Izhaja 10.in 25. dan vsa-cega meseca.
Cena za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr., za četrt leta 80 kr.
m--

Zabavno-zbadljiv in šaljiv listi
Posamične številke po 15 kraje, pri upravništvu v „Narodni Tiskarni",
kateremu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije in inserati. Slednji računijo se po dogovoru.
jtjl
Štev. 2.
, ,.„>■" i
V Ljubljani, 20. januvarja 1883.
Tečaj I.

Novoletno vošilo
tako:
slovenskega dimnikarja Sajoviča.
Prosveti največji sem jaz pospešitelj, .,, Za luč in svetlobo navdušen, goreč: Jaz pravi kulture sem le vam nositelj,
Ki p6t jej prodiram skoz dimnik v — peč: Preplašena, glej se umiče temina Pred mano kot črna pošast iz kamina In saj razprši se umazani roj; Kjer z met.ljo; strgačo vam bije ,se boj, Tam v novi oliki — ognjišče se dviga In čisti na njem še spet zubelj užiga.
Dvanajstkrat na leto se moje osobe
Plašljiva vam v hišo prikaže pošast, Kot varuh vam hišni sem grde podobe, A čudna korist mi je dana v oblast: Pozornost vas moja nesreče varuje, Ki z bistrim očesom nad — dimnikom čuje, Da živelj pogibeljno-tajnili moči
V	njegovem zavetji se ne zaredi In kakor iz grozne Vezuva globine Goreča vam baklja iz peči ne šine.
Tako- ja* od tfiše do hiše preganjam
Nadležnih sovražnikov črno druhal, In ljudstvu vremena jasnejša oznanjam,
Ko bode nam zastor bo sajasti pal, Ki dom zdaj slovenski grdo nam prepreza: Kot pžjek zvijačno nam mreže razteza Po narodni "kuhinji tujstva sovrag, Da v peč nQ dospeje ugodni nam zrak, * Kjer žar domoljubja bi mogel se vneti In srca nam mlačna za narod razgreti.
Na pragu stoječim spet novega leta
V	bodočnost, odpira nam tajni se vid; Smijoč se liahi srečo in blagost obeta —
Neznan je nam konečni njega izid. Izvestno jet ,to le, da vsi si želimo Bodočnost jasnejšo in nade gojimo,
Da temo zagatnih sovražnih nam saj Ugodne usode prošine sijaj, Da tudi Slovencem po žalostni noči — Veseli dan svobode zlate napoči.
Za pesnike nekaj.
V nedavno izšlih pesnih slove začetek nekega poglavja
„ Šel -starec je, da se ogrne, Obvaruje se jutra hlada;"
Marsikdo poreče, da je to proza. Ne, ne, to ni proza, to je nova figura, imenujejo jo: pesniška previdnost. Pomislimo, da se starec prehladi in dobi kašelj in naduho, da mu glas postane liripav, kdo za Boga recitiral bi potem dolge govore, še _Hoff -ov Malz-Extract" bi ne pomagal. Tako pa, ker „osodi vsak je sam gospod", gre starec lepo mirno v svojo kočo, sname kožuh raz klin in možno mu je deklamirati še skozi par dolgih poglavij, ker je preprečil vsako prehlajenje. Priporoča se tedaj pesnikom, ki hočejo biti enako praktični in previdni, da posnemajo ta vzgled in zaradi večje natančnosti morebiti tudi povedo, s čim se je starec ogrnil, je li bil telovnik iz raševine, flanela ali iz kake druge snovi. V to svrho priporočajo se tudi jopiči, ponočne kape i. t. d.
Fakcijozno junaštvo.
