ISSN 0350-5561 ca konec Udna Spremenil ivo do pretežno oblačno bo 2 občasnimi padavinami, deloma nevititami. Po nižinah bo deževalo. 53 let ét6vHka 7 četrtek, 1G. februarja 2006 300 SIT-1,30 EUR lEAlH» Panika, ko ni razlogov zanjo? Bojana Špegel Slovenija razglašena za območje tveganja Požagan križ nad Šaleško foto: 5. Vovk Vsak mrtev ptic ni okuženi Velenje - Včeraj dopoldne so sprehajalci ob Škalskem je-zeru našli mrtvega ptica, o čemer so obvestili veterinarsko Inšpekcijo. Vendar pa nI slo za mrtvega laboda, kot so povedal po telefonu, ampak menda za mrtvo srako. Veterinarski Inšpektor je zaradi Informacije, da gre za mrtvega laboda, takoj ukrepal In poslal lilglenlka. Ta je je prišel ob Škalsko jezero In naj bf mrtvo ptico varno odstranil. Vseeno pa prosijo ljudi, da so pri klicih na Inšpekcijo In veterinarsko postajo bolj natančni pri opisih ptic In kraja najdbe. Za vsako mrtvo ptico bo težko ukrepati, saj jih pozimi veliko umre tudi naravne smrti. Pomembne telefonske številke: Center za obveščanje 112, Veterinarska uprava Republike Slovenije, Območni urad Celje 54193 36, 041645 778. Foto: S. Vovk Velenje. 13. februarja - V noči iz ponedeljka nn lorek so neznanci na o/emlju katoliške župnije žencga A. M. Slomška v Velenju iia travniku ob Šaleški cesli v Ve-leuju požagali 4-meirski leseni krii. Leseni križ je bil žc v preteklosti tarča vandalov. Postavljen jc bil 24. junija 1994 kot znamenje ždje in molitev vcr-lîili krajanov za gradnjo nove cerkve na tein mestu. »Za vse katoličane je la vandaltzem žalitev, toda hkrati jih bo tudi spodbudilo k prizadevanju po se večji medsebojni strpnosti in sposiovanju do drugače verujočih. Verniki so že izrazili željo, da bi uničen križ obnovili.« so sporočili iz službe za odnose z javnostjo Škofije Maribor. Kcii so se zapisali, župnik te žujv nijc Viljem Kaučič zavrača možnost. da bi bil vandaliiem povezan L objavo spornih proiiislam-skih karikatur ter posledično maščevanje prizadetih. ■ REMOPLAST Saaoslirtta iiiGi 9 Proizvodnja PVCoktn invnt Wj gm Htt, te ttM 717B0, iiuinHim v Kobler'texvm zafivu v Mariboni so pr^/if;// cť/rfe/c r/aš/i c vfn/s^ow pí/cje ob/íe/fega /aMiJ. Država iii listi, /r/ ïo oii^oxowi za lo področje, so o lem molčali w ť do nedeffe, ko je o tem ja\nosl prva obvestila evropska kornialja v Bruslju. Da je bil lahod res okuien s amrionosnim vintsoffi so tia driuvni veterinarski upravi izvedeli te v solxilo zvečer, molčali pa naj bi salo. ker so po /)esedal/ direktorice VURSA Vide Cador/ič SpeliC pripnivliali ukrepe oh tem odkritju. Seie čez neka/ dni l>ooio mdi izvedeli, a/i Je pogrnili lahod hil ohižen s človeku fievarnim virusom HSNI. y ponedeljek navsezgodaj s/no tudi /ni začeli pridobivati i/}for/nacije, kaj se dogaja in kako ukrepati. Sploh ker vemo, da ob wle/ijski//Jezeri/r sivi 219 vr.w ptic. med njimi tuiii veliko selivk, /n da ima/no v l^fe/iju tudi veliko labodov. ki so te dni očitno najbolj ogroženi. Marsikoga je oh tem, da Je Vl'RS tako dolgo /mlčal. začela grabiti panika. Kljub le/m/ da je prav Vida Cadonlč .^peliČ glasno uitrje-wla. da razlogov zanjo ni! Mi/nogrede, niti sosed/ùe Hrvaške niso usi)eU obvestiti o //ojavu ptičje gripe pri nas, čeprav je sa/na osebno, kolje zatrdila na leleviziji, lelefoni-rala. Pa nil/če ni dvignil telefona?! Drži lud/. da f^aleška dolina vse do torka, ko /laj hi v Vradne/n listu ol^avili, (h Je celotna Slowf/ija razglase/ta za oh/nočje tveganja, ni bila med ogn>zenimi območji, kjer so takoj zači'li izvajati stmije varnost/ie ukrepe. Kaj to sedaj jx^meni? Rejci perutnine bodo morali poskrbeti, da se ne bodo prosto gibale in da ne bodo prihajale v slik z di\Ji/nl ptica/ni. ljudje pa se moramo izogibati stiku z nJi/ni tudi v naravi. Torej ob sprehodih okoli jezer nič več hra/ijenja !alx)dov, telesni stiki pa so spioh lahko nevarni. Ce opazile poginulo ptico. Je najbolje, da /tokličete na \eierinarsko inšpekcijo. Ta Je za /lase podroge v Celju. iMÍiko pa se obrnete ludl na Veterino kostanj, kjer mí bodo znafi prav us/tjenti. V ponedeljek jih Je ze poklical %ostanJčan. kije x naravi nasel mrtvega kof^ moranu, takih klicev pa bo verjetno ob sedanje/n strahu kmalu še več, saj bodo ljudje l)olJ pozorni /la dogcijanje v naravi. Kako tor^' verjeti, da razlogov za preplafi in paniko ni? V lekamaii ta-mifluja. zdravila proti %ňpi. nI Prihodnji teden naj bi v Sloveniji dobili še deset tisoč' enoi tega zdravila. Da hi gu tm'enti\'no lahko kupili vs/ Shvena, nikakor ne ho šlo. saj ga tudi na svetovnem trgu ni. Tudi če razloga za paniko ni. so v Angfijl ze izračunah štmlo znev morebit/ie pandemije ptičje gripe. V Sloveniji naj bi zbolelo S(X} tisoč ljudi. 50 tisoč /laj bi jih iskalo zdravniško pomoč, od tega 25 nuj/}o. Umrlo pa naj bi okoU I.SOO ljudi. Da se to ne bi zgodilo, lahko z upoštevanje/n varnostnih ukrei^ov pfmiaga/no vsi. Tudi tisti, ki hnajo do/na od tri do pet kur. ki bodo ve/;letnefe med najpogostejšimi kršite/ji strogih ukrepov. Pnivi rejci se jih Mo zagotovo dr-iali. Da o te/n, kakšno gospodarsko škodo bodo rejci perutnine občutili zaradi ptičje gripe, danes sploh nt govorimo. Ocenjujejo jo v milijardah. Strah je pač velik gospod, mar ne? Informativni dnevi 3 Velenje, 10. in 11. februarja - Tudi Šolski center Velenje je tako kot vso druge izobraževalne ustanove v Sloveniji v petek in soboto pripravil informativna dneva, na kâierilî so se bodoči dijaki in študentje seznanjali z možnostmi izobraževanja in roki. na katere bodo morali bili pozorni, da bodo njihove vloge za vpis oddane pravočasno. ■ mkp PREDSTAVNIŠTVO VELENJE Stan trg 35,3320 Velenje tel.: 03/897 50 96 Od 1. a. 2006 tóje |e es Fredsttv. ViéMi^ nov Mov^ ÔM9 PON« TO« Ći, K od 7.00 • 16.00 m 'm v SUDO od 7M • 17.00. Z vsoliodiwMwiii cMiîtvHvil ftkod MifiM016.2.1006 Mwtorni MIL TO. Ci. K od 6.00 • 10.00 M ■ v SMDO od 14» 00 • 16M» Bodoči dijaki so Iskali podrobnejša pojasnila. 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 16. februarja 2006 lokalne novice Ob nedeljah spet odprto I juhljHna. Vckriic • Ustavno sodišče je do končno odločilvo /adr/alo j/vrievčsnjc o trgovini v delu. ki nnwjuje odprlosi prodajaln z nujnimi ^ivljtfiijskinii poircbi«inami na do dcsci iiedajni postopek vložil predlog novele zakona o prevzemih. Kot je pojasnil, so se ob uporabi zakona, ki je hit sprejet lota pokazale nekatere pomanjkljivosti in nejasnosti» ki bi jih bilo smiselno urediti. Med drugim se jc za ne díwolj natančno |x>kazala določba, da se zakon ttporablja váí vrednostne papirje, nič pa nc doioča glede družb. ■ mkp Ustanovili Inštitut OKO Velenje - Ta mesec je na Konjški 62 a v Velenju začel poslovati ne-proťítni zavííd Središče za izmenjavo zjianja in pomoč tiporabnikom - Inšdtut OKO. Ustanovitelj in njegov direktorje Iztok OsrwJkar. ki je v pisnem sporočilu nicd drugim zapisal da jc dejavnost instituta razvoj ter vzdrževanje proste in odprtokodiie programske (Opreme, izobraževajye. sve-t(wanje in pomoč ter kulturno udejstvovanje. Inštinit Želi postati središče za ižmenjavo znanja na področju odprlokodnih rešitev. Pri tistvarjanju novlli dobrin bodo sodelovali s strokovnjaki z vrhunskimi specialističnimi znanji in skupaj z njimi pt)srcdoval[ in izmenjevali svoja zjianja v ožjem ter sirw okolju. Kot §e v pisnem sporočilu, gre za nepri^rilno organizacijo, ki poleg priliodko v iz naslova opravljanja lastno delavnosti na trgu pridobiva dodaten denar z donacijami. sponzorstvi in prostovoljnimi prispevki. mtp Koronarograf predvidoma prihodnji mesec ( - Velika dobrodelna akcija za nakup koreni a rografa za celjsko bolniàiico, ki jo je (Oktobra 2(H)4 začdi> društvo Korona, kasneje pa so se mit pridrtižile še veteranske ter tipokojenske organizacije v Celju, je v skJepni fazi. Kot so povedali na nedavni novinarski konlbrenoi. so jo razširili na celo celjsko območje, v njej pa so doslej zbrali že 176 milijonov tolarjev. V celjski boliiisiíici uaj hi srčni rentgen dobili predvidoma X. marca, dobavilo ga bo podjetje C/orenje CîTI iz Velenja, prve preiskave pa naj bi opravili v drugi polovici tnarca. Več o dobrodelni akciii bomo poriKali v nasledtjji ^evilki Našega časa, mtp Kultura - hrana duha Novi kanoniki Maribor, 11. februarja - Na god I.urške Matere božje in svetovni dan bolnikov je mariborski škcif msgr. dr. Frane Kranjljenicr imenoval nove kanonike mariborskega stolnega kapitlja. Za stolnega kanonika je imenoval kanclerja Janeza Ix'sniko. šest du-hi>vnikov pa je imenoval za častne kanonike. Med