezumen sem se zagnal proti vratom in sam ne vem, kar padel sem na sredo hiše. N ato sem se spustil v jok in se drl tako nazarensko, da je mati vsa preplašena pritekla nazaj. Čutil sem, da bom z jokom še največ opravil.
„Že tako smo pozni,” me je hitela mati napravljati. „Ti ihta ti otroškal Vsaj tiho bodi,” je rekla, ko mi je obrisala solze z dlanjo.
Že se mi je razvedril obraz. Ko sem bil toplo zavit, sva se poslovila od dedka. V veži pa me je pobožala po obrazu:
„Ti revček ti, čisto smo pozabili nate.”
Jaz pa sem že na vse pozabil, na jok in sedenje in sem kakor omamljen prisluškoval pritrkavanju ter zrl draguljastvo odejo, ki jo je srebrila mesečina. Kmalu smo zagledali pred seboj razsvetljeno cerkev. In ko smo stopili v božji hram, se mi je kar zameglilo pred očmi od same lepote.
*
To pa moram še povedati ob koncu. V cerkvi, kjer sem sedel poleg matere, sem zaspal. Nazaj grede pa me je moral oče na koncu poti še nesti, ker me je strahovito zeblo in sem se v zaspanosti kar opotekal.
Doma sem molče izginil v kamrico in takoj zaspal. V spanju pa so mi neprestano brneli v ušesih ubrani glasovi orgel. V čudovitih barvah se je razsvetlilo vse okrog mene in v tej nebeški mavrid sem zagledal Deleče, ki mi je o Njem že pripovedovala mamica. Prijazno se mi je smehljalo in jaz sem stegoval ročice, da bi pobožal božje Dete. A bilo je predaleč ...
Spomin na ta božični večer me navda vselej z nepopisno blaženostjo.
(Iz „Mladega Korotana”)
mam&imigsmiem
Božič je nekaj povsem drugega kot pravljica. Naše jaslice so spomin na zgodovinsko izpričan resničen dogodek, ko je druga božja Oseba stopila na zemljo, začela bivati med nami v človeški podobi.
OB JASLICAH
Tudi letos je Peter postavil jaslice. Iz mahovja in kamnov je naredil štalico in vanju je položil kipe Marije, Jožefa in malega Jezuščka. Ko se je na sveti večer vrnil z dela, se je umil in povečerjal. Potem je odprl radio in poiskal postajo, na kateri so peli lepe 'božične pesmi. Vsa hiša se je na- 1 polnila z radostnim božičnim razpoloženjem. Ko je Zdenka pospravila kuhinjo, je vzela malega Branka v naročje in sedla k Petru.
„Peter, letos smo pa zares družinica. Se zmisliš, ko sva lani čakala našega malega, kako toplo nama je bilo? Sedaj je to pričakovanje izpolnjeno: Prava družina smo, kakor je bilo v jaslicah na to noč; sveta Družina z božjim Detetom ...”
„Da, Zdenka. Družina smo, samo sveta Družina še nismo. Vendar truditi se moramo, da bi bili čimbolj podobni Mariji, Jožefu in Jezusu.”
„Seveda. Nisem mislila tako, kot si razumel. Hotela sem reči, da brez otroka ne gre. Nekaj časa že in pa tistim, ki jim jih božja volja ne da. Pri vseh drugih je otrok v družini šele glavna sreča. Saj je otrok kakor plamen ljubezni med možem in ženo, je kakor cvet, ki vzjbrsti na veji ob žarkih sončne pomladi.”
„Imaš prav, Zdenka. Saj tako sva čhala tudi v knjižici, ki sva jo dobila ob poroki v cerkvi. Zakon je po naravi določen za rojstvo in vzgojo otrok. Je sveta zaveza dveh src, ki se združita z namenom, da izvršita v življenju skupno nalogo, skupno poslanstvo, namenjeno od Boga. Zakon je poslanstvo, ne zabava, je pisalo.”
„Zato se mi smilita Marička in Ferdo. Kako nespametno mislita! Že zdaj se bi kar snedla od sreče in ko se bosta poročila, pravita, da ne bosta imela otrok, da 'bosta še bolj srečna. Da se jima ne bo zgodilo tako kot Majdi! Tudi Majdo je Vinko prepričal, da mu je verjela, še dolgo je mislila, da dela čisto prav in po pameti. Zdaj bi rada imela otroke, pa jih ni. Zadnjič so komaj njo rešili. Zdaj dela krivo teto, ki
4
I.
jo je k temu nagovarjala. Revica, namesto, da bi sama sebi priznala, da je bila le sebična, da se za božji in naravni zakon ni brigala.”
„Za to se danes malo ljudi briga, zato je vedno več nesreče in zmeraj bolj ljudje gazijo po blatu. Poglej nekatere ženske časopise ali filme. V čem slikajo veličino žene? Katera ženska je največ vredna? Tista,
zna najbolje igrati, in tista, ki je najlepše oblečena! Toda prava veličina žene je v tem, da je namenjena za mater. Žena-mati, to je velikan na svetu. Brez nje bi vse izumrlo!”
„Zadnjič sem brala, ikako je molila Aze-Ue Gučrin na poročni dan: ,Nisem vredna 'biti nevesta,’ je dejala, ,a stopam v zakonski stan, da izpolnim Tvojo sveto voljo, Bog. Daj mi, Te prosim, otrok in vsi naj bodo Tebi posvečeni.’ — Imela jih je de-vet in zadnja je bila sv. Terezija Deteta Jezusa.”
„Terezija je bila iz družine devetih o-trok?”
„Da. Ena njena sestra še danes živi. Je zanimivo, kako očividen blagoslov božji počiva na številnih družinah. Na zadnjem ženskem sestanku je profesorica Zakrajsko-va podala statistiko, ki brez dvoma nekaj govori. Čakaj, grem iskat beležnico, kamor sem si zapisala imena. Primi Branka!”
Peter je prijel Branka, previdno in nalahno, da se ne bi zbudil. Razgovarjanje in prelepe božične pastirske melodije so ga uspavale...
fydenka je poiskala beležnico in spoto-Z-j ma prižgala božične svečke.
,,Zanimivo, poglej! Katoliški pisatelj Henry Reverdy je dognal sledeče: sv. Bernard je bil tretji od sedmerih otrok, sv. Vincencij Fereri je bil iz družine z deseti-tni otroki, sv. Terezija Velika je imela
enajst bratov in sestra, sv. Alojzij osem, sv. Marjeta Alacoque šest. Sv. Janez Šaleški je bil iz družine z desetimi, s-v. Katarina Laboure pa iz družine z enajstimi otroki.
Družina sv. Ignacija Lojolskega je imela trinajst otrok, družina sv. Benedikta Labre petnajst. Znani sv. Frančišek Borgia je iz družine sedemnajstih otrok, sv. Katarina Sienska celo iz družine z dvaindvajsetimi otroki. Izmed svetnikov, ki so bili poročeni, je imela sv. Felicita sedem sinov, sv. Ludo-vik, kralj, enajst, sv. Frančiška Šantalska pa šest.
Pa tudi mnogi znanstveniki in umetniki izhajajo iz številnih družin. Napoleon je bil osmi otrok, Schubert je bil iz družine s trinajstimi otroki. Franklin je bil sedemnajsti, Leon XIII. pa šesti od sedmerih otrok.”
„Zanimivo! Saj že tako vidimo, kakšni reveži so večkrat edinčki. Poglej Bonačevega! Enega samega imajo in koliko težav jim dela! Seveda pa je tudi dela z otroki, tega ne smemo prezreti!” je modroval Peter.
„Brez dvoma!” mu je odgovorila Zdenka. „Saj je rekla profesorica Zakrajškova: ,Bog je dal zakoncem dolžnost rojstva in vzgoje otrok. Od te dolžnosti sta odvezana samo tedaj, če pridejo težki razlogi. Dolžnost vzgojiti svoje otroke je enako velika kot rojstvo, število otrok, se razume, ni pustiti samo instinktu, marveč morata sodelovati pri tem tudi razum in pamet’.”
„Ko sem zadnjič govoril o teh problemih z duhovnikom, je ta rekel, da je treba zaupanja v božjo previdnost, a upoštevati se morajo tudi druge reči: gospodarski vidik, fizični, socialni vidik in še drugi. Predvsem pa je treba vedeti — tako je rekel —, da je zakonsko življenje veliko poslanstvo, ne pa zabava. Vsako poslanstvo pa prinaša s seboj težave, žrtve, odpovedi
brez mere jn števila, pa tudi veselja in tolažbe.”
„Saj. vidimo to že iz življenja Marije,” je Zdenka prešla k mislim na jaslice in Betlehem. „Koliko je Marija morala že prve dni prestati in njen ženin sv. Jožef tudi!”
*
>-T-»ako je ta sveti večer ob mislih na X sv. Družino pokazal Petru in Zdenki lepoto poslanstva, ki ga imata kot oče in mati. Ta misija je tako velika, da jima ne sme biti žal za njeno izvršitev uporabiti vse svoje notranje in zunanje, telesne in duševne sile, da, če treba, tudi svoje življenje.
Stolelii zmitycantw
Pravijo, da je stoletje, v katerem živimo, „stoletje emigrantov”, še nikdar se niso ljudje tako selili iz enega kraja v drugega, kot se selijo danes.
Vojna in prenaseljenost
Kaj sili ljudi k izseljevanju? Predvsem lahko rečemo, da dve reči.
Prvi vzrok preseljevanja je vojna, ki dela begunce. Leta 1945. je sovjetski bič pognal 12 milijonov Nemcev iz vzhodnih krajev na zapad. Naselili so se predvsem v Zapad-ni Nemčiji. Na izpraznjena ozemlja so naselili 3 milijone Poljakov, ki so morali zapustiti Ukrajinsko Galicijo in druge kraje. Kdo ve, koliko ljudi je bilo odgnanih v Sibirijo? Podobno je moralo zapustiti zaradi razdelitve indijske kolonije v Pakistan in Indijo 14 milijonov prebivalcev. Dalje so se selili Vietnamci ob koncu sovražnosti. 800.000 Arabcev je pognala v begunstvo vojna med Jordanijo in Izraelom. Dodajmo še številke neštetih, ki že od 1945. leta do danes bežijo izpod komunističnih vladavin.