V restavraciji ljubljanske kazine bila je pred malo dnevi veselica nemških turnarjev, h katerej je v svojej zabavoželj-nosti prišel tudi mlad narodnjak. Ni sedel še dolgo, kar se pri sosednjej mizi v družbi dveh Kozlerjevih uradnikov sedeč, vzdigne Konschegg, urednik znanega jetičnega lističa in napije „ Deutsch-Oesterreicher-jem". Na to pa ustane naš narodnjak in napije presvitlemu cesarju, meneč, da je s tem pravo struno ubral. A varal se je, kajti Konschegg in njegovi drugovi planili so nadenj, in ga začeli oštevati, kako se predrzne napivati i. t. d. Beseda prinesla je besedo, vnel se je prepir in Konschegg, videč, da je narodnjak sam in samcat, nemškutarjev pa velika množica, čutil je na mah po svojih žilah do tedaj še nepoznano hrabrost ter je narodnjaku, ki niti v sanjah ne bil mislil, da se mu je v posvečenih prostorih kazinske restavracije nadejati dejanskega napada, založil zaušnico. V isti hip pa je Konschegg že tudi zbežal in odnesel svoje strahopetno življenje v varno zavetje, ravnajoč se po starem kitajskem pregovoru:
„Wer hcute davonlauft und spart, sein Leben, Kami trotzdem morgen wieder einen Helden geben".
Narodnjak, ki se je popolnem dostojno obnašal, čemer je dokaz to, da je celo gosp. prof. Heiurich z njim občeval in ga povabil na partijo biljarda, ni si mogel po brzonogem begu Konscheggovem, ki bi delal čast vsacemu „clown-u", iskati satisfakcije in tako je Konschegg lehko brez bolečin spal na svojih lavorikah. V rešitev vprašanja, kdo je onečasten po takej zaušnici, pa ne treba velike ostroumnosti. Živelo fakci-jozno junaštvo!
Kdo pove?
ima li sedaj živeči človeški rod upanje, da še doživi:
1)	Konec likvidacije nesrečne banke „Slovenije"?
2)	Razpust deželnega zbora kranjskega?
„Die alte Riege"
izmej nemških turnarjev ljubljanskih začela je zopet telovaditi. Ko je „Sokol-' objavil, da boae telovadnico v realki uporabljal vsaki ponedeljek, prišlo je novo življenje v otrpnele ude in jeli so švigati sem ter tja, kakor zaspani „karfi ', ako se mej nje spusti ščuka. , V strahu pred ščuko v podobi „ Sokola" in zavidni, da bi nihče ne videl njihovih vratolomnih vaj, zaklenili so se celo, češ, prav nič vam ne pokažemo, mi smo „alte Riege". Sokolom tedaj ni bilo dano, kaj profitirati, a „ Škrat", ki pride, če treba, tudi skozi ključnico, videl je „alte Riege" pri delu, čujte, kako!
Prvi obesil se je g. Riiting za jekleno kovanje svojih očal in „guncal", kakor še nikoli. Gosp. Kantoni je z žilavo desnico zgrabil samega sebe za pas in držal poldrugi meter visoko v zrak, g. Schmidt pa je trikrat zaporedoma kozolec preobrnil skozi svoj lastni žep. „Škrata", ki se ne plaši rad, je kar kurja polt obšla in ko je čul ponosni klic: „Sollen's uns nachmachen !" bežal je, kar so ga pete nesle.
„Veliko je poklicanih, malo pa izvoljenih" v ravnateljstvo kranjske hranilnice — Slovencev namreč.
Očitim resnii-mišljenu pozdravleje tega napovedanga
ŠKRAT-ELJNA!
Pozdravljen nam oj 300 krat, Preljubi ti slovenski škrat, Pozdravlja Te z vseljeni vse, Le slaba vest seveda ne. — Nad jamo se preljubi škrat. I)a se pošteno češ bojvat'. Navzoper vse nasprotnike, Očite skrite kukav'ce. — Mi mislimo-da si naš škrat, Pač prilično precej rogat: Preširne reve bodel boš, A nikdar ne poštenih mož. — Ošabnežem ne daj bahat', Z obrazov krinke dej pobrat'. — Napete zasmehujemo, Goljufe zaničujemo. — Oprezen paznik bodi škrat, Kod naroden se plazi gi\d, Le ubij ga, steri, vniči ga, Da zinija ne bo pičila. — Se bi Ti svefval nekaj rad: (Pa mi nikar za zlo jem žit'), Da z vsako muho se ne stoj bojvat', In vsakih plenic nikar mi prat'. — Ta svet si daj zvesto prebrM' In skušaj se po njem ravnat', Naposled pa še jedenkrat Pozdravljen nam slovenski „ Škr^t'"! —
Zabavljivega reda ponižen „brat".