njimi je rttdi Jože (iračner. častni dekan in župnik iz Luč. Stalni ali kolegiátní kapiielj kanonila>v je zbor duliovnikov. katerega naloga je opra\ijatijc slovesncjših bogoslužnih opravil v stolnih ali kole-gjatnih cerkvali 1er prevzem nalog v vlogi ožjih skoibvsdcih sodelavccv. ki mu jîtî dodeli krajevni skof. Kanoniki z imeniwanjem pridobijo tudi častna zimanja znamenja, kot so svetinja z verižico in rdeče obrobljen lalar z rdečim pasom, v koru in pri liturgičnih opravilih pa nosijo še rdečo moceto nad rokclom in birct nlcče harve. tp Spremljevalci invalidov z vlaki brezplačno Ljubljana, 10. februarja - Iz Slovenskih železnic so sporočiJi.da so zli), februarjem uvedli posebno ugodnost za prevoze spremljevalcev invalidov oziroma oseb na invalidskih vozičkih. Tako bodo spremlje-Vdlci invalida ozin>ma osebe na invalidskem vozičku imele brezplačen prevoz na vseh vlakih v notranjem promeitt, ■ mkp Zbor šoferjev in avtomehanikov Velvrýc - lo soboto ob 17. uri se bodo v dvorani večnamenskega doma v Vinski Gori zbrali Člani Združenja šoferjev in avtomehajiikov Velenje. Na rednem letnem občnem zboru bodo pregledali delo v lanskem letu in ga začrtali tudi za letos. Ob koncu bodo svojim članom podelili jubilejne nagrade. ■ hš Šoštanj • Ob kulturnem prazniku je bila osrednja slovesnost v občini Šoštanj prav na dan praznika. Zavod za kulturo je kulturo željnim omogoči! brezplačni ogled monodrame Pavle k v izvedbi Mestnega gledališča Ptuj in v vlogi odličnega Petra Tcrnovška. zbrane pa je v praznovanje popeljal kvartet mladih flavtistk. Slavnostni govornik je bil direktor zavoda Kajcian Cop, kije ob prazniku nanizal nekaj svojih razmišljanj in pogledov v prihodnost. Med njimi je poudaril tri projekte, ki čakaj<) /av<îd, in sicer vodenje aktivnosti muzeja usnjarstva, tehnična oprema kulturnega doma in profesionalizacija Lista, revije za kulturna in druga vpraiianja občine Šoštanj in širše. V svojem govoru se jc navezal tudi na delovanje kulturnih društev in njihov pomen za razvoj le vrednote. Na zbrane v dvorani je ob koncu govora naslovil tudi nekaj osnovnih vprašanj, ki bi si jih lahko ljudje zastavih tudi ob Čisto običajnih dneh. Ta so, ali se zavcdamt), kakšen pomen ima kultura, kaj je kultura in ali ni kultura listo, kar nam pomaga razumeti naše občutke, da smo lahko strpni, iskreni in pošteni. Kultura pa se Vdko začne in konča že pri našem vsakodnevnem obnašanju, je zaključil govor slavnostni govornik. ■ MUojka Kom prej, foto: Dejan Tonkli »Je svojevrstna in enkratna, zato jo moramo ceniti!« Šmarlno ob Paki - Tako kí>l že nekaj zadnjih let bodo tudi letos v občini Šmartno oh Paki praznovali slovenski kulturni praznik s spletom prireditev. Osrednja je bila minuli pelek v dvorani šmar-škega kulturnega doma. Slavnostna govornica Juana Robida seje v uvodu najprej dotaknila številnih jubiJejev, kijih bodo letos praznovali v tukajšnjem okolju, in i^ri letu pt)udariJa. daje prav kultura tista, ki zna vseskozi pn> movtrati kraj že celih 100 let. Kulturo v občini ustvaijajopcvci moškega in mešanega pevskega zbora, člani Gledališča pod kozolcem in folklorna skupina Oljka, ki bogatijo kuUurjio scetio že 30 let, pa likovniki. tamburaši, njihovi podmladki v osnovni šoli, literati ... Pred 100 leti zbujen Prešernov duh smo podedovali, živi v nas. Šmarški kulturniki ga /najo ohranjati in negovati, znajo ga tudi graditi na novo in ga postavljali v današnji čas, »Llstvarjati kultun» ni iz^guba časa. In če je držiiva i. novci bolj siromašna, so toliko pomembnejša tudi ljubiteljska prizadeva-tija, K sreči se tega zavedajo tudi naši občinski možje in žene in amatersko kulturo podpirajo, saj ni lo porabniška. Tu se združujeta en<'tna volja in prizadevanje krajanov. Tu se združujejo ljudje ne glede na ideološko, regionalno, strankarsko, statusno, ekonomsko ali generacijsko pripadnost. Dopušča se različnost, lu ni zavisti. tica ne da sltivečega imena. To je srečevanje ljudi, »ki dobro v srcu mislimo.« Pozvala je občinstvo, da s svojo živo odzivnostjo vzpi^dbu-jHj{> tamkajšnje kulturnike, cenijo njihovo delo. vrednote in kako- pevskega zbora, z zanimanjem pa so si udeležen ci ogledali razstavo del akademskega kiparja, rojaka .Marjana Dreva, kije postavil nekaj svojih del na ogled v avli šmarškega kulturnega doma. samo sposobnost in ljubezen do kulturne dediščine, svojega kraja, gledaliških desk, ljudskih f>bičajcv, petja, slikanja, plesa, slovenske besede.« Vo besedah Robidove kultura duhovno bogati. izx)slruje občutek Zii lepo in dobro, pim^aga v žalosti in veselju. Pomaga bili tnodrejši. Je svojevrstna in enkratna. Zalo jo moramo ceniti. Tu človek ne velja »kar plača«, lu pe- Moéki iborje nastopi/ pod vodstvom Andreja Fi&erja vosi. «Veselimo se njihovih uspehov, pimosni smo na njihove in naše jubileje. Začnimo torej praznovali leto jubilejev iu ^'eden drugmu ogenj dajmo"!« Prireditev so svojimi nastopi obogatili učenci velenjske glasbene šole. oddelek Šmartno ob Paki, člani dtmiačega moškega Marjan Drev živi v Mariboru, bolj znanj jc postal pred 15 leti s kifíom Antona Martina Slomška. Človek, ki razmišlja o oblikovanju lastne forme vive v domačem kraju. Podporo pri tem mu jc obljubil tudi šmarški /upan Alojz Podgoršek. ■ rp v Življenje v olimpijskem duhu j Preveč jih je, ki bi le sodelovali, in takih, ki bi povzdigovali glas - Kje bo potekal plinovod, kje hitra j j cesta, kje bodo zadrževalniki, da Spodnja Savinjska dolina ne bo plavala - Konjižki župan odstopil, a le j I kot vodja delovne skupine pri SOS - Le še eno sladko leto za naše kmete | lùii pravijo, da h! Mo pruv. da bi utdi v mšew vsakdanjem življenju v lent času res zavel pravi olitnpijakl duh In čepra\- pri /ms ludl x'clja, da če seuîs nekaj rvčejo. morujo >'dru^i<' íenm /fasproimuli. pa naj je pobuda íisíili »eniii« k' iako dohraje (udi res, da i^e v tem primeru tudi r vrtíah lisilh »emiu s predlogom v,v/ pos'scm ne strinjajo. Prav bi uamreč bilo. da bi vsaj tem cusu pozabili na spore in .spopade ružnih vrst. ni pa pomeni sprejein-IJIvo, da bi líť počez zavladal olimpijskih duh. da je xazuo le sodelovali, ne pa tudi zmagati Kajti takih, ki hi pri nas m raznih področjih res le sode-Irmil, je te îako pre^vtl fie posebno, će gre :a kakšno pišnier/ho\voj/ie«. bi pa ta čas prišlo X kako prav. i^íarsikaj bi v rem času sicer vseeno sprejeli, pa brez nepotrebnih vročih besed In nizkih udarce^'. /V naj gre za "nesrečnem ponti-lo&titve In komentiranje pobud in dtganj predsednika drídw. napoiit\X' vojci' ko\' v /rak. ukinjanje korupajske Kosove komisije, razprav o zdrax'sivn in šolstvu, kjer grozf te kar stavka, aii za kaj dru^ef^a. Na našem širšm območju so se začela prva kresanja mnenj o doku?nenlilt, ki bodo zakoličili trase nekaterih pimtemhnih objektov. O tem. po kateri zemlji bo potekal plinovod med ^emrupenom in šaitanjsko '/ennoelek-irunio. fge bodoča hitra cesta med Koroiko in in^tocesto. Včeraj je bila v '/.a!cu ze dru^a pn^Htorska konferenca o državnem lokacijskem načrtu za za^otavljojtje poplavne varnosii v Spodnji Savlnj.<^ki dolini Gre za irl po-membne projekte za razvoj posameznih območij pri gradnji pllnawda tudi za državo kot cehio. saj je Slfhvnija 'se kako ixlvisna od elektrike Iz fhsia-/fp. Le da se et/erpzni del/to .spreminja. Plin pa bo tudi ^poni^h najmanjša dotrajana bloka. O trasi hitre cesle na tein mestu ne kaze izubijati besed - čeprav ho verjetno veliko besed še Izgfjwrjenih, preden h zakoličena dokončna trasa In preden bodo vozUa zapékala po sodobni cesii. Vedno se najde kdo. ki dregne v traso aH vire flnandnmja. Cestna problematika je pač področje. kjer pri nas še kmalu ne b zlezli na zeleno wjo. Se ivliko je območij za kaiera pravip. da bt uspeh delavne skupine pa vseeno šieje Uk da seje mlnlstr^o za promel na ostmi ar^imeiuov odločilo, da homo pri nas leia 2<)0fi u\vdll elektronski sistem a\sininjenja. Kmeije. ki se tudi na našem območja uhvrjajo s pridelasv sladkorne pese. pa so si malo oddahnili. Sladkorna tovarna r Ormožu bo delala še eno leto. Tako bodo lahko še eno sezono pridelovali lo poljščino, kije menda kar donosna. Bolj kot pšenica ah koruza, s katerima naj bi po no-^vm zasadili njive, Ob dal župan Alojz Podgoršek, onega pa svetniška skupina SLS. ki ima v občinskem sveiu od dcseiih sest svetnikov. Po obrazložitvi župa- Svetnik Ivan Rakun: "Ne motijo me étevitke, ampak novih amandmajev se je v razpravo najprej vključil s'vctnik I*an Rakun, »Sc vedno mc moti nerealno načrtovanje pri predvidenih posodobitvah cest. prav tako nisem ilobii odgovora, koliko dolga je še v /vezi z naložbo pri osnovni Svetrîfk Bojan Kladnik: "So izpolnjene zahteve predlaga tetjev amandmajev?" soli. Ker snio dobili amandmaje na mi/.o. ne bom glasoval /a sprejetje predloga občinskega proračuna.