Drugi vzrok selitve ljudi je množitev prebivalstva. Ponekod se ljudje tako množč, da jim domača dežela ne more dati vsem kruha in primernega dostojnega življenja. Zato si pomagajo drugam. So pa tudi dežele, ki imajo premalo pridnih in delavnih rok in jih kličejo in vabijo. Tako je menda na
svetu 10 milijonov Italijanov izven Italije. Samo v evropske zemlje se jih je po zadnji vojni izselilo že čez pol milijona. Skoraj pol milijona Špancev se je podobno preselilo izven domovine, zlasti v Južno Ameriko. „Rodna gruda” nam bi lahko postregla s številkami, koliko ljudi je zaradi slabih razmer v Sloveniji zadnja leta pobegnilo preko meje. Saj vemo, da še kar naprej ljudje bežijo, nekateri pa ostajajo v tujini, ko so uspeli dobiti .pasport’.
Se je kaj storilo?
Ob tem velikem pojavu dvajsetega sto- j letja vstaja vprašanje, kaj so delali voditelji naše katoliške Cerkve. Kot pastirji od Boga jim izročene črede so ob tem izseljevanju delovali na štiri načine.
Preko papeških odposlancev (nuncijev) in preko škofov je naša verska skupnost vplivala na netilce vojne, da bi vojne ne skuhali, če pa je do vojne kljub temu prišlo, se je delalo na to, da se sovražnosti čim-prej ustavijo. Tako je bilo mnogim prihranjeno gorje begunstva ali pa vsaj prikrajšano.
Cerkveni voditelji so ustanovili razne odbore, ki pomagajo ljudem, ki se selijo. Vzpodbujali so dobromisleče v raznih državah, naj pomagajo ljudem na ta ali oni način. Tako je bila ustanovljena mnogokje škofijska Karitas, dalje papeške komisije za pomoči potrebne, komisija za pogrešane, komisija za izseljene, komisija za Palestino. Mnogo se je pripomoglo, da je prišlo do ustanovitve mednarodne organizacije za begunce. Organiziralo se je delo duhovnikov za izseljence.
Cerkev je dalje vneto ponavljala tiste točke krščanskega nauka, ki so za izseljence zelo pomembne. Ena teh točk je n. pr., da ima vsak narod naravno pravico emigrirati, da gre drugam po kruh, če ga v domači deželi ne najde. Vse dobrine vsega sveta so za vse ljudi. Ameriškim katoličanom je Cerkev naročala, naj delajo na to, da se omogoči drugim ljudem priti k njim. Avstralski škofje so učili Avstralce: Emigrant, ki pride v Avstralijo, ni tujec, ampak je tvoj brat! Tudi njega je Kristus odrešil na križu, čeprav ne govori angleško, je vseeno sočlo-
v'ek> ki ima pravico do dobrin avstralske
zemlje.
Končno je cerkvena oblast izdala pravilnik, ki ureja dušno pastirovanje med izseljenci, da jiim je čimbolj v korist. To je tako zvano papeško pismo ,,Exul Familia”. V njem je določena organizacija dela izseljenskih duhovnikov in izseljenskih misijonarjev.
Izseljenske težave
Izseljenske težave so velike in milijoni jih trpijo. Nenadna preselitev v tuje kraje človeka nekako izruje iz domače zemlje. Vse zveze se pretrgajo, človek se znajde sredi nepoznanih ljudi daleč od sorodnikov, daleč od domačega okolja in domačih navad. Mnogokrat hi ne telesno ne. duševno pripravljen na novo delo. Poprej je bil kmet, zdaj je sredi samih delavcev. Postal je rudar, ne da hi se na to pripravljal in da bi ■»e normalno prilagojal novemu načinu življenja. In še podnebje je mnogokrat drugačno; hrana je druga, kot je bila doma, iža, izkoreninjenje je nekaj usodepolnega in kaj vse lahko prinese! Poštenost in vera sta pogosto povezana s starimi navadami. Ko prideš v nove razmere in med nove navade, ju kaj lahko izgubiš. Ta „preselitev” ima tudi vpliv na izseljenčevo zdravje in na njegove družinske razmere!
Med tujci srečaš mogokrat zaničevanje in neprijaznost. Drug jezik govorijo, ki ga ne poznaš in se ga težko privadiš. Se teže je, ker ima vsak narod svoje čustvovanje: se morebiti hitreje razburi kot mi ali pa je bolj hladen, da zlepa ne jx»kaže svojega srca. Kolikokrat pride izseljenec med drugoverce ali pa med pogansko živeče kristjane! Dotlej je bil navajen, da so vsi več ali manj izpolnjevali krščanske dolžnosti. Sedaj pa gleda okoli le slabe zglede ljudi, ki jim je Bog ;,le denar in trebuh”, kot je svoj čas rekel sv. Pavel.
Rojaki! Mi sami v tujini vse to doživljamo in čutimo. Naj nam razmišljanje o stoletju izseljencev širi naši obzorje in poglablja spoznanje, da se bomo vsak v svojih razmerah bolje znašli in si ustvarili na tujem tako življenje, ki bo človeka in kristjana vredno.
Izseljenska nedelja
(Prva nedelja v decembru)
Zdravo! Bratje razkropljeni!
Sestre, naj vam stisnem vsem roko! Kaj je duhu širna dalja, nič mu morje ni globoko!
Gledam težke, strme klance — človek naš po njih koraka. Vidim solze, skrite v srcih, kaj rodi jih ura vsaka!
Vaše ceste, naša pota jih razume, kdor jih hodi.
Gnev, u«nr naš, bridke tožbe, jih spregleda, ne obsodi.
Ali, bratje, vsakemu je mati TRI SVETINJE dala takrat, ko usoda trpka nas po svetu je pognala.
Prva, naša vera sveta, sredi teme luč edina.
Druga: naša govorica.
Tretja: draga domovina.
Kdor svetinje te še hrani, ljubi iz srca goreče, ta bo tudi v tujem našel dušni mir in košček sreče.
In ta sreča naj objame vse Slovence po tujini!
Naj pomiri, naj spet dvigne naše drage v domovini.
R., Francija
ji
Iz domačih krajev
Dograjen je odsek ceste Divača-Senožeče. S tem da so odpravili ovinke, so skrajšali cesto iz Ljubljane v Koper na tem kraju za 2 km. — Mlekarno na Izlakah pri Zagorju preurejajo. — V Železnikih na Gorenjskem gradijo vodovod. — Kobariško blato 'bodo meliorirali in tako pridobili spet nekaj plodne zemlje. — V Škofji Loki se je v mlekarski zadrugi pokvarilo 2500 kg sira v kleteh. — Na obsotelski železniški progi so odprli postajo Bizeljsko-Draše. — Z deli pri vzpenjači na Pohorje nadaljujejo. — Na Nanosu so v višini 903 m odprli novo logarsko hišo. Tudi v Lopova nu in Črnem vrhu nad Idrijo mislijo postaviti taki hiši.
Odsek komunistične partije, ki naj skrbi za izseljence, pod imenom ,,Izseljenska matica”, je tudi letos izdal svoj Koledar, podoben lanskemu. Vse krščanske praznike, med njimi Vel. Šmaren in celo Božič, zaznamuje kot navadne delavnike, razen tistih, ki že itak padejo na nedeljo. Hvalijo veliko delavnost slov. knjižnih založb po vojni, ne povedo pa, da nočejo dati papirja Mohorjevi družbi v Celju; še omenjajo ne njenih izdaj. V ostalem so predvsem poročila iz Amerike, zaradi katere je gotovo v knjigi tudi ponavljanje starega pljuvanja na duhovščino in škofa dr Rožmana.
*
Minilo je 50 let, odkar je bila zgrajena železniška proga Jesenice—Bohinj—Podbrdo — Sv. Lucija — Gorica — Štanjel — Trst. Tedaj je bilo treba narediti več predorov, med njimi bohinjski (6339 m) in pa znameniti Solkanski most. — Ljubljančani pokadijo za 785 milijonov dinarjev cigaret na leto. — Sl. januarjem stopi v veljavo nova tarifa cen na jugoslovanskih železnicah.
ŠMARNA GORA pri Ljubljani, Marijina božja pot in priljubljena izletna točka Ljubljančanov.
MED NAŠIMI IZSELJENCI
ANGLIJA
SLOVENKE IN SLOVENCI V VEL. BRITANIJI ŽELE SESTRAM IN BRATOM V ŠIRNEM SVETU BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1957.
Poroke: V Halifaxu sta se 14. julija poročila v cerkvi Matere božje Italia Anto-netta Bulzariello in Franc Margon. — V cerkvi sv. Filipa v Mansfieldu sta stopila pred oltar Helma Vor Schmidtshöfen in Vinko Pavlin 27. oktobra. — V katedrali sv. Barnaba v Nottinghamu sta si obljubila zvestobo Anthonia Mary Forrestal in Aleksander
Ivan Jerman, 29. oktobra. — čestitamo!
Spoved za Božič: V soboto L decembra bo ob 10. dop. sv maša v župnijski cerkvi Aberdare (S. Wales), pred mašo priložnost za spoved. — Istega dne popoldan ob 4. uri pa spovedovanje v cerkvi v Bargoedu. — V Londonu bo po „Miklavževem večeru” 2. decembra ob 6. zvečer sv. maša ter pred mašo prilika za spoved. — V Rochdale bo spoved od 2. do 3. popoldne v cerkvi sv. Ja neza Krstnika pri kolodvoru v soboto 8. decembra in v nedeljo dopoldan v konventni kapeli na 40. William Street. — V soboto 15. decembra ob 5. popoldne v župnijski (Nadaljevanje na strani 13!)