„To bo pa zopet godrnjanje in ropot, ko pridem Vlomov! A moja starka bila bi gotovo tiha, ko bi pomislila, da moja stara kolena samo še „čviček" malo po konci drži."
Ljudski shod.
Žalo- in šaloigi ■a v ve5 na- in odstopili, brez dejanja, ker se „liiše še ne podi raj o".
Osobe so znani. Nestroy-evi typi: Lira, Cvirn in Kneftra, ki pa zaradi posebne sramožljivosti nastopajo pod drugimi imeni.
Čas: Na sv. Štefana dan, ker je bil ta svetnik prvi, nikakor pa zadnji mučenik.
Ulogo starogrškega kora prevzela je iz prijaznosti do gospodov aranžerjev decemberska muha.
Ko se je prostor napolnil s tabakovim dimom in pikantno vonjavo guljaša, kislih jetric in ledvic, prišel je pravi duh nad zbor in tedaj se prikaže na oder gosp. Rogelj rekoč:
Jaz, to se pravi mi, sklicali smo ta shod, da se posvetujemo o našem slabem stanji. Danes je že tretji dan, da smo prisiljeni po krčmah guljaš jesti in vino in pivo piti. To je že od sile. Zakaj bi ne igrali malo parlament. Shod nam je dovoljen, a po postavi vas opominam — in jaz imam postave v malem prstu — da naj vsakdo Svoje orožje odloži. (Nastane velik ropot, vse odlaga šila, peglezne, kladiva i. t. d. Suhoblodnik si v naglici izdere še ostala dva zoba in je vrže na kup mej drugo orožje.) Zdaj pa treba voliti predsednika. Najboljši bi bilo, da ga kar imenujete. (Odmor.) No, ker vse molči, vidim, da me soglasno volite; naj si bo, če se za to čast tudi prav nič ne pulim, predsednik sem vender. Še podpredsednika. (Glasek izmej občinstva: G. Telebnikar!) Bravo, gosp. Telebnikar izvoljen je jedno-
glasno! Ker bodemo veliko govorili, treba še štirih zapisnikarjev, če bi kateri omagal, in osem rediteljev. (Se zgodi.) Besedo ima zdaj g. Telebnikar.
Telebnikar:
Namreč gospudi! Sploh smo se snideli, ker se nam namreč sploh slabo godi. Če greste namreč v stanovanje sploh kakega obrtnika vidite namreč, da namreč vsi sploh v luknjah prebivajo. Zi nas namreč se sploh nihče namreč sploh ne briga Namreč še jaz, ki sem bil namreč na Dunaji, sploh namreč nič opravil nisem. Obrtnikom in delavcem se namreč sploh slabo godi. Muha (vmes): Vidiš ga, kako oteplje z jezikom, sam pa svoje delavce najslabše plačuje.
V vsaki državi so namreč sploh tri reči: 1.) namreč kupčija, 2.) namreč obrtnije, 3.) namreč industrija.
Muha (vmes): 4.) namreč šušmarija i. t. d. Obrtniki in delavci sploh so namreč ljudstvo, in če se namreč obrtnikom in delavcem sploh slabo godi, je namreč tudi stanje občnega ljudstva slabo, in to namreč sploh ne sme biti, za to smo namreč danes sploh tukaj.
Škr j anec.
Kar nas tare, je konkurenca, ki z nami konkurira. V Ljubljani imamo 600 konkurentov, in ker ima vsaki dve roki, je vkupe 1200 konkurentov, ki z nami konkurirajo. Ta konkurenca mora/ se odpraviti kakor na Gradu, tako tudi v po-silni delavnici.
Muha: Zakaj pa Škrjanec sam na Grad delat daje?
Wurst.
Mi smo tisti avstrijski državljani, ki se borimo za kruh. Nas vsak ima sicer danes guljaš ali kaj jednacega in vsaj pol litra vina pred seboj, pa jest sem to frazo o kruhu nekje čital, in kje bi jo boljše porabil, nego danes ? Da pa kruha nemarno, temu krivi so vsi tisti časniki, ki nečejo pisati, kako duhoviti in imenitni smo jaz in moji tovariši. Imenujejo nas nihiliste.
Muha: Wurst pa niliilist! Še, na stare dni me smeh tare, ko kaj tacega čujem.