* v nadaljevanju ra/prave so svetniki ugotavljali, ali in kje jc bil morebili kršen poslovnik. Po dodatnih obrazložilvah je nato svetnik Bojan Kladnik vprašal prisotne svetnike; ali je edini razlog za odlo/ilev sprejetja proračuna kršenje poslovnika ali so razlogi drugi. Prav tako je vlagatelje amandmajev vprašal, ali so pri predlt>gu izpolnjene njihove zahteve. Ker je bil odgovor pritrdilen, je /upan Alojz Podgoršek dal na glasovanje vsak amandma posebej. Svetniki so vse sprejeli soglasno, pri glasovanju o predlogu proračuna pa jih je od osmih pri-solnih zanj glas^walo sedem. Po predvidevanjih naj bi se letos v občinsko blagajno nateklo 474,6 milijona lolaijev. odhodki pa naj bi znašali 512.6 milijona SFI*. Tomažk - namesto stanovanjske soseske kulturni spomenik Poročali smo že, da je občina Šmartno ob Paki na 2.2 hekiaija velikem območju v vaî^ki skupnosti Slatina predvidela lireditev sodobne stanovanjske soseske. Iz tega naslova naj bi pridobila blizu too milijonov tolarjev. V začclku lanskega leta se je lt)iila priprave lokacijskega načrta obravnavano območje, a je pri iskanju enega od soglasij naletela na zahtevo celjske enote Zavoda za var- stvo kulturne dediščine Slovenije. Slednja je namreč zahtevala izvedbo predhodnih arheoloških raziskav na območju TomaŽka. Te so pokazale, da gre na tem območju za prazgiHU>vinsk(î in antično najdišče (bilo naj bi največje v Sloveniji). Ministrstvo za kulturo je območje že vpisalo v register nepremične dediščine, šmarški svetniki pa so včeraj sprejeli osnutek <ïdloka o razglasitvi zavarovanega arheološkega najdišča Tomažk. v obrazložitvi je župan Alojz Podgoršek povedal, da jih je k pripravi odloka, ki so ga na seji obravnavali kot osnutek, prisilil zakon. Zemljišče je še vedno zavedeno kol stavbno zemljišče, kar pomeni, da je še vedno namenjeno gradnji. Vendar pa bi moral investitor pri pridobivanju soglasij plačati tudi raziskavo kompleksa. Podgoršek je ie povedal, da je občina že predlagala Regijski razvojni agenciji Celje uvrstitev najdišča med projekte regionalnega razvoja. Svetnik Bojan Kladnik je povedal, da bo glasoval /Ji sprejem osnutka odloka z grenkim priokusom, saj se boji, da ho najdišče povzročilo kar nekaj težav. Z njegovim mnenjem so se strinjaQ tudi dragi svetniki. Se obeta sprememba volilnega sistema? »Zakon o lokalni samoupravi se je v zadnjem času spremenil in dopolnil kar trikrat. Spremembe so tako obsežne, daje najbolje, če sprejmemo nov statut občine, ki bo usklajen z omenjenim zakonom. Prav tako je število občanov presegliJ številko ."^OOD, s čimer so dani pogoji za povečanje števila članov občinskega sveta z 10 na 12 do 15.» je obrazložil t)srednja razloga za obravnavo osnutka odloka novega občinskega statuta župan Alojz Podgoršek. Povedal jc še, da se občinska uprava zavzema za večje število svetnikov, saj analize kažejo, da so ti sedaj preobremenjeni. Povečanje ste-Ýilň svetnikov pa potegne za sabo drugačen vi>lilni sistem - namesto sedanjega večinskega proporcionalni. Območje celotne občine naj bi bila ena volilna enota, doslej so bile štiri. Tako kot svetniki so se di> osnutka novega občinskega statuta pozitivno opredelili tudi člani sta-tutarnopravne komisije. Po njihovem predlogu naj bi t)bčinski svet po novem štel 14 članov. Župan Alojz PodgtJršek je izrazil prepričanje, da nov statut veljal že za letošnje lokalne volitve. ■ Iskanje pojasnil o bodočem šolanju Šole in fakultete so v petek in soboto na informativnih dnevih predstavljale programe za šolsko leto 2006/07 Milena KrstíČ • Planine Veletye, 10. februarja - Konec ledna so sl(wenske srednje, višje in visoke šole ter rakultete, kjer so pih tekali informativni dnevi, preplavili bodoči dijaki in študentje, ki so iskali podrobnejša pojasnila o nada-Ijevaitiu Šolanja. Srednje tole so jim svoje prtigrame predstavile v petek dvakrat, dopoldne ob 9. uri (v Velenju ob II. uri tudi za po klicno in tehniško šolo za storitvene dejavnosti) ter popoldne ob 15- uri. Se eno možnost, da /vedo, kar jih je v zvezi z izobraževalnimi nanwranii zanimalo, pa so imeli v soboto ob 9. uri. Na informativna dneva so se skrbno pripravili tudi v Šolskem centru Velenje, kjer v tem šolskem letu poteka delo v tridesetih srednješolskih in petih višješolskih strokovnih prtJgramih. V njih se v šolskem letu 2005/06 izobražuje 2.394 dijakov. 740 študentov in 750 odraslih. Na informativnih dnevih so se predstavniki posa- meznih programov, pomagali pa so jim tudi dijaki in šiudemje. potrudili, da so jim programe predstavili kar se da nazorno. Šolski center Velenje je /j novo šolsko leto razpisal 1.0Í6 prostih mest v različnih oblikah rednega srednješolskega izobraževanja, od tega 776 v 25 programih za učence, ki zaključujejo osnovn^v šolsko izobraževanje in se vpisu- jejo v novem šolskem letu v prvi letnik srednješolskega izobraževanja. Novost v lettíšnjem izobraževanju na Šolskem centru Velenje je program srednjega tehniškega izobraževanja za poklic tehnik mehatronik, za katerega so razpisali prostih mest. Veliko jih je na informativne dneve prišlo ic odločenih, veliko se jih bo na podlagi (istega, kar so shsaD. lažje odločilo. Jernej Kitek in VhI Juvan. des'etošolca iz Velenja. sta bila že pred informativnim dnevom odli)čcna, kam se bosta vpisala, ûx vsaj dve leti veva, kje bova nadaljevala šolanje,« sta povedala. »Predstavitev pri)gramov nama je bila vseeno zanimiva. p<> trdila je tisto, kar sva pričakovala.« Oba se nameravata vpisati na splošni program gimnazije Velenje. Prijave za vpis bodo bodoči dijaki morali oddati najpozneje do 24. marca, do 14. aprila pa jih bodo lahko prenašali z ene na drugo šolo. Jernej Kitek in Vid Juvan: "Midva sva že odločena,< Priprave na državni otroški parlament Velenje - V ponedeljek dopoldne je v dvorani centra Nova polekala še ena razprava osnov-nošolcev ua temo Tabuji - prepovedane teme. Na tokratni otroški parlament je prišla predstavnikov številnih občin iz Spodnje in /gornje savinjske doline ter Šaleške doline. Razpravo, v kateri 80 mladi predstavili sklepe občinskih otroških parlamcjitov. je vodil dijak 4. letnika velenjske gimnazije Jan Škoberne. Sklepi so bili pcîdobni kol že na medobčinskem parlamentu, ki je pred dvema tednoma potekal v občinski hiši - mladi si želijo več in boy glasno govoriti o vseh temali. ki so za njih tabu: to pa je predvsem spotnt>st. zlorabe, nasilje... Ob koncu dveurne razprave s<ï mladi izbrali 6 predstavnikov regije, ki bodo skrbno oblikovane sklepe predstavili na državnem otroškem pariamentu. Ta bo 13. marca v Ljubljani. Zaaimivo je, da so se doslej mnoge teme, odprte na otroških parlamentih, pokazale kot potrebne in koristne pri drugačnem preživljanju najstniških let. Mladi so namreč zelo odkrili in povedo, kaj mislijo in čutijo. S tem pa spodbujajo tudi uresničevanje njihovih želja. Ne vseh, nekaterih pa vendarle, Mbs Na regijskem otroškem parlamentu so predstavniki Številnih občin predstavili sklepe medobčinskih otroških parlamentov^ najboljše pa bodo predstavili tudi v Ljubljani, Evidentiranih kar 29 plazov Velerye - V torek se bodo na 27. zaporedni sçii sešli velenjski mestni svetniki Na dnevnem redu je 21 točk dnevnega reda, med njimi tudi nekaj kadrovskih zadev. 