Slovenci iz Aumetza in okolice voščijo prav vesel božični praznik in zdravo novo leto svojemu bivšemu izseljenskemu duhovniku č. g. ŠVELCU ANTONU, župniku v Št. Lenartu nad .Škofjo Loko.
Romarji iz Aumetza in okolice voščijo vesele božične praznike in veselo novo leto našim dragim PEVKAM IZ IIA15-STERDICKA (MOSELLE).
Agnes Cej, 41, rue Clemenceau, Algran ge (Moselle), vošči vesele božične praznike in srečno novo leto JULKI KOSMAČ Audun - le - Tiche, ki je sedaj v Argenti niji — Buenos Aires, in JOŽEFI ZADNI KAR, roj. Seljak iz Idrije, stanujoča Ljubljani.
Svoji ŽENI ANICI na Rakeku v domovini, hčerki ANICI, sinčkom: EDOTU in DREJČKU ter vsem prijateljem in znancem doma kot tudi na tujem želi vesele božične praznike in srečno novo leto 1957 Vinko Molan, Pariz.
Srečen Božič in zadovoljno novo leto želi ELKI ŠINKOVEC iz vsega srca Mirko Štrukelj, šofer. Creuuvvald (Moselle), Ftancija.
Vse prijatelje in znanec pozdravlja in želi vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1957 CESAR FRANC, Mievstrat 51, Diepenbeek, Limburg, Belgija.
Agnes Cej, 41, rue Clemenceau, Algran-ge (Moselle), Francija, vošči prav vesel Božič in veselo novo leto MARIJI BAR-DAHOVA, Koščinska ul., Chrybow przy Nowy Sanez, Poljska.
Srečen- Božič in novo leto vam želi FRANC FRELIH, Heugerstr. 21, Bruns-sum, Nederland.

Družina Cugmas Alojzij, 5, rue de Verdun, in Hren Franc, 35 Toch, Algrange (Moselle), ter Nežka voščijo vesel Božič in mnogo zdravja v novem letu družini AHAJ MARTINA v Spodnji Novi vasi pri Slovenski Bistrici ter prosimo, da spo-roče iste pozdrave vsem sorodnikom.
SVOJIM SESTRAM, BRATOM, SORODNIKOM in PRIJATELJEM v domovini želi mnogo božičnega veselja in božjega varstva v novem letu Stanko Crims, 24, rue W. Colson, Merlebach (Moselle), Francija.
Srečen Božič in veselo novo leto želi
DRUŽINI ŠTRUKELJ prav iz srca Mirko štrukelj, šofer, Creutzwald (Moselle), Francija.
Srečen Božič in novo leto 1957 želi Gra-cijan in Rezika Petelin, Romans — Dro me (Francija) družinam PLIBERŠEK, ARZENŠEK in RITTER, MARIBOR, ter OBRECHTOVIM v Postojni.
Srečne božične praznike voščijo vsem znancem Franc BREZAVŠČEK, krojač, rue Lčopold 135, Pčronncs-lez-Binche, in Leopold TRATNIK, rue Warmonceau 146, Charleroi-Nord.
Sviraa našim iseljenicima želi sve dobro za Božič i novu godinu porodica UGLAR iz Norveške.
Veselo in zadovoljno novo leto želć VSEM ZNANCEM, PRIJATELJEM in SORODNIKOM vsi stanujoči v Charbon-nier - les - Mineš, Puy - du - Dome, Francija, posebno pa 5e naslednjim: SPITA-LAR ANDREJU iz Hrastnika z ženo in družino, RENKO JOHANU iz Matice pri Hrastniku, z ženo in družino, ODLASEK JOHANU iz St. Jurija pod Kumom, z ženo, SKRINAR MARIJI iz Matic pri Hrastniku, vdovi, SPES F. iz Sevnice, z ženo in družino, FISTER Viktorju iz Radeč pri Zidanem mostu, z ženo, KLOPČIČ JOŽETU iz Litije, z ženo in hčerko Jožico, Družini Uaumgartnik, PRAGER MARIJI, poročeni Strazek, gostilna, iz Trbovelj, NOVAK ALOJZU iz Nove cerkve pri Celju, z ženo.
Gospodu EMILU HODNIKU, župniku v Ameriki, pošiljajo lepe pozdrave za Božič in novo leto hvaležni rojaki iz Aume-tza in okolice.
Jožefa Požlep, 33, rue de la Victoire, Aumctz (Moselle), vošči vesel Božič in blagoslovljeno novo leto svojemu bratu AVGUŠTINU RAZBORŠEK V AMERIKI in prosi, da se oglasi.
BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1957 ŽELI VSEM SVOJIM SOBRATOM DUHOVNIKOM TER OSTALIM ROJAKOM PO EVRO Pl IN PO OSTALEM SVETU!
VINKO FLEK, izsclj. duh.
Pevski zbor „Jadran” in ostali pevci iz Charleroi želimo vsem Slovencem in Slovenkam vesel in srečen Božič 1956. — Posebno pa čestitamo slovenskemu pevskemu zboru v Bruay v Franciji (P.-d.-C.) ob jubileju njegovega plodovitega 30-letnega delovanja.
Horvat Alojz, doma iz Bratoncev v Prekmurju, stanujoč v Guerbigny (Somme, Francija), vošči SVOJIM BRATOM, živečim v Bratoncih v Prekmurju, vesele božične dni in srečno novo leto 1957.
Zelo vesele božične praznike in srečno, uspeha polno novo leto želi vsem mojim odjemalcem, prijateljem in znancem
Rlisabetii Turnšek
7 rue Schoenek, StiringAVendcl (Moselle).
Zahvaljujem se za obilen obisk in se še v naprej priporočam.
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1957 želim vsem svojim odjemalcem in \	ostalim Slovencem v Limburgu 'n ^vroP' Hermina. Anilej I||f^	POR. ERE N S fitttf} jgjg	Modna šivilja - šola za krojenje //	\A	Shoolplein 25 1'	'«	HOEN SBROEK Nederland	Zvezni odbor društev sv. Barbare ter ostala slovenska društva žele vsem svojim članom ter ostalim rojakom na Nizozemskem in po Evropi ter po ostalih kontinentih sveta blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1957! Za ZVEZO: Kozole A. Za DSB Heerlerheidc-Brunssum: Železnik M. Za DSB Lindenheuvcl: Kropivšek Tone Za DSB Hoensbrock: Vodeb F. Za DSB Eygclshoven: Herle F. Za SI) Krožek: Konte Mici Za SPD ZVON: Robek A.
Zinka Brečko-Orban trgovina z mešanim blagom HEIDESTRAAT, VUCHT, LIMBURG, želi vsem Slovencem vesel Božič in srečno novo leto ter se priporoča. SVOJI K SVOJIM!	Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem rojakom in odjemalcem ter Slovencem po Evropi J. ODER, Ua/jku MARKT 4, SCHAESBERG (L) NIZOZEMSKA
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1957 ŽELIMO VSEM ROJAKOM NA NIZOZEMSKEM TER VSEM OSTALIM PO SIRNEM SVETU!
RADIO
DCurnhi
V naši novi modemi trgovini imamo veliko i/.Ifiro RADIJSKIH in TELEVIZIJSKIH SPREJEMNIKOV različnih znamk: PHILIPS, MENIJE, TE-KA-DE, GRAETZ, GRUNDIG itd. - MAG NETOFONSKE (bandrckorder) APARATE, HLADILNIKE SESALNIKE, PRALNE STROJE vseh vrst, ŠTEDILNIKE, PECI (haardkachel), ELEKTRIČNE GRAMOFONE ter veliko izbiro raznega modernega materiala za električno razsvetljavo. PRODAJAMO TUDI NA OBROKE!
Imamo moderno DELAVNICO za POPRAVILA radijskih, televizijskih in ostalih aparatov. — Novoporočenceni damo poseben popust!
DR. PO ELSSTRRA AT 19	- HEERLEN - LIMBURG
TELEFON K 4440-3507	- NIZOZEMSKA
Vesele božične praznike ter srečno novo leto 1957 želi vsem svojim odjemalcem ter ostalim rojakom v Limburgu
J. Senekovič — M. J. Pefers
Gostilna Rnmpenenstraat 31, HOENSBROEK
'1' c 1 c f o n K 4449-336
Nizozemska
Vesele božične praznike ter srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in ostalim Slovencem na Nizozemskem in po ostali Evropi
A. KOZOLE
Zadovoljne božične praznike in srečno novo leto 1957 želi vsem Slovencem
/V/ r()olaaiek
foto-atelje in trgovina i grafskimi potrebščinami Konvcnderstraat 121-123, HOENSBROEK Tel. 4448-720 N i z. o z c m s k a
(bto-
Vesele božične praznike in srečno novo leto rojakom na Nizozemskem in po ostalih predelih Evrope!
F. GRIL
krojač
HEULSSTRAAT 59, HEERLERHEIDE, Tel. K 4448-611 NIZOZEMSKA
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in rojakom po Limburgu in posebno ŽINGERJEVIM v Belgiji
M. Zinger
trgovina
delavnica usnjenih izdelkov in vseh potrebščin za taborjenje
Kampstraat 154 - HEERLERHEIDE, NIZOZEMSKA
Vesele božične praznike ter srečno novo leto žeti vsem svojim strankam ter ostalim rojakom na Nizozemskem in po Evropi
JUikoiie
T A K S 1
Eygelshovenerweg 104 — C h e v r e m o n t Telefon K 4444-477 Nizozemska
Rumpenenerstraat 37c, B r u n s s u m T e 1 e f o n K 4449-256 NIZOZEMSKA
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1957 želimo vsem svojim odjemalcem, sorodnikom, znancem ter ostalim Slovencem na Nizozemskem in po ostali Evropi
F. PARFANT
mehanična delavnica in zastopstvo IXOYD-LP fiOO-avtomobilov SCHELSBERG 298 - HEERLERHEIDE Tel. K 44404)000 NIZOZEMSKA
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1957 želi vsem gostom, prijateljem in znancem
EGGEN - DEŽELAK
GOSTILNA
KERKSTRAAT 122 - BRUNSSUM NIZOZEMSKA Na zalogi imamo tudi slovenska vina!