Wurst: Mi pa nismo nihilisti, mi smo obrtniki in delavci, katere tare konkurenca. Proč z njo, namesto 60 mojstrov, naj jih bode samo 15 v Ljubljani in takoj bo bolje. Ta pet-najstorica bo več zaslužila, bo tedaj tudi delavce bolje plačevala in hitro bo dobro, še boljše kot danes.
Muha: Kam bo neki onih 45 mojstrov vtaknil?
Wurst (na dalje). Vidite to je pripomoček, ki je kaj vreden. Meni je kar v naglici v glavo padel, kaj bi še bilo, ko bi jaz na dolgo premišljal. Resnično vam povem, veliko let skrbim že za vaše koristi, (otožnim glasom) in nikoli mi niste še ničesar plačali, dasiravno nič opravil nesem. Tudi za naprej ostanem še vedno Wurst, kajti saj bo treba, da bomo imeli tudi mi svojega zastopnika na Dunaji. Mi ga bomo vun poslali in če ne bode imel kaj obleči, ga bodemo pa mi oblekli, ko bi bil tudi kak dimnikar, kar pa ne verujem, kajti (ljubeznjivo) „poslanec Wurst",to bi se vender kaj prijetno glasilo, kaj ne? (živo odobravanje.) Wurst še jedenkrat nastopi rekoč: Če bo treba še kaj povedati, bom pa še jedenkrat govoril, zdaj sem se že malo ugrel.
Rogelj.
Jaz vam pa povem: vsega krivi so le dohtarji in juris-prudenclarji. Jaz dohtarjev kar ne morem. Marsikateri bi bil še in še, pa dohtar ga kazi. Za dve besedi ti dohtar računi kar 10 gold., obrtnik pa mora za ta denar delati celih 14 dni in, če tako okolu bodi, kakor jaz, jih niti v tem času ne prisluži. Gosp. K. predlagal je resolucijo, da se upelje splošna volilna pravica. Pa moja resolucija je še veliko boljša in na Dunaji že težko čakajo, da jim jo pošljem. Predlagam tedaj svojo resolucijo, ker je najboljša; ko bi pa hotel še kdo nasproti govoriti, mu povem, da je konec debate.
(Velika aleluja okolu predsedniške mize, in ker se je z Rogljevo resolucijo stanje zboljšalo, zapusti več poslušalcev dvorano.)
Muha: Marsikaj sem že doživela, tega pa še ne, da bi obrtniki in delavci glasovali proti splošni volilni pravici. Brr! kar mraz me trese. Čas je, da grem in si privoščim bolj topel kot. (Odbrenči.)
Pogovori
soseda Brezovičarja in Bizovičarja.
Brezovičar: Gambetta je umrl! Bizovičar: Ni mogoče!
Brezovičar: Istina, istina, jaz sem kar ves potrt, kar sem
čul to vest. Bizovičar: Oli!
Brezovičar: Jaz mislim, Gambettova smrt imela bode velike nasledke za politiko vse Evrope.
Bizovičar: Ali, Bog vedi, kaj poreče k temu g. Regali?
* *
*
Brezovičar: Ali veš, kdo je v Ljubljani zaradi smrti Gam-
bette najbolj žalosten? Bizovičar: No, kdo? Brezovičar: I no, gosp. Doberlet. Bizovičar: Pa zakaj?
Brezovičar: Zato, ker ni Gambetta umrl v Ljubljani.
* *
*
Brezovičar: Ravno sem ti hotel povedati eno prav osoljeno,
pa so mi jo kar od ust odščipnili. Bizovičar: To se pravi konfiscirali, kaj ne? Brezovičar: Da, da, narbolj me to jezi, da še svojih lastnih besed ne bodern mogel čitati. Sicer je pa to bila prva konfiskacija.
Bizovičar: Se ve da je bila prva, ker druga danes še mogoča ni. „Bomo že potlej videli," rekel je slepec.
Kaj naši iieniškutarji vse vedo.