1ako bodo imenovali direktorja Mladinskega centra Velenje. T.dini kandidat, kije že dobil so glasje nadzornega sveta, je dosedanji direktor Aleš Ojsteršek. kije na tem delovnem mestu že dva mandata. Na februarski seji sveta MO Velenje bt^do svetniki obravnavali tudi predlog sporazuma o delitvi nepremičnega premoženja med mestno občijío Velenje in občino Žalec. Gre seveda za področje naselij v krajevni skupnosti Vinska Cîora, ki seje po uvedbi lokalne samouprave izločila iz občine ;^atec in postala del mestne občine Velenje. Pri delitvi premoženja bodt> upoštevali krajevni princip, torej bo vse javno premoženje v teh naseljili prešlo v last mestne občine Velenje. Posebno pozornost bodo posvetili posledicam naravnih nesreč v MO Velenje. Naravne nesreče, ki so posledica nenadzorovanih naravnih sil, namreč zadnja leta močno ogn)žajo Slovenijo. Šaleška dolina ni izjema, saj se že nekaj let sooča s številnimi plazovi. katerili odpravljanje je zelo veliko fmančno breme za občine in zalo tudi ovira za nadaljnji razvoj. Pri večjih plaz<»vih naj bi p(v magala tudi država, kar pa je zaradi obsega nravnih nesreč v zadnjih letih težko. Na področju MO Velenje je trenutno evidentiranih kar 29 plazov, največ v Pesju, Vinski Gori, Šentilju in na Gorici. Najbolj pereč je zagotovo plaz v Podgoïju v Ki> Pesje, saj bo sanacija stala kar 60 milijonov tolarjev. Dela so že začeli, a jih je prekinila hitra zima. ■ bš Mladinski center v odiolcu Šošlar\j • Šošianjski svetniki se bodo na redni seji srečali v p Ijek. 20. februaija. Sprejemali bodo osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center Š(^šianj in okvinil program dela sveia v letošnjem leiu. Na tej seji pa sebodopodrobnoseznanilitudi z nadaljnjim razvojem Termoelektrarne Sijštanj In Premogovnika Velenje, / enim in drugim je tesno povezan tudi razvoj občine Šoštanj. Šoštanj pa naposled le dobiva mladinski center, za začetek z odlokom. ki vodi k njegovi ustanovitvi. Že pred dvema letoma in pol je župan Šoštanja Milan Kopušar na pobudo mladih imenoval komisijo za mladinska vprašanja, ki je v dogovsll, za dohodke iz premoženja ter za dobiček iz kapitala in niso dohodki, ki ne ve^ Ijajo za dohodke po /Doh-I. oziroma niso dohodki, oproščeni plačila dohodnine po /Doh-l, in oiso zajeti v oznakah 6100, 6200 ali 6300, Preostali drugi dohodki so /Jasli: nagrade, nagrade v naravi in podobna Izplačila (ludi nagrade in priznanja za izjemne di>sezke, kadar je to redni dohodek ali dohodek za opravljeno delo ali storitev), dobitki v nagradnih igrah, ki niso Igre na srečo, kjer je potrebno neko znanje, spretnost ali naključje, če jc vrednost dobitka presegla 5.000 tolarjev (upošteva se celotna vrednost dobitka), kadrovske štipendije, čc presegajo minimalno plačo oziroma za študij v tujini 160 odstoikt)v minimalne plače (vpise se znesek, ki presega neobdavčeni znesek), prejemki i/ naslova odkupne vrednosti v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, drugi). Vpiše se tudi podalek o letnem prejemku po zakonu o vojnih veteranih (izplačan v en- pridobljenih v zvezi z dolgoročnimi vlaganji na podlagi odločb, ki so ptîslale pravnomočne pred I. 1. 2005. 9018-9021 Pod oznako 901H se vpiše dohodek, ki ga zavezanec doseže v zvezi z zaposlitvijo na trgovski ladji dolge plovbe in je odsoten zaradi taksne zaposhtve iz Slovenije vsaj šesi mesecev (vpiše sc celotni znesek prejetega do- hodka. v davčno osnovo pa se všteva 70 odstolkov prejetega do» hodka, kar bo upoštevano v od-mernem postopku). Pod oznake 9019. 9020 oz. 9021 se vpiše dohodek, dosežen z opravljanjem kmetijske in dt;polnilne dejavnosti na kmetiji, z izdelavo ali pn^daji) Izdelkov domače in umetnostne obrti, in dohodek registriranih sobodajalcev, ki se ugotavlja z upošievanjem normi- ra iiili odhodkov. Pri dohodkih, vpisanih pod oznakami 9019-9021. se vpišejo normirani odhodki v višini 25 odstotkov, normirani odhodki v višini 70 odstotkov pa bodo avtiv matično priznani v odmernem postopku. V teh dneh stf verjetno od Davčne uprave RS že prejeli obrazec napovedi za odmero dohodnine za lelo 2005 sktipaj z rtavoillli. Ker so bili obrazci poslani le zavezancem. ki so v lanskem letu oil-dali dohodninske napovedi (DURS v tem treniitkn še ne razpolaga s podatkom, kdo je zavezanec za dohodnino za leto 2005), vas želimo (Obkrožite) 6000 Drugi dohodki v - Dohodek Akontacija v RS Tuji davek 6100 Darila 6200 Prejemki in povračila stroškov v zvezi z drugimi dohodki 6300 Priznavalnine 6400 Preostali drugI dohodki MF-DURS obr, DOH št. 2 opozoriti, da so dohodnino za lelo 2005 dolžni otldaH vsi davčni zavezanci. ki so Uneli v letu 2005 ob-(lavčybe dohodke in presegajo neobdavčljivo mejo. čeprav dohodninske na|>ovedi po pošti niso prejeli. Ti zavezanci lahko dohodninsko napoved prejmejo osebno na Davčnem uradu Vder^e ali da>cni Izpostavi Mozirje ali pokličejo |)0 tele-fomi na navedena naslova in davčni urad jim bo napoved poslal po posh na želeni naslov. Zavezanci pa si dolK)dnirLsko napoved za leto 2005 lahko stiskajo tudi s spletne strani DURS aH napoved oddajo po elektronski poti preko sistema e*davki. o čemer smo pisali v našem prvem prispevku. Enako ve(ja tudi za vse tiste zavezance, ki bi napoved monta izgubili ali pri vpisovanju podatkov naredili napako. Prihodnjič bomo podrobneje pisali o uveljavljanju posebnih olajšav za vzdrževane družinske člane In olajšavi /a prostovoljnhodnini pa je določil, da sc ti dohodki ne obdavčijo oziroma se obdavčijo od nižjo davčne osnove, določbe pa veljajo tudi za dohodke, izplačane v lelu 2005 (retroaktivni učinek v dobro davčnih zavezancev). Opozorilo: Ti dohodki se v druge rubrike dohodninsko napovedi ne vpisujejo. 9001-9014 Dohodki, ki se na podlagi obvestila izplačevalca vpišejo v navedene oznake, se ne vštevajo v osnwo za odmero dohodnine za lelo 2005. obračunana in plačana akontacija od teh dohodkov se poračuna pri odmeri dohodnine za leto 2005. V to skupino dohodkov sodijo med drugim tudi prejemki ob rojstvu otroka, ki jih je izplačala lokalna skupnost, dodatek za veliko družino, veteranski dodatek, prejemki za vodenje knjigovodstva na kmetijah p<3 FADN sistemu. 9015-9017 Pod oznako 9015 se vpiše celotni znesek prejetih obresti na obveziîice. prejete kot odsko dnina v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo, 50 odstolkov navedenih obresti sc ne všteva v osnovo za odmero dohodnine, 50 odstotkov teh obresti pa se bo v \ davčne osnove že za leto 2005 / ^—^ Oznaka dohodka Vrsta dohodka Dohodek Normirani stroški Prispevki Akontacija v RS ( 1 2 1 1 3 4 S 1 6 9001 Preiemki Iz naslova vrnitve premoženja in odškodnine, v skladu z zakonom, ki ure^ Izvrševanje kazenskih sankcij &002 Zamudne obresti. izp(aćane na podlagi sodne odločbe, v zvezi z delovnim razmerjem 9003 Oruge zamudne obresti, izplačane ns podlagi sodne odločbe 9004 Pomoč ob rojstvu otroka, ki jo upravičenci prejmejo na podlagi predpisa lokalne skupnost 9005 Dodatek za veliko dmžino. ki ga upravičenci prejmejo na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo in dojžinske preiemke 9006 Denarne nagrade za osvojeno medaljo na drugih mednarodnih prvenstvih, izplačane >z proračuna v skfadu s pravilnikom, ki ureja merila za izvajanje letnega programa športa na državni ravni 9007 Dohodki, prejeti v zvezi s prostovoljnim usposabljanjem za nepoklicno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoli v skladu s posebnimi predpisi, razen dohodkov, ki pomenijo nadomestilo za izgubljeni dohodek 900S Povračiia stroškov sodnega ali upravnega postopka, ki jih mora 'Hzični o$ebf plaćati daiga oseba na podlagi sodne ali upravne odločbe oziroma sklepa 9009 Pokojninske rente in odkupne vrednosti, izplačane v skladu z zakonom o pn/em pokojninskem skladu Republike Slovenije in o preoblikovanju poobla^nlh investicijskih družb 9010 Veteranski dodatek po zakonu o vojnih veteranih 9011 Odškodnine žrtvam kaznivih dejanj po zakonu, ki ureja odškodnine žrtvam kaznivih dejanj, razen odškodnine, ki pon*»eni nadomestilo za izgubljeni dohodek 9012 Prejemki za vodenje knjigovodstva na kmeCjah po FADN sistemu, ki so namenjeni vodenju knjigovodstva za osnovno kmetijsko In osnovno gozdarsko dejavnost 9013 Prejemki iz naslova deia obsojencev, mladoletnikov in pripornikov. ki med prestajanjem kazni zapora in izvrševanjem vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom delajo 9014 Prejemki, ki jih izplačujejo reprezentativne in druge invalidske organizacije, delujoče na državni ravni, za občasno ali začasno nego ali pomoč invalidom 9015 Obresti na obveznice, ki jih je upravičenec prejel kot odškodnino v skladu z zakonom, s katerim se ureia denacionalizacija 9016 Obresti od vplačil etažnih lastnikov v rezen/ni sklad, ki se vodijo na posebnem transakcijske m računu rezervnega sklada in jih upravnik nalaga v depozite pri banki v skladu s stanovanjskim zakonom 9017 Dnjgi dohodki v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, pridobljeni v zvezi z dolgoročnimi vlaganji na podlagi odločb, ki so postale pravnomočne pred 1.1. 2005 9018 Doiiodek, ki ga zavezanec doseže v zvezi z zaposlitvijo na trgovski ladji dolge plovbe, ki pluje po odprtem morju, če je zaradi takšne zaposlitve odsoten iz Slovenije vsaj šest mesecev v davčnem letu 9019 Dohodek, dosežen z opravljanjem kmetijske in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ugotovljen z upoštevanjem normiranih odhodkov 9020 Dohodek, dosežen z izdelavo ali prodajo izdelkov domače in umetnostne obrti, ugotovljen z upoštevanjem normiranih odhodkov 9021 Dohodek, dosežen z občasnim oddajanjem do največ 15 ležišč (registrirani sobodajalec v treh nosečih, skupaj največ pet mesecev v koledarskem letu) 1 6 MF-DURS obr. DOHit. 