Vesele božične praznike ter srečno novo leto želita vsem svojim prijateljem in znancem na Nizozemskem in posebno nekdanjim sošolcem, ki žive v Franciji: HENRIKU VAJDIČ in ŠTEFANU ĆANŽEK ter ANTONU MURN zakonca ANTLEJ ANTON in HERNAUS LOJZIKA, Shoolplein 25. HOENSBROEK (Lj Nizozemska.
SLOVENSKA OSREDNJA PISARNA
VERS1LIENBOSCHWEG 64 - HEERLERHEIDE (L).
želi vsem rojakom v Limburgu vesele božične praznike ter srečno novo leto 1957.
Pri nas vam natipkamo kakršnakoli pisma za domovino (n. pr. garancijska pisma, izjave, pooblastila, oporoke itd). — Prestavljamo tudi pisma v nizozemščino: iz srbo-hrvaščine, češčine, slovenščine itd.
Naročamo knjige iz domovine; enako tudi gramofonske plošče itd. — Na zalogi imamo: molitvenike, Sveto pismo NZ, rožne vence, PRATIKO, MOHORJEVKE. — Sprejemamo naročnino za „Našo luč”, „Naš tednik-Kroniko”, „Oznanilo”, „Glasnik Srca Isusova i Marijina” itd. — Na zalogi imamo tudi slikanice za mladino.
V naših prostorih je tudi SLOVENSKA CENTRALNA KNJIŽNICA s 400 knjigami.
URADNE URE so ob torkih od 7—9 zvečer in ob sobotah od 4—6 popoldne.
Za pisarno: H. Železnik in F. Kajbič
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1957 želi vsem SLOVENCEM
firma Papež & Zn ^
MODERNO KOVAŠTVO IN TOVARNA JEKLENIH KOSTRUKCIJ
GROENSTRAA I'-WEST 12 - WAUBACH (L) - TEL. K 4443-613.
Opravlja vsa popravila poljedelskih strojev. — Nova železo-jeklena dela: ograje, balkone in vse ostale izdelke iz železa ali jekla.
Vsa naročila opravljamo zanesljivo in točno po načrtih — Priporočamo se za naročila!
cerkvi Castleford — V nedeljo 16. decembra zjutraj od 8. dalje v cerkvi sv. Avguština, Leeds, kjer bo ob 9. uri sv. maša v kapeli Matere božje. — Popoldan bo pa spoved v cerkvi sv. Ane, Keighley, od 4 dalje in ob 5 sv. maša. — V soboto, 22. decembra, bo spoved od 5. dalje v cerkvi sv. Jožefa na Midland Road, Bedford. — V nedeljo 23. decembra od 4 dalje v cerkvi sv. Ozburge, Hill Street, Coventry, kjer bo ob 5. uri sv. mašal — Za London bo posebej objavljeno. Kjer koli drugod bi želeli posebej, se bomo dogovorili.
Blagoslovi domov: V oktobru so bili blagoslovljeni naslednji domovi naših rojakov: Hengoed, S. Wales: L. Križan in J. Perša. — Abertridwr, S. Wales: J. Mrvar.
BLAGOSLOV NOVE TOVARNE
V Haslingdenu, Lancs, je bila blagoslovljena 10. nov. nova tovarna, last g. in gc. Ivanovič, ki sta v kratkem času zgradila cvetoče tekstilno podjetje.
Ga Ivanovič je Slovenka iz Brežic, g. Ivanovič (»a Hrvat iz Bosne, ki je kot begunec prišel v Anglijo 1. 1948., kjer se mu je po 5 letih pridružila žena, ki je bila med vojno v koncentracijskem taborišču Buchenwald, po vojni pa v raznih zaporih v domovini, kjer se ji je rodila tudi hčerka Roža-utarija. Oba sta bila tu zaposlena v tovarni, dokler se nista odločila začeti na svoje. S skrajno štednjo sta si prihranila prvih 85 funtov, ki so zadostovali za »troj in nekaj materiala. Prva tovarna je bila soba in kuhinja njunega stanovanja v Bumleyu. Januarja lanskega leta sta se preselila v Haslingden, kjer sta kupila hišo in kmalu tudi nekaj prostorov, kamor sta postavila prve stroje. Brez počitka in v trdem delu sta kmalu spravila na noge podjetje, ki je imelo v začetku novembra zaposlenih 107 ljudi na 49 strojih. Občina jima je dala v najem tržnico, ki sta jo spremenila v tovarno, kjer sedaj proizvajata tedensko 4000 posteljnih pregrinjal (Candlewick Bedspreads), za katere je gospa sama napravila načrte, obenem pa so v pripravi že preproge, pregrinjala za otroške vozičke, zavese, nočne <n kopalne halje in otroške suknjiče. V podjetju je zaposlenih več: Slovencev iz okolice.
*
Vsem izseljencem v svetu, najbolj pa (>n'jn v Vel. Britaniji vošči milosti polne in blagoslovljene praznike rojstva Gospodovega in srečno novo leto
I. Kunstelj,
BELGIJA
CHARLEROI-MONS
Rojakom po svetu sporočamo smrt dveh naših prezgodaj umrlih rudarjev, invalidnih upokojencev: 13. okt. je v bolnici odšel na drugi svet Peter Beguš iz Montign:es-s-Sambre, roj. 1908. v Poreznu pri Podbrdu na Goriškem. — 5. nov. pa je dotrpel po dolgem bolehanju v Sart-Dame Avelines Adolf Kalin v starosti komaj 44 let. Nedavno je umrla njegova mati, kot smo poročali. — Dne 12. nov. je po dolgem bolehanju zaradi prahu na pljučih (silikoze) umrl Vinko Mestnik, roj. 1899 na Krki na Dolenjskem. Dokler je mogel, je bil odličen pevec. — Vsi naj počivajo v miru. Vsem preostalim žalujočim za enim kot za drugim izrekamo naše sožalje.
Vse svete smo praznovali s službo 'božjo na raznih krajih.
Zakonsko zvezo sta sklenila v Farciennes Wainage g. Franc Pisarič in ga. Ivanka Lekan, vd. Naglost. Čestitamo!
LIEGE - LIMBURG
Drugo nedeljo v novembru se je Društvo sv. Barbare predstavilo z lepo prireditvijo. Na programu je bila lepa narodna igra „Pri kapelici”, pevske točke, krajša burka naših mlajših in prosta zabava. Tinek in Marie-Josč sta neustrašeno povedala vsak svojo deklamacijo.
Prireditev je lepo uspela. Udeležba je bila izredno lepa. S svojo udeležbo nas je počastil visoki gost iz Amerike in rojaki iz Holandije, Charleroi, Ličge in Waterscheja. Iskrena zahvala vsem! Igralci so se zelo potrudili, da so nam pričarali košček domovine v tujini. Z vsemi smo bili zadovoljni, najbolj pa smo se seveda smejali vaškemu pastirčku Jurčku.
Spet smo potrdili, da naša skupnost v tujini še živi. A ne pozabimo, da moremo samo v slogi nekaj' doseči. Skoda je vsakega rojaka, ki se drži ob strani. Vsi moramo po svojih močeh pomagati!
Med prisotnimi je bil tudi g. Cesar Franc iz Diepenbeeka, zvest društven delavec, naročnik naših časopisov in starosta Slovencev v Belgiji, ki v teh dneh praznuje 80-letnico
svojega življenja. G. Gostiša Franc, predsednik društva mu je k temu, za rudarje zelo redkemu jubileju izrekel svoje čestitke, moški zbor pa je njemu na čast zapel „Zdravico”.
Drugo nedeljo v decembru nas rojaki iz Waterscheja vabijo na svojo prireditev. Ob tej priložnosti bodo proslavili tudi oni 80-letnico svojega zvestega člana g. Cesarja Franca.
Naši bolniki: Pri prometni nesreči si je zlomil nogo g. Rak Alojzij iz Eisdena. Gdč. Berta Gorenšek iz Mechelena se je morala podvreči težki operaciji. G. Nace Hren iz Eisdena se je po srečno prestali pljučnici zaradi novih komplikacij moral zateči v bolniško oskrbo. G. Hoznerju Antonu iz Win-terslaga se je zdravje obrnilo na bolje. Enako je že na nogah g. Vidic Polde iz Winters-laga, ki je bil težko poškodovan v rudniku.
Tem in vsem, za katere morda niti ne vemo, želimo, da bi skoro popolnoma ozdraveli.
V Mechelenu je po večletni bolezni v Gospodu zaspal g. Anton Kovačič. Bolezen je zelo potrpežljivo prenašal, enako mu je ženk, ki je slovensko govoreča Flamka, stregla z veliko zvestobo. Moški zbor mu je ob grobu zapel žalostinko. Preostalim žalujočim izrekamo iskreno sožalje, za pokojnika pa bomo molili.
BRALCEM „NASE LUCI” IN VSEM SLOVENCEM PO SVETU ŽELIMO VESEL PRAZNIK GOSPODOVEGA ROJSTVA IN SREČNO NOVO LETO 1957!
*
DRUŠTVO SV. BARBARE V EISDENU, Belgija, *cli vsem bratskim druStvom po širnem svetu in vsem Slovencem v domovini in tujini blagoslovljen Božič in mnogo sreče v novem letu. V bodoče /. novimi silami na delo za slovensko skupnost v tujini!