Čitali smo, da je v mestnem zboru ljubljanskem, ko je bilo vprašanje o stelji, g. Luckmann narodnej večini nasproti zabrusil malo olikane besede: „Da sollen ober die Herrn selbst nach Tivoli klaub'n geh'n, da konnen's es no piliger hobn". — Gospod Luckmann sluje kot velik ekonom pred Bogom in pred ljudmi in mi smo imeli dosihdob grozen respekt pred njim. Odkar pa je izustil navedeni izrek, izginil je naš respekt kakor kafra. Kajti culi smo že, da se hodi pod Tivoli „ krompir pobirat", tudi kostanj pobira se ondi, a steljo hodevajo na vsem krščanskem svetu le „grabit". Morda pa je izumil gosp. Luckmann nov način, po katerem se pobere vsako peresce posebe in se registrira v uložni protokol in nemožno ni, da nas kdaj iznenadi z novim krilatim izrekom, kak6 se žito striže in nu-merira pezdir.
Ker so bili naši nemškutarji v tem vprašanji tako uljudni, morda nam pri priliki kdo izmej njih tudi pove, kje in kako se dobivajo „Syndicats-Anteile"?
Paprika — prešla doba grškega glagola papridzo.
To izumil je nek profesorski kandidat, ko je delal izpit iz naravoslovja. Predsednik izpraševalne komisije bil je suhoparen filolog, ki se je pa tudi jako rad umešaval v izpraševanje drugih, njemu malo znanih predmetov. Te njegove lastnosti pa naš ubogi kranjski Joža ni poznal, sicer bi ne bil storil omenjenega izreka; ali pa ga je hudomušnost gnala k temu. Kdo ve? Naj si bode kakor hoče, stvar je bila pa tako-le: Naš Joža, dobro podkovan v svoji stroki, odgovoril je bil že na vsa vprašanja zelo povoljno, kar ustane suhljati predsednik izza mize ter pravi jako resnim učeno nagrbančenim obrazom: „Dovolite, gospod kandidat, še meni jedno vprašanje. Mi znate-li povedati, kaj je paprika?" Naš korenjak pri pogledu na to utelešeno filologijo vender ni mogel misliti na bo taniko! Torej ga en časek debelo gleda, potem pa začne premišljevati ; misli, misli — kar se mu zabliskne pred očmi, da se mu obraz zažari in krepkim glasom se odreže: „ Paprika — to je perfektum od papridzo." — Gospodje izpraševalni komisarji mu tega filologičnega greha nikakor niso v zlo jemali, ampak namuzali so se in dobro jim je delo, da jo je skupil starokopitni sitnež. Gospod preses pa odslej baje ni več povpraševal naravoslovcev po ogerski papriki.
„Ljndski glas"
Je vsaki čas Velik „špas" Za nas!
Zdaj se spravi nad klobase, Potem išče banke za se, Kjer bi hlapec in šivilja, Dobivala posojila Ino sploh vsaka stranka, Dokler ima kaj še banka. Zeli si Židov v deželo In da bo še bolj veselo, Izumi nov si pravopis Na jor in jot, na ,,fis" in ,,gis". Najboljši on ima poete, Slovenske znašel je kadete Najboljše on ima moči V glavi največ on soli. Kadar malo je na „biks'' Pa se spravi nad ,,jour fixe" In se čohlja ob „Narodni dom"
Ter godrnja kot „B.om-pom-pom". #
* #
Zdaj jezi se in priduša Ker ga nikdo ne posluša Ker ni abotnosti tak' debele Da bi v svoje je ne vzel predele. Zato „Ljudski Glas1' Vsaki čas
Dela ,jšpas" Za nas !
Mej dvema nemškutarjema.
A.	Tschau! Dobro jutro!
B.	Servus! Bi geht's?
A.	Slabo, slabo. Naša reč gre nazaj, Ko bi že druzega ne bilo,
pa to mestno posojilo je res že od vraga!
B.	Res, res, tudi mene so tiste vražje Hribarjeve „cifre" vsega
potlačile Zdi se mi, da imam vse kosti prerahljane.
A.	Saj še dr. Schaffer ni več tako dobre volje. Le poglej ga,
tamle gre, ves resast je že!
B.	Če gre že zdaj tako nazaj, kaj pa še bo? Potem bode čez
leto dni tak, kakor obrana božična jelka, ali kakor se pravi po naše „wie ein abgeklaubter Cliristbaum".