2 GOSPODARSTVO V Premogovniku zategujejo pas V Premogovniku Velenje so leto 2006 razglasili za leto varčevanja - Ceno premoga je treba spustiti na 2,25 evra za gigajoul - Načrtujejo milijardo 400 milijonov izgube, želijo pa si pozitivno ničlo - Konec leta le še dobrih 1.800 zaposlenih Milena Hrstic - Planine Velenje • Znano je. da L januaija prihodnje leto čaka Slovenijo popolna liberalizacija energetskega irga. na katero se v Prenwgovniku Vele ty e pripravljajo /.0 nekaj ćasa, zelo intenzivno pa hodo ic priprave, v smislu zniževanja stroškov na vseh področjih, lekle Iclos. Cilj je en sam. $ ecne premoga i)dlepiti vse odvečne sircške in jo do t/gradnjc iesiega bloka èoéianjsku lermoelekirarne spustili na 2,25 evra za gigajoul. O lem. kako bodo ta cilj udejanjali, smo se pogovarjali z direklorjeni dr. Evgenom Dervarićem. Leto varčevanja Leto 20fí6 ste i' P/vmof^mrku Velenje razňhsiii za kto van^evanja. Zakaj? »Zalo. ker nas prihodnje leio čaka p(v polna liberalizacija encrgeukega irga. î^oslanjska term<^elektrarna se pripravlja na izgradnjo bloka 6. mi pa bomo morali do njegove izgradnje ceno prilagodili kankurencnim cenam. Za Premogovnik Velenje pomeni [o 2,25 evra za GJ. kar je znatno manj, kol /.nasa sirotek proizvodnje premoga zdaj. Ta hip znaša cena našega premoga približno 2.5 evra za GJ. V naslednjih pelih lotih bo treba to ceno zni/^ili za 15 odstotkov. Poleg lega so danes pred naoii še nejasnosti v /vezi s kvotami C02. z emisijskimi kup(mi, ki so največja tezara premogovništva v svetu. Najbrž po/nate Kyotski pmiokol. ki ga mora skladno z načeli livropske unije spoštovali tudi Slovenija. Po njem bo te kvote morala znižali rudi naša država, kakšna bo delitev med sektorji, pa nam Še ni znano. Dr. Bvegen Oervarfč: "RazlogoVf da smo Mo 200€ razglasili za Mo varčevanja^ fe kar nekaj, ' (Foto: vos) (jotovo pa bomo del kvot morali plačevali. Danes /naša cena kupona ene tone C02 na borzi približno 20 evrov. Težko pa je napovedati, kako se bodo te cene gibale v prihodnje. Naj /a ilustracijo povem: čc pokurimo I lono premoga, »pridobimo« tudi 1 tono C!()2.« Kako se lotevate nitanja stroskov in pri čem računate, da boste la/iko pri-/i ran m naj^n'? »Zniževanja stroškov se v podjetju nismo začeli lotevati letos. To že nekaj let uspešno p čajo zniževanje stroškov v podjetju.« Pravite, da je letošnji cilj podjetja po-5 lova nje okoli poritivne ničle, kar bo glede na to, da načrtujeta ir^fiht^ v višini okoli milijarde 400 milijonov tolarjev, najbrt kar veiik zahraj? sTo je i/jemno zahtevna naloga. Zaenkrat imamo podpisano pogodbo o pro dají 4U00 TJ energije, nadejamo se seveda. da bomo dodatno lahkti prodali še kakih 2.000 TJ. S lem in z zniževanjem stroškov na drugih področjih H tako lahko prišli do pozitivne ničle.« Koli/io izgube je bilo lani? .Načrtovali ste jo kar precejšnje sUnilo milijontw? >»V letu 2005 smo načrtovali milijonov tolarjev i/^^ube, pristali pa bomo -pod .^00 milijoni, natančne številke vam v tem trenutku še ne morem povedati.« Pfvizvodnja letos? Teče po načrtih? »Povsem po načrtih. V prvih Ilirih mesecih so potrebe po premogu iii energiji največje.« Hčere pripravljajo privatizacijske elaborate Je kaj novelo na pf)drtiiju priprave elO' horatov, ki bodo podlaga za privatizacijo hčerinskih firm? »Privatizacijo napovedujemo že kar nekaj časa. Tudi v svojem programu sem jo predvidel, a so morale prej stvari do/oreii. tako v samih podjetjih koi na trgih, ki jih la podjetja obvladujejo. Vsa ta podjetja so spostJbna sama preživeli na trgu. Zato smo se lani. na 7». strateški konferenci IISH in 9. strateški kkumente intenzivno pripravljajo in ocenjujem, da bodo do roka končani vsi elaborati« Nafta ne išče nafte \'eleï\iê - Sprehajalci in obisko-va Ici J u risi i čn o-rekrea cij skega cen -tra Jezero že nekaj časa z zanimanjem (opazujejo, kaj počno delavci Nafle iz Lendave med resiavracijo in vničkarskim naseljem znanim pod imenom Kunta Kintc. Nekateri so se. bolj za šalo kot zares, že spraševali, ali nemara ne iščejfniafte. Pa je ne. Kot pojasnjujejo v Premogovniku Velenje, je ta vrlina pi^membna za zapiranje jame Skale, dala pa bo odgo vore tudi na nekaiera vprašanja, povezana z nadaljnjim íídkripava-njem premogovega sloja v bližini Gaberk. »Pričakujemo pa, da bi lahko bila y območju triadne vode tudi topla voda. Če se bo izkazalo. da jt tako. bi jo lahko v prihodnje ur^rabili za turisiične projekte, ki «:e načrtujejo v prostoru Tl^C Jezero,« pravijo, Irenutnu so prišli do globine 1.600 metrov, do kviča v prometni nesreči .^0. novembra laiii. Petek, 10. februarja / zelo svečano in že kar prerazkošno otvoritvijo na lorinskem stadionu Comunale so se začele XX. zimske olimpijske igre. Mnogo upajočih športnikov bo le dni napenjalo svoje mišice za dosego najvišjih ciljev, še več upajočih gledalcev pa bo navijalo za svoje favorite in svoje države. Igre lorej imamo, (oda kruha - lega pač ni /it vse. Slovenska vojska Iz Kabula umika enotiJ gasilcev in veterinarjev. V afganistansko poiirajino Herat pa v ponedeljek odhaja 49 novih vojakov. Sicer pa se govori, da za vpis v nawf vojsko ni preveč zanijnanja, zalo so znižali ludi krilerue. Trenutno je dovolj dokončana osnovna sola. Poslanci vladajoče koalicijo pa so odpravili samostojno komisijo za preprečevanje korupcije (Kosovo komisijo) in se s tem posmehljivo ponorčevali iz svojih volilnih obljub, saj so pred volii-vami napovedovali odločen boj s korupcijo. Sedaj so, namesto da hI komisiji povečali pristojnosti, to enostavno ukinili. V i-DS razmišljajo o ustavni presoji spornega zjikona. števil ni Slovenci pa Holiko promilov /e /me/ Barovič fO&taja skrivnost o Kosovo je sicer kar težko dobilo novega predsednika. Kosovska skupščina je namreč šele v iretjem kn^gu izvolila Tatmirja Sejdiuja. 5.S-lctncga Seidiuja je za novega kosovskega predsednika predlagala vladajoča Demokratska zveza Kosi)va (LDK) in je bil edini kandidat. Ta-limir Sejdu je mjen 23. oktobra 1951 vPakaštici pri Po d uje vu, do zdaj pa je poučeval na pravrn fa-kuheii in fakulleii/a piv litične vede v Prištini. Sobota^ 11« februarja Borut Pahor ježe pred pol leta to napovedal. Borut Pahor sedaj pa naj bi v SD luili želistranko zavihaii rokave in na na-popeijati na slednje volitve leta 200H presto/, slopili z velikimi ambicijami, povezanimi / mož-n slanka Mojca Drčar Murko je italijanski zakon o državljanstvu za potomce Italijanov v Sloveniji označila za nezaslišan. Po njenem gre za dejanje, ki posega v državno suverenosi Slov^ nije iu krši mednarodno pravo. Napovedala je, da bo na ^aseda-lîju Evropskega parlamenta o tem postavila poslansko vprašanje. nih še več drugih ptic in posredno ogroženih še več ljudi. Naše sosede so že sprejele vrsto ukrepov, da bi zajezile more- Ptlčja gripa je prišla tudi k nam. bitno širilev bolezni na njihovem ozemlju. Premier Janez Janša pa je sklical svet za nacionalno varnost. Veterinarska uprava je celotno območje Slovenije ra/jila-sila za območje tveganja. To pomeni. da mora biti na celotnem območju Slovenije perutnina v ogradah, krmit! in napajan pa jo je potrebno v zaprtih prostorih. Padle so tudi prve "žrtve". Na kmetiji Verdnik • Košar na Svetem Primožu nad Muto so veterinarji ponoči preventivno pobili 170 kokoši. Ponedeljek^ 13. februarja Vladne in opozicijske stranke so, vsaka na svojem bregu, razpravljale o napotitvi štirih slovenskih vojakov v Irak. Medlem ko je opozicija trdila, da se bo za- žabia perspektiva Napotitev nasif? vojakov v frak bo najbrž se nekaj časa burna tema. radi vladne poteze ogroženosi Sk;venije povečala, Slovenija pa se bo zaradi nelegitimnosti napada na Irak postavila na stran okupauirjev, je bih) mnenje vladajočih, da želi vlada prispevati k stabilizaciji (raka, izpolniti ob-ve>;nosii do Nata in poskrbeti za varnost Slovenije, In kar je gotovo tudi res. da le izpolnjujejo tisto, kar je naredila že prejšnja vlada, ko je sforsirala vslop v Nato. Seveda pa je res, da je se-dauja odločitev neutnna. V Irak pošiljamo vojake v času, ko se Sporazum Drnovšek • Račan očitno ni sprejemljiv za vladne garniture v Sloveniji in na Hrvaškem. drugi umikajo, število pa je smešno majhno, a vendar dovolj veliko, da poslajamo vpleteni v neprijetno zgodbo. Poslanci so na kimcu zavrnili predlog LDS in SD in niso pozvali vlade, naj prekliče to svojo odločitev. Torek; 14. februarja Na tisto, kar ni zmogel parlament. pa je opozoril predsednik Janez Drnovšek. Predsednik je namreč nekaj dni zadržal podpis zakona o azilu, saj meni, da gre Slrvenija s tem zakonom korak nazaj v demokratičnih in etičnih standardih, saj se krčijo pravice pr<^silcev za azil. /akon je nazadnje sicer podpisal, sa.i bi v primeru nerazglasitve zakona kršil u Slavo. Dovolj jasno pa je pokazal, da se 2 njegovo razglasitvijo nikakor ne strinja. Predsednik je predlagal tudi začasno rešitev mejnega vprašanja med Hrvaško in Slovenijo, ki bi temeljila na sporazumu, ki ga je pred petimi leti dosegel s takratnim predsednikom hrvaške vlade ivico Račanom. Vendar pa je predlog naletel na ostre odzive takcj doma kta tudi pri naših sosedih. Pa je bila pobuda vsaj nekaj oprijemljivega, saj diplomacija obeh držav v vseh letih ni spravila skupaj kaj drugega kot obtoževanja. Drag šport živa Vrbič S/ove/zc/ 'ase radi rečemo, da mo miućaraki mmd. Nisein prepričana, da xem. kaj mj bi 10 pomenih. Verjeino lo. da pri nas blaztio veliko ljudi muia. Ali pa se v pumerjih \saj pridejo ix)kel/e .'