Gostiša Franc,	Petelin Franc,
predsednik.	tajnik.
#
Mnogo božičnega veselja želim vsem poznanim v Belgiji, po svetu in v domovini!
Zdravko Reven, Grand rue 37, Charleroi
FRANCIJA
VSEM NAŠIM IZSELJENCEM ŽELIJO SLOVENSKI IZSELJENSKI DUHOVNIKI V FRANCIJI MILOSTI POLNE PRAZNIKE ROJSTVA GOSPODOVEGA IN SREČNO, ZDRAVJA POLNO NOVO LETO 1957.
Nace Čretnik	Msgr. Stanko Grims
Msgr. Valentin Zupančič
P-as de Calais
ZVEZA JUGOSLOVANSKIH DRUŠTEV V SEVERNI FRANCIJI ŽELI VSEM PO SVETU RAZTRESENIM JUGOSLOVANSKIM IZSELJENCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO!
Vesele in žalostne. — V septembru sta bila krščena v Bruay: Glapiak Elizabeta in Golenec Štefan. — Umrli so: Pevec Helena, 22. septembra v Haillicourt; Potisek Ivan, 8. oktobra v Divion; Pintar Venceslav, 15. oktobra v Lievin-u; Bahčič Ivan, 1. novembra v Rouvroy. — Vsi so prevideni s sv. zakramenti odšli s tega sveta. Gospod jim daj večni mir!
Vendin le Vieil, Fosse 8. — V nedeljo, 23. decembra, bo na Fosse 8 slovenska služba božja ob 9. uri. Pred sv. mašo je prilika za spoved.
DRUŠTVENA PROSLAVA V BRUAY
Pevski zbor Društva jugoslovanskih rudarjev sv. Barbare v Bruay en Artois (P. d. C.) v severni Franciji je 28. oktobra t. 1. zaključil 30 let neprekinjenega obstoja z lepo proslavo.
Dopoldne je daroval sv. mašo za vse umrle društvene člane naš priljubljeni msgr. Val. Zupančič, pridigal pa je rektor Jugoslovanske kat. misije v Parizu preč. g. Nace Čretnik.
Na proslavi smo videli tudi več društvenih zastav: poleg naših so bile še naslednje: Društva sv. Barbare, Bratovščine živega rožnega venca iz Lievin-a, Sallaumincs-Mericourt in zastava tukajšnje Poljske simfoni-harmonije.
Petje jubilejnega zbora je spremljal orkestralni sep tet.
Popoldansko proslavo je otvoril požrtvovabi» predsednik Martin Gregorčič in pozdravil v imenu društva vse udeležence, posebno še častne goste, meti katerimi so bili: naš častni predsednik msgr. Val-
Zuiiaufit, preds. Dacar in Grohar, rnsgr. Stanko Grims i/ Merlebacha, £č. gg. Nace Čretnik in Jožef Flis — oba iz Pariza, izseljenski duhovnik iz ekvatorskih dežel onkraj Širokega oceana č. g. Ferdinand Kolednik in č£. gg. Zdravko Reven ter Vinko Žakelj oba iz Belgije.
S svojim obiskom nas je počastil tudi vedno ša-Ijivi g. Janko Jankovič s hčerko Zofko. — Med francoskimi častnbni gosti so bili: nekdanji ravnatelj tukajSnje mestne glasbene Sole g. Gest Andre, njegov poddirigent Legrand Abel, njegova soproga in še nekateri ugledni glasbeniki. — Rojaki iz tukajšnje in sosednjih naselbin so dvorano napolnili do zadnjega kotička.
Na tej popoldanski proslavi je jubilejni [vevški zbor pel pozdravne pesmi, ženski zbor domoljubne, mladinski pa narodne z veselim prizorom. — Pod vodstvom režiserja Fr. Kralja je dramatski odsek uprizoril veseloigro „Sokratov god”. Sledili so govori častnih gostov in violinski solo ob spremljanju klavirja.
V odmorih je pod nadzorstvom preds. J. Ruta in dirigenta J. Marciniak igral orkester „Vcsoly Tu-lacz” (izg. Veseli Tulač). — G. Vili Dacar pa je ves spored posnel na magnetofonski trak.
Prav od srca smo sc nasmejali tudi prijetnim ša-Ijivkam g. Jankoviča, ki ga obenem naprošamo, naj jih objavi v „Naši luči”, ker si jih nismo zapomnili.
Omenimo naj tudi, da so nam pozdrave in čestitke poslali tudi nizozemski Slovenci in Društvo sv. Barbare iz Eisdcna (Belgija).
Ne smemo tudi zamolčati, da so se v prvih letih vrSilc ]vevške vaje v hiši družine Potisek. Zaradi ne-
davne smrti očeta Ivana Potisek smo pogrešali na popoldanski proslavi devet požrtvovalnih pevcev, ki so vsi iz omenjene družine. Rajni je bil od začetka član Društva sv. Barbare in več let zastavonoša. — Vsem žalujočim izrekamo iskreno sožalje.
Ob spominu na vse one, ki jih je usoda, razmere časa ali smrt iztrgala iz naše srede, je pevski zbor zaključil proslavo s pesmicama: „Angelček varuh moj” in „Lahko noč”.
*
Ob koncu se naš jubilejni [vevški zbor zahvaljuje vsem sodelavcem in vsem udeležencem proslave kakor tudi za vse poslane čestitke in pozdrave.
Prcčast. g. dr. Janku Homböcku, tajniku Mohorjeve družbe v Celovcu, kakor tudi njegovim sodelavcem (v tiskarni), vsem bralcem „Naše luči” in vsem rojakom raztresenim po širnem svetu, voščimo blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1957.
Z našim društvenim pozdravom: B<vg živi!
Skupna sv. maša za Slovence (80 rue Vau-girard, metro: Saint-Placide, ob petih popoldne) bo v decembru v nedeljo 9. in 16. decembra.
Polnočnica bo 24. decembra ob ENAJSTIH ZVEČER v kapeli 49 rue Vaugirard (vhod z druge strani ceste nasproti 80 rue Vaugirard).
Na božični dan bo sv. maša ob pol petih popoldne v kapeli 80 rue Vaugirard.
Na dan Novega leta bo sv. maša ob petih jx>poldne kot po navadi.
MLADINSKI PEVSKI IN GLEDALIŠKI ZBOR V BRUAY en Artois (P. d. C.) — Ta naš mladinski cvet je tretjerod-nik naših prvih naseljencev. V svojem slovenskem materinem jeziku zna le|>o peti, deklamirati in tudi igrati. Njih starši in sorodniki so proslavljali 30-letnico svojega pevskega zbora, njihova mladina — njihov cvet — je ozaljšala to proslavo.
Gb nemški me\L
Iz pisarne nase Katoliške misije v Merle-bachu in okolici:
Število naših rojakov v Audun-le-Tiche se je zopet skrčilo, iko se je poslovil od sveta Dakskobler Leopold, 57 let star. 30 let je bival v Audun-le-Tiche; doma je bil iz Po-rezna na Primorskem, njegov sin služi pri vbjakih. Žena je umrla že pred 4 leti. Sinu izražamo iskreno sožaljel
Razen tega najbrž nekaterim še ni znano, da so nas zapustili v zadnjem času: 16. 7. je umrl po težki bolezni, previden s sv. zakramenti, rojak Pišlar Andrej, roj. 1901 v Godoviču, dober prijatelj vseh, skrbni oče družine, večletni raznašalec „Naše luči” za Aumetz in okolico. Pri raznih društvih je sodeloval, dokler je bil zdrav, kot zaveden slovenski rojak, pa tudi priden obiskovalec slovenske službe božje v Aumetzu in Matere božje iz Brezij v Habsterdicku. Pri pogrebu v Aumetzu ga je spremljala poleg slovenskega župnika in aumeškega dekana velika množica njegovih prijateljev in znancev. — Dne 2. 8. se je poslovil od nas Orešnik Jakob, roj. 1899 v župniji Svibno pri Radečah; zadet od kapi je odhitel za svojo dobrohotnost in ljubeznivost po plačilo v večno domovino; pokopan v Hopital dne
4.	8. — V nedeljo 12. 8. je nasilna smrt posegla v kolonijo Moutiers: v bolnici v Briey je umrl naš rojak Gantar Matija, 53 let star, neporočen, pokopan v Moutiers 14. 8. — V Habsterdicku je na cesti avlo povozil rojakinjo Dragojevič Stanislavo, staro 52 let, doma v Novi Martinac pri Banja Luki. Umrla je 4. 8. v bolnici v Forbachu. — Dne
5.	8. je umrl v Citč Jeanne d’ Are naš rojak Šemrov Ivan, roj. 1888 v Rovtah pri Logatcu. Bil je skrben oče, dober prijatelj, doma pa je (dokler je bil zdrav) rezljal iz lesa krasne okraske in okvire; naredil je tudi veliko stensko uro — vsa kolesa in vse — iz lesa. Previden je bil večkrat s sv. zakramenti; bil je tudi velik prijatelj slovenske službe božje. Pokopan je bil dne 7. avg. v isti koloniji. — Istega dne kot Gantar v Briey je pa umrla v Freymingu dobra slovenska mati Grmovšek Alojzija, zadeta od kapi. Pridne roke in dobro srce — to je bilo posebno značilno za to mater. Cerkveno poko-
pana je bila 14. 8. v Freymingu. — V Creutž-waldu je do smrti povozil avto našega rojaka, ko je prihajal od dela domov, Franca Hauptman-a, roj. v župniji Zagorje ob Savi 1924, zelo dober sin za svoje bolehne starše, miren in splošno priljubljen, neporočen; pokopan cerkveno 22. 8. v Greutzwaldu. Pogreb sta vodila podpisani župnik ter njegov rojak č. g. Krajnik iz Suhe pri šk. Loki, ki je bil ravno tisti čas v Merlebachu. — V tem času je došlo sporočilo, da je umrl v Crusnes naš rojak Vogrič Franc, roj. 1897 v Trnovem pri Gorici. Njegovo pravo ime je bilo redko komu znano; ker je bil blizu Gorice doma, so ga naši in domačini klicali: Gorizia. 9. julija mu je podpisani podelil poslednje zakramente, nečakinja rajnega pa je dala dolgoletnega bolnika pokopati v Bouligni.