A.	Kako to?
B.	Ne delaj se nevednega. No letos izgubil bode mestno od-
borništvo, deželni poslanec ne bo več in deželni odbornik tudi ne.
A.	No, pa vsaj ostane še „Tanzmeister" v kazini.
B.	Tudi ne več, ga je že dr. Gartenauer izpodrinil.
A.	Hm, hm, res hudo. Sicer nič novega?
B.	Nič. Tschau!
Nemški Sehulverein
„He,
(Izpred sodnije.) V mestu L. (pa nikarte misliti na Ljubljano) je sodnik, ki je zanimljiv zaradi tega, ker ima neizmerno dolga stopala, da bi bil, kakor se navadno govori „dober za zelje tlačiti". Nu, zelja baš ne tlači, pač pa slovenščino in poleg drugih hib dosledno namestu „ker" pravi „ zakaj". Prigodilo se je, da je bil zatožen kmet, njegova žena pa poklicana za pričo. Slednjej hoteč raztolmačiti postavno dobroto, storil je sodnik to rekoč: „Zakaj si ti žena tega moža, ti je na frej volja dano za prsčč." Kmetica pa odvrne nekako razdražena: »Zakaj, zato ker sva se vzela, kaj bi še prisegala".
(Dal ga je.) V nekej družbi bil je govor o Darvinovi teoriji. Kakor že pri takih prilikah navada, bila so mnenja za in proti. Najbolj vnel za Darvina pa se je gospod, na katerega so od davno že piko imeli. Ko tedaj v eno mer ponavlja in zatrjuje, da človek potomec opice, zdi se enemu navzočnih pravi čas, in zavrne ga rekoč: „če ste prepričani, da je vaš praded bil Orang Utang, mi je prav, jaz za se pa prav dobro vem, da moj praded ni bil OrangUta-g."
(Preveč zahtevano.) Rudečelična kmetska deklina pride k domačemu gospodu župniku po krstni list. Ž u p n i k: „Kako ti je ime?" — Deklina: „1 kaj me več ne poznajo, saj so me vender krstili?"
(Korist konkurence.) V L . . sta dva optikarja, imenujejo jih Re in Ru, katera se precej pikro gledata. Gosp M., kateremu so se očala nekaj pohabila, nese je k optikarju Re,
da je popravi. Ko pride čez par dni po nje in praša za račun, mu reče Re.: 1 gold. 35 kraje." M., kateremu se je to vele zdelo, opomni lia glas: „To je vender od sile, drugokrat pa grem k gosp. Ru, tam bo gotovo ceneje". A Re mu tolažljivo prestriže besedo: „č'e je tako, naj pa bo le 80 kr."
(Resnici čast!) Neki g. Turna je pri ljudskem shodu mej drugim tudi .trdil, da občinstvo obrtnikom zavida vsak četrt liter vina, ki ga ob nedeljah popijo. T«o ni povsem istinito, kajti v nekaterih krčmah je vino tako kislo, da se nam vsakdo v srce smili, k d o r g a mora piti in mej temi so tudi obrtniki. Celo g. T uma je našega usmiljenja deležen, ne zavidamo m u p a p r a v n i 6.	V e č v i n o p i v c ev.
(Malo srečna reklama.) V nekem listu čitali smo: „N. N. umrl je v občni hiralnici, kjer se je prav dobro počutil."
P. n. gg. naročnikom!
Prva številka zakasnila se je, ker še do danes naslovne podobe dobili nismo. V naglici smo si pomagali, kakor smo mogli, a zadela nas je druga neprilika. Prvo številko zaseglo je c. kr. drž. pravdništvo zaradi pogovora mej Brezovičarjem in Bizovioarjem in zaradi članka „0 imenovanji novih okrajnih šolskih svetnikov". Na našo prošnjo dovolila se nam je izdaja 2 štev. Gg. naročnike odškodovali bodemo v bodočej številki po možnosti.	Uredništvo „Škrata".
prijatelj, poiščite si bolj ozke ulice, kjer ni tako daleč	podoben je židom, kajti kjer ne more skozi
od zida do zida.	vrata, leze skozi okno.
Pogled na naše politično obzorje.	Škratogram z Berolina.
začetkom 1. 1883.	„Razmere mej Prusijo in Rusijo so nenavadno
prijateljske."