^muča! še sniie otroke in boljša polovica, En dan drutinske zabave v Krtmjski Gori aH na Mariborskem Polwrju Jih stane skoraj dvajset //.««' lolarčkow Je pa res. da lahko na nekaterih smuCiščih kupijo drutinsko karta Ugodnosti so deležni tudi študentje, ki pa hi kljub popustu bankrotirali. če bi .ftř hoteli nasmučaii na naših smučiščih. Zato se jih veliko odloči za i^nodnevno smuko na katerem od hliinjih avstrijskih snmčišč Nabašejo se v avto, zbertyo za bencin in v dobri uri so iz Ljubljane na primer v Oerhtznu. kjer jim ni ireba preklinjati dolge vrste na sidrth Si>{oh pa je v Avstriji toliko boljše, ker lahko v smu-čar.'ikih kočah dobiš »geren knedk. Veliko shvensKlh smučišč mije všeč zaradi nešteto smrek in drugih dreves. Vse to zelenje daje muàmju še dodaten čar. še i>oseh(il takrat. ko na smučišču ni veliko ljudi. Veseli me tudi to, da so menda končno prepovedali nabijat^e glasl}e iz zvoà^ikov. Ni hujšega kot Atomik Harmonik sredi fyele zimske idile. Ne pašejo mi sicer v nobenem letnem času. atnpak o tem raje kdaj drugjt Tone Vogrlnec, direktor Slovenskega smučarskega sklada, pravi, da ni res, da sUmiska smuďsča nimajo denarja za modernizacijo. Pravi, da daje l\ropska unija kar nekaj za razvoj turizma tudi naši driavi. Mi pa nimamo projektov, lokacijske dokumentacije in gradl)enih dovdjenj Ne pravim, da se >*sfmičiščarh> ne trudijo. Očitno />a .se ne tritdijo domlj. Ce razmere na smuči.sčih motilo nestrokovnjakinjo. kot sem Jaz. me zanima, kaj pravijo najbolj zagnani smučarji. Najbrž si prav tako želijo le do sitega nasmučati. http -y/n'^v M : slcn eniaski itifo/cenik.php nikoli samiJ^Q^ g ABITURA Podjetje za izobraževanje d.o.o. PRODAJALEC PREKVALIRIO^CUA (po končani poklicni m) EKONOMSKI TEHNIK pn PROGRAM (po končani trgovski šolij PRIČETEK BO 7. MARCA 2006 OB 16. URI v NEKDANJI POSLOVNI STAVBI INGRADA, Lava 7, Oel|e PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.s 03/ 428 55 30 In 03/ 428 55 31 AKTUALNO Dobrega gradbenega delavca je težko dobiti Delavcem velenjskega Vegrada je lani uspelo uresničiti vse zastavljene načrte - V Skupini Vegrad so ustvarili kar za 30 milijard tolarjev prihodkov in dosegli za 70 milijonov tolarjev dobička - Težave s pridobivanjem delavcev gradbene stroke Letošnja zinia je osira in dol^a. kar gradbincem nikakor ni pa ^c)du. Pa veî)dsr so se delavci Vc-^rada nanjo, ćeiudi jih je v poletnem času spremljalo tudi deževje, ki je oieževalo njiliovo delo, /elo dobro pripravili. Šo pred hudim mrazom jim je uspelo, tako kot so tudi načrtovali, /.aprcti večino ob-jcklov, lako da so lahko njihovo Rnali/acijt» nadaljevali ludi v mrzlih zimskih dneh. Vse leto so bile njihove zmogljivosii polno zasedene, pogosto celo presežene. lako da so si pomagali ludi skoopcrami. Njihova generalna direktorica Hilda Tovsak je z lanskimi po slovnimi gibanji zadovoljna, saj so kljub mnogim težavam izpolnili v^a planska pričakovanja. Največ težav jim povzroča pomanjkanje proizvodnega kadra. Zanimanja za vpis v §ole grad- bene stroke Je malo. tako da jim že kar kronično primanjkuje zidarjev» lesarjev, keramičarjcv, pa ludi vo/nikov. V matični firmi, ki zaposluje 1050 delavcev, so lani ustvarili za 26 milijard tolarjev prihodkov, celotna Skupina Vegrad (združuje 1350 delavccv) pa kar 30 milijard lolarjev. Cisti dobiček družbe znaša 70 milijonov lola/j^v. Dobri trendi lanskega poslovanja pa sc nadalitiiejo ludi v letošnje leto. Lani so uspešno dogradili in predali investitorjem nekaj prestižnih objektov. To so med drugim stanovanja »Drogerija« v 1 j ub îj a ni, po si o vn ivsian o vanj ski objekt Lopan v Mislin^il v Kamniku gradijo za Republiški stano-vanjski sklad 190 stanovanj, za trgovsko hišo LidI pa v Komendi regalno skladišče. Gradijo tudi velik hotel v Moravskih Topli- cah. Vsemu temu so se pridružile v letošnjem letu še nove gradnje. Prejšnji nicscc so namreč podpisali karšliri nove po godbe, med drugim bodo gradili Tušev trgovski center v Vojniku pri Celju, podružnično šolo Be-danje, večsianovanjski objekt v K(»čevju ter Policijsko postajo Brc^-icc. Še posebej pa so ponosni na načrtovano gradnjo ho-tcUkega kompleksa s pelimi /.vezdicami v Savudriji. Nanjo se že pripravljajo, dela naj bi intenzivno Slekla maja, prve goste pa naj bi v tem kompleksu sprejeli še pred ktmcem prihodnjega leta. Naložba je vredna kar okoli 47 milijonov evrov. Pomembna gradbišča imajo tudi na Hrvaškem, kjer gradij<5 za trgovske dru/be Cíelro. Plodine in Spar. Pred dnevi so končali iz« gradnjo tretje fa/c celjskega inter-spara. vrednost naložbe pa je znašala 15 milijard tolarjev, l.eios bo Vegrad. ki se je že uveljavil na pi> dročju visokih gradenj, poskušal prebili ttidi na področje nizkih gradenj. Zelo uspešno gradijo stanovanja, Na to gradnjo so se dobro pripravili, saj so nakupili številna zemljišča po vsej državi in sc pripravili na celovito ponudbo {nakup in komunalna oprema zemljišča. projektiranje, gradnja in prodaja). V njihovi ponudbi so stanovanja zelo različnih cenovnih razredov» od najnižjih do zeb visokih. Tako st) ta veljala v objektu »Drogerija« v Ljubljani (na elilni lokaciji in tudi sicer prestižno opremljena) kar 2300 evrov za k'vadratni meter, najcenejša pa so prodali po 5550 evrov. Stanovanjska gradnja pa ima pomembno mesto tudi v njihovih prihodnjih poslovnih načrtih. Nekatera zemljišča že pripravljajo za gradnjo in računajo, da bpnl je dcjsm\ da ob cestah ostane ogromno peska, sol pa marsikje uniči tudi zelenice, /ato nas je /.animalo. ali sc rcs ne da posipali bolj ekološko nesporno, z manj škode za okolic. »Oe bi ceste in pločnike posipali brez peska, bi potrošili še več soli. Tb bi bilIme je priCel UeUivatj v šolskem Icm 2001/2002. Kro/^k vodi mcniorica Naiaša Dol ej ili (univ. dipl. inz. agronomije). Barbara Pajk {univ. dipl. inž. agronomije) je strokovna sodelavka. Osialc članicc krožka so uptikojeakc. ki nimajo i/ohra/be naravoslovne smeri. To pomeni, da so se za delovanje v krožku odloČile /aradi ljubezni do narave. Naj naštejemo najuspešnejše projekte krožka: •V šolskem lelu 2001/02 so člani krožka realizirali projekt zasaditve lipe v naselju Lipa v Velenju. - V solskcm letu 2002/03 so izdali publikacijo z naslovom (írašcin-ski parki Šaleške doline. Publikacija obsega 52 sirani in je izšla v samozaložbi Univerze za 111. življenjsko «obdobje Velenje. • V šolskem letu 2002/03 so realizirali projekt »Alojz Kojc (19X9. 1945)-zeleno za vse Čase«. V okviru projekta sn člani krožka poiskali, izbrali, sortirali, popisali in renovirali zapusCino vrlnaija, ki obsega strokovno vrtnarsko literaturo (preko 70 sirokovnili kjijig iz različnih podroCij vrtnarstva in cvetlicarsiva), orodje in pripomočke ter osebne predmete, ki pričajo o veličini priznanega vrtnarja. Pnjjekt je bil predstavljen javnosti na razstavi v Šoštanj s ki galeriji od 15. 5-16. 6. 2003. • V študijskem letu 2002/03 so predstavili svoje delo s strokovnim vodstvom po grasčinskem parku Ciuienhichl v Ravnali pri Št^sianju. Strokovnega vodstva po parku seje udeležilo preko I.