Vsem rajnim želimo, da bi v resnici zamenjali to solzno dolino z nebeško domovino, prizadetim sorodnikom in svojcem pa naj ljubi Bog povrne vse, kar so dobrega storili pokojnim pred smrtjo!
Slovenski materi Mariji Jereb, ki je morala že tretjič v bolnico v Strasbourg, želimo skorajšnjega zdravja! — Oboje sporočilo pošilja družina Barbičeva iz Audun-le-Tiche, kateri se prav lepo zahvaljujemo za važna obvestila, ker tja le redko pride slovenski izseljenski duhovnik.
V naši pisarni sta se prijavila za poroko Flis Lucien, ki se je srečno vrnil od vojakov iz Afrike in se je 10. 11. poročil z Zadnik Marijo na Hochwaldu. Poročil ju je podpisani. — Istega dne sta se v isti cerkvi na Hochwaldu poročila Pouh Ivan in Anica Kosec. Ta ženin ni bil v Afriki, pač pa je prišel iz bolnice. Vsem tem in še ostalim, ki se niso tu zglasili, pa so nastopili novo pot življenja, želimo mnogo zdravja, sreče in blagoslova božjega!
Mala Mihaela, hčerka Mane Vojnoviča in Irene Banaszyk, je bila 21. 10. krščena v župni cerkvi v Merlebachu. Naj božje Dete blagoslavlja malo dete, da bo delalo veselje svojemu dobremu očetu in dragi materil
Ob praznikih
Pred praznikom Vseh svetih in Vernih duš sem pohitel v vse večje kolonije, kolikor je bilo to mogoče. Z velikim veseljem
moram .poročati, da se je povsod izredno veliko rojakov udeležilo sv. maže in pri-šlo k sv. spovedi ter sv. obhajilu — ne samo v bližnjih kolonijah, ampak tudi v Au-metz-u, Tucquegnieux in Algrange. V zadnji koloniji smo težko pogrešali našega dragega Franceta Hrena, ki leži v bolnici v Thionville — Clinique Ste Elisabeth (Mo-selle).
Z dobro družino Komljanc iz Knutange smo pohiteli k njemu, da smo mu napravili veselje in mu voščili skorajšnjo zdravje.
Vsem rojakom pa se ponovno zahvaljujem za vso prijaznost, dobrotljivost in dobrohotnost, s katero vedno sprejmete svojega duhovnika! Naj pridem v katero koli kolonijo, sem kot doma! Bog vam povrni tisočkrat!
S tem prihajam na program obiskov pred in med božičnimi prazniki:
Nedelja, 16. 12.: ob 18. uri sv. maša in pridiga v Aumetz-u. Spoved od 17.—18. ure.
Ponedeljek, 17. 12.: ob 7.30 uri v Au-metzu sv. maša s pridigo. Spoved od 7. ure dalje. — Dopoldne ob 10. uri v Boulange: spoved. — Popoldne ob 15. uri v Audun-le-Tiche: spoved.
Torek, 18. 12: v Algrange ob 7. uri spoved, ob 7.30 uri sv. maša s pridigo. — Zvečer ob 5. uri: spoved v Tucquegnieux do
6.	ure.
Sreda, 19. 12.: v Tucquegnieux od 7.-8. ure spoved, nato sv. maša s pridigo. — V Giraumont od 17.—18. ure sv. spoved.
Četrtek, 20. 12.: v Giraumont eno uro pred šolsko sv. mašo: sv. maša s pridigo. — Spoved poldrugo uro pred šolsko sv. mašo.
Petek, 21. 12.: v Piennes od 7.-8. ure spoved, nato sv. maša s pridigo. — V Ste Marie aux Chenes ob 15. uri spoved s kratko pobožnostjo.
Sobota, 22. 12.: v Merlebachu ob 6. uri sv. maša, nato spoved do 8. ure. — V Hab-sterdioku spoved od 15.—17. ure.
Nedelja, 23. 12.: Merlebach — župna cerkev: spoved od 6.-8. ure. — Hospice Ste Elisabeth od 9.—10. ure.
Ponedeljek, 24. 12.: Cite Jeanne dArc: spoved od 6.-8. ure, nato sv. maša s pridigo. — Creutzwald: Citč Maroco: spoved od 1.30 do 15. ure: Citč Neuland: spoved od
15.—16. ure. — Merlebach: spoved od 17. do 19. ure (sv. večer).
Torek, 25. 12. (BOŽIČ): Merlebach: spoved od 12.—1. ure ponoči v kapeli v Ste Elisabeth, od 7.-8. ure v župni cerkvi, od 9.—10. ure v kapeli Ste Elisabeth.
Svete maše: Polnočnica v Merlebachu v kapeli Ste Elisabeth ob 1. uri ponoči. Druga v kapeli sv. Elizabete ob 10. uri. Tretja v Habsterdicku ob 11.30 uri.
Sreda, 26. 12. (sv. Stefan): Creutzwald: spoved v koloniji Neuland od 6.-9. ure, nato sv. maša s pridigo. Pri sv. maši poje merlebaški slovenski cerkveni zbor „Slomšek” najlepše slovenske božične pesmi. — Avtobus odpelje iz Merlebacha (železniška postaja) ob 8. uri. Ker je poleg pevcev še vedno nekaj prostora, se lahko peljejo tudi nepevci v Creutzwald in nazaj.
Vsaka sprememba zgorajšnjega programa bo pravočasno naznanjena! Da bo vaše veselje v lepi božični noči še večje, pridite, opravite dobro sv. spoved, prejmite sv. obhajilo, pridite k slovenski službi božji!
Prav vesele praznike in srečno novo leto želi vsem rojakom brez razlike: G r i m s Stanko, slovenski misijonski župnik, 21, rue N. Colson, Merlebach (Moselle).
Mi nismo kar tako!
Kdo? Mi po Franciji! Ne kopljemo samo železa in premoga, ampak delamo tudi kaj drugega.
, Lepa vrsta naših rojakov se je pridno uveljavila v raznih obrtih. Nekateri so čevljarji: Leopold Berghaus v Forbachu (Mile), Dobrač v Merlebachu (Mile), Hafner v Hombourg Haut (Mile), Kaurič v Thionville in Basse Yutz (Mile), Kimovec v Far-schviller (Mile), Kocet v Braine- par-Sois-sons (Aisne), Stefan Lizzi v Merlebachu (Mile), Leopold Magusa v Gugny-aux-Aulx (Vosges), F. Orešnik v Carlingu (Mile), Orešnik v L’Hopital (Mile), Anton Radi v Stiring-Wendel (Mile), Sedaj v Algrange (Mile), Avgust Terčič v Folschwiller (Mile), Ferdinand Abraham v Forbach (Mile), Stefan Draškovič v Nancy St. Max.
Drugi so krojači: Dakskobler v Ham-sous-Vasberg (Mile), J. Glavač tudi v Ham-sous-Vasberg, Jašovec v Schoeneck (Mile),
Jelenj v Metz-u, Kikelj v Basse Youtz (Mile), Alojzija Komac v Freymingu (Mile), Komljanc v Merlebachu (Mile), Jožef Kunst v Creutzwald (Mile), Jurij Kužner v Parizu, Marketti v Florange (Mile), Jože Pribernič v Forbach (Mile), Pribošek v St. Avolcl (Mile), Slak v Lyon-u (Rhone), Suh-čič v Parizu, Šuštar v Hom'bourg Haut (Mile), France Tepuš v Homecourt (M&M), Štefan Tratnjek v Parizu, Ferdinand Turšič v Creutzwaldu, Uršič v Creutzwaldu, Janez Žibret v Wittenheim (Haut-Rhin).
Po slovensko se boš lahko napil v slovenskih gostilnah: Andolšek v Merlebachu, Hrastar v Freymingu (Mile), Franc Hribar v Aubergne Ham-sous-Varsberg (Mile), Je-koš (Na promenadi) v Mercy-le-bas (M&M), Jerane (Pri zelenem gozdu) v St. Dizier le Neuf (Meuse), Jesik (Pri kapelici) v La Cha-pelle (Nievre), Jevšek v Mont Bonvillers (M&M) Marica Kantin v Longwy (M&M), Košar (Pri rudniku) v Moyeuree (Mile), Leban v Creutzwaldu (Mile), Mihael Lončar v Vagney (Vosges), Lazar v Algrange, Makovec v Merlebachu, Malavašič (Pri železni) v Longwy (M&M), Jože Mulič (Pri mostu) v Piennes (M&M), Ocepek v Carlin-gu (Mile), Persalja v Aumetz (Mile), Perso-Ija v Audun-le-Tiche (Mile), Olga Simnov-čič v Hombourg bas (Mile), Janez šuler (Ognjišče) v Merlebachu (Mile), Trampič v Nancy, Alojz Zakšek v Nancy, Durn (Pri zlatem levu) v Knutange (Mile), Slovenska gostilna v Verdun-u, Simončič v Liverdun (M&M).
Na vrsti so sedaj mizarji: Gombač vMer-lebachu, Honnigman v Raz (Hte. Sadne), Horvat v Hommarting, Kaurič v Sarregue-mines (Mile), Mavrič v Merlebachu.
Nadaljujmo s peki: Gradiški v La Ma-chine (Nievre), Tepuš v Nancy, Klakočer v Saint Avold (Mile). — „Zdravniki” za pokvarjene radioaparate, elektrikarji so: Sitar v Parizu, Hudak v La Charite (Nič-vre), Viljem Kaluža v Creutzwaldu, Vezen-šek Janez v Parizu.
Trgovci oziroma prodajalci pa so: Batan-čev Omer v Forbachu, Alojzij Bervar v Creutzwaldu, Bela Bratec v Guerafd (M&M), Gabršek-Jošt Ivana v Freymingu, Glavačeva v Ham-sous-Varsberg, Grosupeljčan v Parizu, Janez Hafner v Parizu, kete
v Freymingu, Franc Jakšek v Nancy, Jerebič v Parizu, Mario v Parizu, Matko v Ros-brucku (Mile), Potočnik v Sarrebrucken (Sarre), Rehberger v Petite-Rosselie (Mile), Jože Traguš v Forbach, Slavko Turnšek v Parizu.
Naštejmo še te: dekorater Marijan Banko v Aix-les-bains (Savoie), podjetniki: Do-gan v Saint Sauveur (Yonne), Alojz Simič v Vandoeuvre (M&M), Lojze Urbus-Filtz v Faulquemont (Mile); brivec: Zakšek v Merlebachu, Senegačnik v Tucquegnieux; fotograf: Vidic Franc v Cuesnes (Mile), Klopčič v Parizu, Alojz Jere v Parizu. — šivilje: W. Mlakar in Liza Turnšek v Sti-ring-Wendel, J. Petretič v Aumetzu, Jesenko v Merlebachu; mesar Guček v La Ma-chine. — Urarji: vdova Štepec v Stiring-Wendelu, Komljanc v Knutange (Mile), Franc Mikolič v Parizu. — Garažisti: Ku-sold v Merlebachu, Martin Kukovičič v Pet-tingu (Mile). — Žagar: Vlado Lončar v Saulxure s/Moselotte (Vosges). —
Pa gotovo smo še koga pozabili. Naj se oglasi!
NEMČIJA
Essen. — Tod okoli nas je sedaj okoli 300 novodošlih Slovencev, raztresenih po raznih rudnikih. Večina je prišla iz avstrijskih taborišč. Doma je bilo težko za življenje, ničesar ne moreš prihraniti, pa so šli čez mejo.
Seveda se mora človek v Nemčiji odločiti za najtežja dela. Radi bi imeli kakšnega slovenskega duhovnika, ki bi nas vsaj od časa do časa zbral, ker sicer človek v tujem morju čisto utone. — P.
Iščem rojaka Andreja Kravanja, r. 1892., iz Čezsoče pri Bovcu, ki je bil v Belgiji. Kdor ve kaj o njem, naj sporoči na naslov: R. Šuler, Hauptstr. 17, Mariadorf, Aachen, Deutschland.
NIZOZEMSKA
V zadnji številki smo .pozabili poročati, da sta lx>lj na tiho, zato pa nič manj krščansko, dne 3. okt. praznovala Garajeva iz Heerlerheide 25-letni jubilej zakonske zve-
stöbe. Vsi rojaki jima želimo še mnogo srečnih in božjega blagoslova polnih dni!
l ik pred Vsemi svetimi smo imeli kar dva smrtna slučaja, kakor da bi bilo število naših žalostnih spominov premajhno. 16. oktobra je umrla na raku v pljučih Marija Jenko, poročena Schweb — prej Zebonšek. Njeno truplo čaka vstajenja na pokopališču v Chevremontu.
Poročali smo že na kratko, da se je 22. oktobra smrtno ponesrečil rojak Franc Par-fant. Žalosten, a lep je bil sprevod, v katerem so ga spremili k zadnjemu počitku Slovenci iz vseh kolonij. Naj počiva v miru! Težko prizadeti družini pa naše iskreno sožalje!
Na Vseh svetnikov dan pa smo se zelo lepo spomnili vseh naših umrlih že popoldne v koloniji Eygelshoven, kjer je bila sv. maša za vse pokojne Slovence. Po sv. maši pa smo obiskali del njihovih grobov na krajevnem pokopališču, kjer so jim pevci Škrjanč-ka zapeli par žalostink, duhovnik pa je /.molil molitve za rajne.
Ob 2. popoldne pa se je zbrala stotina rojakov v župni cerkvi Heerlerheide. Po opravljeni pobožnosti smo odšli v procesiji na pokopališče, kjer je izseljenski duhovnik zmolil molitve za umrle, a pevci Zvona so zapeli par žalostink. — Ob štirih popoldne pa so se zbrali zastopniki vseh društev in ostalih Slovencev na grobu pok. patra Teo-tima. Odmolili smo molitve in pevci „Zvona” so zapeli ono večno lepo: ,,Vigred se povrne ...” Tako smo pokojnemu patru Slovenci iz vseh kolonij dokazali, da se on v tem ni zmotil, ko nam je za vedno podaril svoje srce.
Potem je duhovnik obiskal še grobove v Hoensbroeku in Lindenheuvelnu. In ob koncu smo mogli reči: Lepo je bilo; zadovoljni smo, da smo se tako lepo, mladi in stari, oddolžili njim, ki so žrtvovali svoje življenje za naše dobro. Kakor je bilo videti, njihove žrtve niso bile zastonj. Na mesta pokojnikov vstopa mladina, ki nam je porok, da kljub temu, da Slovenci v tujini umiramo in izmiramo, umreti nočemo!
Dne 2. novembra se je rodila v družini Resnik-Flieger hčerka, ki je pri krstu dobila ime Marija.
Dne 6. novembra pa se je poročila Lina
Brvar iz Brunssuma z domačinom Feliksom Gerätes. Bog ju živi!
Na želodcu je zbolel predsednik iz Lin-denheuvelna, Kropivšek Tone, ki čaka doma poziva za bolnico. Želimo mu skorajšnje okrevanje.
*
še mesec dni je pred nami in končali bomo našo enoletno zgodovino v tujini: VSESLOVENSKA VESELICA, PRAZNOVANJE SV. BARBARE, M1KLAVZEVANJE, BOŽIČNI PRAZNIKI in SILVESTROVANJE. Bog nam daj, da bi leto srečno končali in z božjim blagoslovom vstopili v novo leto 1957. Enako želimo tudi vsem rojakom po Evropi in ostalih kontinentih svetä.
ZADNJA LETA V BRUNSSUMU
Med vojno smo z veliko težavo obdržali slovensko službo božjo in slovensko jretje pri njej. Tudi za to so nam grozili, a resne prepovedi ni bilo. Na5 pater nas je vedno obiskoval in nas navdajal z upanjem na dober izid vojne. Končno smo to tudi učakali. Seveda se je z vojno znatno znižalo število članov Društva sv. Barbare, od preostalih jih je veliko Slo 1. 1947. prostovoljno v domovino. Na obnovitev društva že prej ni kazalo, zatem še manj. Ostalo je tako le še devet prejšnjih članov.
Leta 1949. pride med nas č. g. N. Babnik, ki je naslednje leto obnovil društvo v Heerlerheide, h kateremu smo se priključili še preostali brunssum-ski člani. Sledilo je par let težkega dela v društvu Heerlerheide-Brunssum. Igre so se vrstile druga za drugo. Najveličastnejša je bila prireditev 25-letnice društva v Heerlerheide in Brunssum ter proslava 40-letnice mašništva našega patra Teotima. Obhajali smo jo v gledališču na prostem v Brunssumu leta 1951.
Leta 1952. smo Slovenci na Nizozemskem v marcu nenadoma izgubili našega patra. Še par dni prej je bil ves vesel med nami in nam govoril — ne da bi kdo vedel — za slovo: „Ostanite Slovenci, učite o-troke slovensko, govorite z njimi slovensko!” — šele ob njegovi smrti smo se zavedeli, kaj smo z njim izgubili.
Leta 1954. je društveno gibanje nekako prenehalo, za Veliko noč 1955, pa smo pozdravili novega izseljenskega duhovnika č. g. Vinka Fleka. Postav-
Ijen je od tukajšnjega škofa. Ta je spet začel zbirati že malo zaostale ude društev in moremo biti prvega leta njegovega dela vsi veseli.
Omenjamo še dva ustanovitelja našega društva, ki sta še živa: Jakob Bobek, po rodu Hrvat, a velik prijatelj Slovencev. Mnogo je žrtvoval za godbo in njegov sin mu je pomagal. Drugi je Franc Frelih. Po zadnji vojni je iskal izgubljeno društveno zastavo in so jo njegovi sinovi tudi našli.
#
Te vrstice kratkih spominov na predvojno društ-
veno delovanje v Brunssumu so namenjene v časten spomin nekdanjim delavcem v- našem društvu, ki jih mogoče ni več med živimi, a spomin nanje in na njih požrtvovalno delo bo še dolgo ostal med nami.
Dalje so namenjene vsem, ki so nekdaj delovali med nami in so vslcd krize morali oditi od nas in danes po „Naši luči” v drugih državah zasledujejo dogodke v našem društvu in so v duhu še vedno z nami. Slednjič naj bodo v spomin vseh, ki so še tu na Nizozemskem, a jih ni več v Brunssumu.
F. C.
O
ZA KRATEK ČAS
Dobro mu je vrnil. — Soboslikar je bil klican za pričo na sodnijo. Tam ga hoče advokat nasprotne stranke spraviti ob dobro ime in mu reče: ,,Ne vem, ali se motim ali kaj. Vi ste že bili v zaporu?” — „Da,” odvrne soboslikar. „Pobelit sem šel celico nekega propadlega advokata.”
Prodaja na kredit. — V trgovino stopi fant in pravi: „Prinašam zadnji obrok, ki ga moram plačati za otroški voziček, ki smo ga kupili na kredit.” — „Lepo, lepol Kako je pa z otročičem, je zdrav?” — ,,Tisti otročiček, to sem jazi” se odreže fant.