^O udeležencev. - Mentorica krožka je v sodelovanju s profcsooi Biotehniške fakultete v Ljubljani (prol*. ddr. h. c. Nikom Torellijem in doc. dr. Primožem Ovnom) organizirala strokovno predavanje na temo Biološke osnove arhorislike. Udeležili sr> se ga vsi, ki gospi>darijo s prostorom in odločajo o njegovi ureditvi v občini Velenje. Strokovno predavanje jc potekalo 16. 5. 2003 v pnistorih mesine občine Velenje. • V študijske letu 2003/04 so organizirali strokovno vodstvo part:a Vile Sircîko v Šoštanju s 120 udeležcnci. - V oktobru 2005 je bila v Kj\ji/.nici Velenje na ogled razstava na temo »Ali drevo boli«, ki je i^pozorila na nepravilno nego okrasnega drevja v Velenju. V okviru razstave je bilo izvedeno tudi predavanje. • V ok'viru Tedna vse/jvljenjskega učenja so članice krožka 23. 10. 2005 predstavile zgodovino Topo Bi ce in d revni no zdraviliškega parka v To pol š ici. /a svoje delo je krožek 15. 10, 2004 prejel republiško priznanje za i/jemne strokovne ali prlje in prostor, or^lzira JAVNO RAZPRAVO O predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah ZAZIDALNEGA NAČRTA TREBUŠA -varianta 11, v Veleiýu Javna razprava bo orgaoiziiana v sredo, 22. februaija 2006, ob 17. uri v sej ni dvorani Mestne občine Vel cnje,'nto v trg I.Velenje. Na javno razpravo so vabljeni vsi zainteresirani občani, zastopniki nosilcev ureiâAia prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združQi^ ter organizirane javnosti S sprejemom nagrade se nagrajeni avtorji strinjajo, da MO Velenje izbrane fotografije uporablja in jih objavlja z navedbo avtoijevega imena. Veliko dobrih posnetkov v lem 2006 vara želimo in vas še enkrat vabimo k sodelovanju! Vaše predloge za fotograOjo, ki bo najbolje oznaČila»velenjski000 lJutHJ«fla KD Varčevalni načrt KD M^hen znesek na mesec, velik korak k premoženju! Želje, ki jih ima vsak od nas glede svoje prihodnosti in prihodnosti svojih najbližjih, zahtevajo določena denarna sredstva. Nekateri razmišljajo o nakupu stanovanja, avtomobila, o daljšem potovanju» drugI o šolanju svojih otrok, nekateri pa želijo poskrbeti za brezskrl^no tretje življenjsko obdobje zdodatno pokojninsko rento. Za uresniortev teh željaje potrebno razmisliti, k^o do sredstev. V nadaljev^ju Vam bomo prikazali način, kako lahko z minimalnim odrekanjem, že z 10.000 SIT mesečno, poskrbite za dolgoročno varčevanje. Reiitav! V dnjžbi za upravljanje KD Investments d. o. o. smo za Vas pripravili posebno ponudbo dolgoročnega varčevanja -KD vari«v«lnl naSrl, ki omogoča obročno vplačevanje v izbrani vzajemni sklad KD za obdobje, ki je daljše od dveh let. Glavna prednost tega načina varčevanja so nižji vstopni stroški kot pri enkratnih vplačilih vvzajemni sklad. Z varčevalnim načrtom KD lahko dolgoročno varčujete vvzajemnih skladih KD. Izbirate lahko med naslednjimi: KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, KD Galileo, vzajemni sklad fleksibilne struldure naložb, KD Rastko, delniški vzajemni sklad, in KD Bond, obvezniški vzajemni sklad. Pri KD MM. vzajemnem skladu denarnega h^a, družba za upravljanje KD Investments d.o.o. ne obračunava vstopnih stroškov, zatotudi ni na voljo varčevalnega načrta. NiiJI vstopni stroihJ Vstopni stroški v vzajemne sklade KD se gibljejo med 0,25 in 3 odstotki, odvisno od sklada In višine vplačila, kajti višje kot je celotno vplačilo, ncžjl so stroški vstopne provizije. Ena od prednosti varčevanja v okviru varčevalnega načrta KD je tudi ta, da vstopne stroške za celotno N^šino vplačil plačate pri pn/em vplačilu, zato so ti nižji kot bi jih plačevali pn >^kem vplačilu posebej. Višina pr\^ga pologa v okviru varčevalnega načrta KD je višina obroka (npr. 10.000 SIT), pomnožena s številom period v letu (npr. 12 mesecev), torej znaša v tem primeru polog 120.000 SIT + 10.000 SIT (1. obnDk). Od pn,rega pologa (130.000SIT) se odšteje vstopna provizija za celotno obdobje varčevanja. Ž6210 tisočaki masacno do presenatl|lvlh rezultatov V nadaljevanju na konkretnem primeru prikazujemo, kaj se dogaja s premoženjem, ko se vlagatelj odloči za dolgoročno varčevanje v vzajemnem skladu, z mesečnim vpiačilom 10.000 SIT. Podatki v tabeli so izračunani glede na različne pričakovane letne donosnosti, kar je povezano tudi z izbiro vzajemnega sklada, v katerem varčujeteV Številke v izračunu kažejo, zakaj finančni svetovalci poudarjajo dolgoročnost varčevanja. ' Donosnosti niso zagotovljene In so odvisne od gibanja vrednostnih papirjev, v katere investirajo svoja sredstva. Kar nekaj sfovensfdh vzajemnih ^adovje v prejšnjem letu preseglo dvajsetodstotkov letne donosnosti, KD Galileo, vzajemni slOad fleksibilne strukture naložb, pajevzadnjiři petih letih (2001-2005) d osegel 23,93- odstotno povEH^čno letno donosn ost. Moss6no vplačevanje 10.000 SITv KD Prvi izbori vzajamni sidad dainiélcih alciadov PRIČAKOVANA DONOSNOST doba varčevanja vplačano vstopni stroški' 7% 10% 15% 3 leta 120.000 + {3 leta ' 12 mesecev) • 1D.000SIT-480.000 sit 2% od 480.000 = 9.600 SIT 545.754 575.610 628.043 5 let 120.000 + (5 let • 12 mesecev) • 10.000 SIT-720.000 sit 1J6%0d 720.000 - 12.600 SIT 876.863 954.968 1.099.793 10 let 120.000 + (10 let • 12 mesecev) • 10.000 srr = 1.320.000 sit 1,5%0d 1.320.000 - 19.800 SIT 1.927.592 2.284.858 3.046.154 15 let 120.000 + (15 let • + 12 mesecev) • 10.000 SU - 1.920.000 sit 1,5%od 1.920.000 -28.800 SIT 3.390.675 4.407.804 6.916.977 20 let 120.000 + (20 lef + 12 mesecev) • 10.000 «2.520.000 sit 1,5% od 2.520.000 -37800 SIT 5.432.729 7.803,877 14.628.518 Vir: www.fînancna-tocka.si in lastni izračuni KD 'V^ins prvega pologa je 120.000 STT (cArok * število period v letu} * 1. obrok (10.000 SrT). Od prvega pologa se odšteje vstopna (vovidja za celotno ot>dobje. - UpravtiavsKa provizija za vzajemni sklad KO Prvi rzĎof, vzajemni sklad delniških skladov, r^ letni ravni znaša 0,85 % (n je že upoštevana v objavljenih vrednostih enote premozeniav dnevni h óaso^ih. -Vsi izraćurtanizneski so vSIT. Če razložimo enega od primerov izračuna se podrobneje; Tridesetletni k se odloči, da bo vplačeval v KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, 10.000 SIT mesečno. Prvi polog torej znaša 120.000 SIT (10.000 SIT * 12 mesecev) + 10.000 tolarjev (1. obrok), v vseh nadaljnjih mesecih do izteka varčevalnega načrta paznaša višina obroka 10.000 SIT. ČepredvidimolOodstotno povprečno fetno donosnost sklada, bo ob praznovanjuAbrahamaniegovo premoženje vredno že prek 7.B milijona SIT, čepravjevvseh 20 letih v vzajemni sklad vplačal le 2,5 milijona SIT. Njegovi prihranki so v vzajemnem skladu več kot potrojtiisvoio vrednost. Za več informacij Vas vabimo na nase spletne strani na naslovu .vww.kd-grouprSi in www.financna^ocka.8i, veseli pa bomo tudi Vašega klica na brezplačni telefonski številki 08012 06 ali obiska ene od Finančnih točk. 080 1208 ORANŽNI TFi FFON BREZPLAČEN KLIf Pravila uprsk^lar^, ki 90 3os(0vnk del prospekliTtr vzaJeniHh skladov Galileo, vzajemni sWsifleMblbiBaîriMui? naiožb. KO Rastko, delniiki vzajemni sklad. KD Prvi Izbon vza^mnl sklad deinâKih $kiadcpv» In KD Bond« oCweznlâld vza^rti didad. s kalertml (pravda KO IrTM^stments« dndtM za upravljanje, d.o.o., Câiov^ cesta 206,1000 Ljubljana, dO med delovnim časom kl sprejemajo prtstopnoojeh« k pr9vllocnupr?^4Jan|avz^omnlhsHsdw. Finančne to6dl polletno in leuw poročalo ter prospeKtl 1 Vlagateli Ima polog prospekta prs^co tudi do bP9zpld6r}e9a Ip^s letnega in pollotnege poro^la ter l^^rtooka prospekta. Reallelfvi) donoel r^ zagotovilo za donose v prihodnoetl J Gibanje vrednosti enote premožerija vzajemnega skleda Je vveM med ocMsno od stenia ne trgu vrednostnih MP^r}ev. Vrednost enote premoliš lahko raste sE psda. zato so tudi prihocfn|i | donoei lahko vlâjl dO nt^l koiv pr«te)doett. Tekoči podatki so dnevno objavljeni v časnikih Deb» One^lK. Flnanoe In Ve4er, ti Izra&una so lzv?ell vetopnl s^oéki vlagateljev v enoto premořerja » vzajemnegasi^ada, ki&lsicerznâaliprikazanodonosnost.NaJviéjvsSDpnis^^ | KDPrvilzborvzsjemnIsUeddeEnEiMnakledov, fnfQBond.obve2r>lèKi^aaJemniâKlad,oa?