Hladnokrvni Anglež. — V nekem turističnem hotelu je izbruhnil požar. Natakar priteče v tretje nadstropje in trka na sobo, v kateri spi neki angleški turist. „Vstanite, gospod, goril” — „Kako, kaj ptavite? Kje gori?” — „V pritličjul” reče natakar. — „No, pravi Ko bo v prvem nadstropju gorelo, me spet pokličite!”
Pijanec. — Neka gospa je s sočutjem gledala nekega pijanca: ,,Reveži Rada bi vedela, ali ste revež, ker tako pijete, ali pa pijete, ker ste tako ubog?” — „Vprašujete? Jaz pijem, ker sem žejen!” se odreče pijanec.
Veliko ve: Profesor: ,,Rad bi vedel, da mi poveste, kar veste o učenjakih 18. stoletja.” — Učenec: „Učenjaki 18. stoletja so vsi umrli!”
Zadnja tolažba. — Major Woolbridge je preživel 20 let v Indiji, ko je bila ta še angleška kolonija. Prijatelj pride nekoč k njemu na obisk in opazi v njegovi sobi na po-
sebnem mestu postavljenega mrtvega krokodila. „Kaj pa ta krokodil? Je morda to kak indijski bog, ali kaj?” — „O, ne. To je grob moje žene,” odvrne Anglež ...
Izkušnja. — Prijatelj prijatelju: „Kaj misliš, kako bi človek zvedel, kaj ženska misli o njem?” — „Kako? Poroči naj jo in bo izvedel vse."
Ljubimca: „Draga moja! Znamke na vaših pismih poljubljam, ker vem, da so se jih dotaknile vaše ustnice!” — „V zmoti ste, dragi moj! Drgnem jih po nosu svojega psička. Je zmeraj moker.”
Draga nesreča: ,,Nimam sreče!” razlaga možakar tovarišu. „Danes zjutraj ko sva stopila iz avtobusa, je moja žena narobe stopila in je padla. Ljudje, ki so šli mimo, so jo dvignili s tal in prenesli v trgovino. Konec koncev me je to stalo tri tisoč francoskih frankov.” — „Tri tisoč?” — „Seveda! Ti tepci so jo prenesli v modno trgovino.”
Preprcxsto zdravilo. — „Gospod doktor! Vi priporočate telovadbo zato, da bi shujša!. Katere gibe naj delam?” - ;,Samo en gib. Z glavo naredite gib od desne na levo in od leve na desno.” — ,,Kolikokrat, prosim?” — „Enkrat! Kadar vam ponudijo spet nov krožnik jedil...”
Gospodinjski pomočnik:	„Gospodinja
služkinji: „Rozina, odpuščeni stel” — Rozina: „Prav rada grem iz te hiše. Žal mi je le zaradi psa.” — „Zaradi psa?” — „Da, samo zaradi njega; vse krožnike mi je očistil.”
Vzdih: Res je, smrt potolaži vsako trplje-
nje, pa žal te tolažbe več ne doživimo!
Za bistre glave
Križanka
Tokrat prinašamo malo težjo križanko, da bo čas našim ugankarjem na sveti večer, ko bodo čakali jpolnočnico, hitreje minil.
Vodoravno: 1 trmoglavost, 5 žensko pokrivalo, 9 gorovje v Srednji Aziji, 11 slavospev (tujka), 12 samoglasnik, 13 vstavi ,.ole”, 17 začetek pesmi „ ... me boš kaj rada imela”, 19 kovaški izdelek, 20 vstavi .,vk”, 21 letna plača članov vladarskih rodbin, 24 kirurški poseg, 26 skale v morju, 27 moško ime, 28 zveza (tujka), 30 'brzice na reki (n. pr. Nil!) (tujka).
Navpično: 1 sveta slika vzhodnih kristjanov, 2 starogrško podzemlje, 3 neumnež, 4 dva enaka samoglasnika, 5 črka grške abecede, 6 zli duh, 7 kjer so spravljene puščice, 8 mazilo (tujka’ čitana narobe), 10 notno znamenje, 15 glinasta piščal, 16 buren po- ' zdrav, 18 vstavi „lape”, 20 vežba, 22 del1 ptiča, 23 živa koreninica pri trti, 24 starec, 25 staro slovansko pleme, 29 avtomobilska značka države Srednjega vzhoda, 31 soglasnik.
(Rešitev prihodnjič)
UGANKI
Na oknu stoji, bodice ima, če primeš ga, te zbode zelo,
tako da zavpiješ:
„Ojej, to je pa res hudo!”
(sn^e-H)
Kadar pada tihi mrak, glas moj zadoni iz mlak, suknjič ves zelen imam, se pred štorkljo skriti znam.
Rešitev ugank prejšnje številke:
Pravokotnik: 1 mlin, 2 luža, 3> amen, 4 Dana, 5 Ivan, 6 roka, 7 okno, 8 doma. — Vodoravno: Mladi rod. Uganki: Premog.
ZGODOVINSKO VAŽNA DOGODIVŠČINA NA ONEM SVETU
Po Stalinovi smrti so listi v Moskvi objavili izredno novico — torej le mora biti resnična:
Nekdo potrka precej nerodno na nebeška vrata. Sv. Peter vzame nekoliko nervozno ključe z obešalnika ter gre odpirat. In koga zagleda pred seboj? — Samega Luciferja! Videti je ves razburjen.
V prvem iznenadenju se nebeški vratar kar pokriža, a takoj se znajde ter prišleca nahruli: »Kaj pa ti tukaj, mrcina vražja? Poberi se mi, kamor spadaš!”
Trepetaje odgovori poglavar peklenščkov: „Slavni vratar nebeški, ne bodi hud! Prosim, poslušaj in imej usmiljenje z menoj! Odkar je Stalin v peklu, je pekel tako peklenski, da celo jaz ne morem več vzdržati. Lepo te prosim, naj ostanem tukaj — kot politični begunec!”
(Po „Ecclesia")
KARDINAL FAULHABER IN NACIST
Ko je slavni cerkveni knez nekoč v svoji katedrali v Monakovcm imel gorečo pridigo, je med poslušalstvom nesramen nacist zavpil:
„Ne, to pa ne gre, da bi junaškemu nemškemu ljudstvu dajal nauke človek, ki ni oženjen in je brez otrok!”
Kardinal ga grozno pogleda ter zakliče: „Tiho! Tiho! Tukaj imam besedo jaz, in ne pustim, da bi kdo obrekoval našega velikega Fiihrerja, ki je samski in brez otrok!”
(Po „Ecclesia”)
PERIODIQUE
NASA LUC
vse cenjene bralce širom sveta prisrčno pozdravlja. Za božične dni želi vsem obilo božične sreče ob prazniku rojstva Kristusovega, ki je naša velika LUČ!
Ob koncu leta sc zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali s prispevki. Prisrčna hvala in priznanje pa tudi vsem, ki so s svojimi darovi pomagali listu k izhajanju. Gotovo ne boste, dragi rojaki, pozabili svojega lista tudi pri novoletnih darilih!
Za novo leto si bo list nadel novo obleko, da vam bo še bolj všeč. Zvest bo ostal svoji nalogi, zvest vam ysem, po Zapadni Evropi razkropljenim, da vam bo prinašal razvedrilo, veselje in podučilo. Ostanite mu zvesti tudi vi! Prisrčno pozdravljeni! Vsi za enega, eden za vse!
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
(Alvarado 350, Ramos Mejia, Pc. Bs. As., Argentina)
izdaja „VREDNOTE” (Zbornik znanstvenih razprav) in revijo „MEDDOBJE”. — Izdala je tudi po vestne knjige: St. Kociper, „Mertik” (novele), Iv. Pregelj, „Moj svet in moj čas” (razni spisi), N. Velikonja, „Ljudje” (novele), Mar. Marolt, „Zöri, noč vesela!” (povest), Dinko Bertoncelj, „Dhaulagiri” (potopis na Himalajo).
Podprite to odlično knjižno založbo s tem, da naročite njene knjige! V novo leto gre z velikim zaupanjem!
„DRUŽABNA PRAVDA”
(Casilla Correo 1944; Correo postal, Buenos Aires, Argentina)
izdaja šestkrat na leto list o socialnih vprašanjih.
Želi, da bi v novem letu bilo med nami več bratstva, ljubezni, pravičnosti, strpnosti in medsebojne pomoči.
Izdala je že 3 priročne delp: dr. Ahčin, „Sociologija” (vsak okoli 400 strani) o družbi, družini, stanu, narodu, državi. Cerkvi. Vsem, ki radi študirajo, jih priporoča.
Letošnje
Mohorjeve knjige
Mohorjeva družba v Celovcu je letos izdala lep Koledar 1957 (10.— šil.), večer-nično povest Krista Srienca „Pastir Ciril (8.— šil.) in praktično knjigo z barvnimi slikami: dr. Fr. Mihelčič, „Naše zdravilne rastline” (20.— šil). Dalje je izdala 2. zvezek Fr. Erjavec, „Zgodovina koroških Slovencev (10,— šil,), 2. zvezek dr. Filip Žakelj „Živi Kristusov evangelij” (življenje modernih svetnikov) (8,— šil.), otroško knjigo „Kozamurnik” (ki je lani izšla na Goriškem, tudi 10,— šil.), in še lepe šmarnice „Vzgoja v krščanski družini” (12 šil). Poštnina se računa posebej. Piši na naslov: Mohorjeva družba, Viktringer Ring 20, Celovec-Klagenfurt, Austria.
*
Mohorjeva družba v Gorici je poleg enakega koledarja, ki je omenjen zgoraj, izdala še povest Stanka Novaka „Božja pota” in povest (ki je bila izdelana v film) Sanchez-Silva „Marcelino, kruh in vino” (prevod g. Cirila Mejača). Obe povesti staneta 500.— lir. Naroča se: Mohorjeva družba, Riva Piazzutta 18, GORIZIA, Italia.
#
Mohorjeva družba v Celju doslej še lanskih knjig ni mogla vseh izdati, ker ji ne dajo na razpolago papirja.