%,in S NAŠI KRAJI IN UUDJE Iz dela gasilskih društev ^ Vse sile za novo vozilo Paška vas • Na lelošnjem občnem zboru je preJseUnik PCîD Paska vas Peter Lever ugolavljal. da je delo v dru^vo v preteklem letu lekltJ po začrtanih smernicah. l/ra/iJ je zaJavo|jslva nad so delovanjem Um šiva s sosednjiini ill prijateljskimi gasilskimi Urusivi, z občinsko upravo, pa /. (lasilsko zve/.o Velenje, kvctlli so nekatere tradicionalne aklivnosti, koi je po stavljanje mlajev ob I. maju. gasilska masa. žal pa so /aradi slabega vremena lahko i/peijaii le del programa tradicionalne dvodnevne prireditev Noč na vasL Mesec požarne varnosti so zaznamovali predvsem /. ureJiivijo in čiščenjem opreme ter okolice doma ler dnevom odprtih vral 72 mlade. Pri nakupu opreme ter vlaganj v obnovo In posodobitev objektov pa so bili lani varčni Zaradi dolo Cil /akona o varnosti v cestnem premetu morajo namreč kupiti novo vozilo za prevoz oseb. «Upam, da nam bo vi)zilo uspelo nabaviti letos. V to bomo usmerili vse sile«. Lever se je zahvalil vsem, ki so jim stali oh strani pri uresničevanju zastavljenih ciljev, in izrazil upanje, da bodo s skupnimi močmi tudi leios lahko premagali vse ovire. Delo operative je bilo v preteklem letu • po zagotovilih poveljnika društva Marka Kumarja -na- menjeno predvsem usposabljanju in spoznavanju gasilskega dela ter opreme. Poleg tečajev so so delo vali še na usposabljanju v učnem centru na Igu pri Ljubljani in medobčinski gasilski taktični vaji gasilskih društev Ixstuš, Šmartno ob Paki, Paška vas in Mozirje. Desetine društva so se udeležile vseh tekmíwaiý Cîasilske /ve/e Velenje ter društvenih tekmovanj na njenem območju, na njih pa so dosegle solidne rezultate. Najbolj zavzeto je bilo delo operative v oktobru. Na pomoč jih je sirena lajii poklicala štirikrat, od lega je bil en alarm la/en. Marko Kumarje v svojem poročilu pohvalil še delo mladih in njihovih mentorjev. V ieiosiijem dehjvnem programu so - poleg že omenjenega nakupa novega vo/lla za prevoz oseb - po slavili v ospredje predvsem delo z mladimi. Precej pozornosti pa nameravajo paški gasilci nameniti še izobraževanju, usposabljanju članov in tekmovanjem desetin. mtp Gasilci nismo več za ogenj gasit Lokovica - To je bil eden od stavkov, izrečenih na 98. občnem zboru prostovoljnega gasilskega društva I^okovlca. Prej i>menjcni stavek pa je ludi nekakšna rdeča nit pogovora, ki je tekel vzpo redno z rednimi temami občnega zb;tvih, kol je Lokovica. včasih težko. Prostovoljno delo še vedno temelji na osebni pripravijenosii posa-mc/Jiika. koliko se bo /jtvoval v družbeno dobro, v današnjem času pa je potrebno za uspešno pomoč tudi veliko znanja. Zmo rejo pri>stt>voljna društva vse to? /morejol Tako bi lahko zaključili občni zbor glede na dana po ročila, razgovore in načrte loko viških gasilcev naprej. Občni zbor je pozdravil predsednik društva Boris Lambizer in že v svojem pozdravnem govoru podal razmišljanja o lem, da je prosto voljno delil pre ma b vrednoteno. Ob lem je omenil podatek, da ima gasilska /veza Slovenije l.^7-leino tradicijo, to tradicijo pa oliranjajo prostovoljna društva. Omenil je še dela pri posodobitvah prostorov gasilskega doma in p rep last it vi 107,B ilUZ^ Urlrufinnil .raka isti^encii Radio Velenje Majhen na pogled, V resnici velik. s klimo že za 2.535.000 SIT. FordFusion AC Mlakar Cesta Simona Blatnika 18 Velenje Tel.: 03/898 56 70 Faks: 03/898 56 72 E-pošta: acmlakar@mins-no1 .si dvorišča. kaki)r ludi nakupu računalniške opreme. Gasilci so med letom opravili kar 112(3 ur prostovoljnega dela, Píídpoveljnik Markt) Jurič je posebej omenil, da gasilci ob intervencijah pre mnogo k rat tvegajo zdravje in celo življenja, a Yseen uspešno in delovno. Veliko časa so namenili pripravi prireditve ob 50-letiiici društva, nekaj energije pa jim je vzela izdaja zbornika Našega pol stoletja. Kljub finančno zelo zahtevni investiciji nabave gasilskega vozila za prevoz moštva GVM-l so pos-lorili veliko vzdrževalnih del v gasilskem domu in njegovi okolici. CIredili in opremili so klubsko sobo in delavnico, prepleskali garaže ter brunarico. Poleg brunarice so uredili prostor za vaje in opravili nujna dela pri sanaciji plazauprcd gasilskim domom. Pri obilici dela pa jim ni zmanjkalo časa za priprave na tekmovanje GZ Velenje. Na njega si) se odpravili s šc^stimj deseiinami članov in petimi desetinami mladine. Tudi dobrih rezuUaov ni manjkalo. Člatu A so dosegli 3. mesto, članice A 2. mesto, člani B 2. mesio, članice B 1. mesto. Tudi mladina se je potrudila: pionirke so bile 2. in se uvrstile na reggsko tekmovanje kjer so dosegle 4. mesto, v športnih lekmovanjih, ki jih oiga- Na sobotni konferenci so opravili nadomestne volitve in zamenjali nekaj članov izvršnega odbora. Delo v lelu 2006 bo usmerjeno v vzdrževalna dela notra- i 1 i ^ nizira GZ Velenje, pa so bili najboljši in osvojili skupno I. mesto. Poveljnik PCD àkale Martin Repnik pa je povedal, da so imeli 5 laslnih intervencij ia dvakrat priskočili na pomoč PCrD Velenje. K sreči pa na njihovem požarnem rajonu ni bil aktiven piro-naan, pred katerim so bili na trnih vsi gasilci v dolini. Dobitniki nagrad za 50 let njosli gasilskega doma, sanacijo plazu in izobraževanje ter druženje članov. Za dolgoletno iu uspešno delo v gasilstvu so podelili priznanja in plakeie G/ Velenje. Za dvajset-leltii jubilej opravljanja vestnega dela blagajnika pa so se zahvalili Slavku J an ti. ■ Sandi Glinšek saleski Studentski klub www.ssk-klub.si v v SSK pomagal na Kubi Člani SSK-ja smo se konec januarja podali na Kubo, kjer smo uživali na >7imskcm« soncu. Ideja se je porodila ze v mesecu septembru, kii je sedanji referent za Izobraževanje v ŠSK-jti Rok Aljaž obiskal Kuh(i s svojim dekletom Urško, lakrai sta v hotelu, kjer sta bila nastanjena, spopala anima-torja lidyja in z njegovo pomočjo tudi življenje domačinov. Življenje je za njih tam in v ta'mUnem političnem okolju zelo težko, naporno in tudi nevarno. Za turiste, ki državi in hotelom prinašajo [spa de-narce. pa je Kuba najvarnejša država na svetu. Rok in Urška sta 1'diju po í-íetletiskem oddihu obljubila pomoč. Rok je kol predsed- nik študentskega sveta na GKA Colleger organi/j/al dva dobrodelna žura. vstopnino pa namenil za kubanskega prijatelja in njegovo liîialsk<î karto do Slovenije. SŠK jc naredil podobno stvar z organizacijo SŠK brucovanja, kjer ste študentje za Hdija prispevali simbolično vstopnino od 123 Sl i dalje. Ker je želel Rok denar lidiju izročiti lastnoročno, smo ga zavoljo toplih temperatur, žura, cigar in ruma na Kubo pospremili Judi Aco. (loran in Ravč. Naj na tem njestu po\vm, da jc bilo financiranje nagega izleta povsem v t>kvini lastnih dcnarnic in razbitih §pa-rovčkov. Čeprav smo na Kubi preživeli samo ilober teden, moram povedali, da je bilo zelo zanimivo In poučno, predvsem pa loplo. Pre/jvcll snîo krasne trenutke z domačini, pcjskusili krokodilje meso. ki je sicer prepovedano, si ogledali zgodovinsko prestolnico Havana, kadili cigare, žiirali med domačini na ulici, sc potapljali med tropskimi ribicami, kopali v uirkizno mcxirem karibskem morju, u/Jvali na soncu na najlepši plaži na sveni. živeli pri do- mačinih. V znak hvaležnosti nas je l-dy pri sebi doma pogostil s .iastogi. ki jih je pripravila njegova mati. Za naprej pa čakamo politične zadu-vc tudi lukaj v Evropi. Ko bo Slovenija podpisala schcn-genski sporaziun z Nemčijo, bomo lahko Ed^a 7 vclikini veseljem pričakali in mu nudili vse. kar bo v naši moči. Ircntitno namreč za ICkUTii delavnik aiiimaiorja v hotelu prejme borih 15 EUR na mesa*. Tukaj bi imel tečaje salse. španščine, delal kot atiimaior in preko diapt>zilivov predaval, kakšno je življenje na Kubi... loje bila Kuba! Kaj pa jc novega v SSK-ju? Julri. v petek, 17. februarja, bomo zaplesali na Valentinovem plesu v restavraciji Jezero. v soboto pa zažurali na koncertu v Rdoči dvorani. Karte za koncert lahk(i člani v ŠŠK-ju div hite po polovični ceni, vsi novi člani pa celo zastonj, Cez dober leden, 25. 2.. pa bomo tekmovali v paralelnem slalomu na GoUch (Prijave na tel. ()313271U5 ). Vse o teh dogodkih najdeic na spletni strani kJuba ali na telefonu 041775567. ■ KULTURA '^JCSi 16. februarja 2006 O knjigi^ ki je nismo pričakovali Simpatična Saša Pavček je navdušila polno Kulturnico tako z razmišljanjem kot kratkimi igralskimi vložki N'elerye - Večer, ki so ga prejšnji cclrLek kul-lurncinu pra/iiiku v čast pripravili v velenjski Kullurnici. je hilro minil. Milena Žcvarl je sk<3zi pogovor s siinpaiično Sašo Pavček, gledališko igralko, aovem pa ludi pisaleljico, uspela oU gosîje izvedeti vse tislo, kar nas je zanimalo, O tem. kako se pripravlja na nastope na odru, kaj se dognja v /akulisju. kako premaze ircmo. O tem, kako je bilo odraščali oh znanem očeiu, v kalerega no bile (in so §e)/aijublieiie vscuciieljice. kar ji med dora ^Ca nje m ni bilo najbolj po godu. Pa o pri-morfikili koreninah, ki jo zaznamujejo ie da« nes. O tem. kako mora bili sedaj, ko ludl pisc. Še boljša, ker je pač Tonciova, rada pa sc izraža v prisini priniorScini. kjerjc preživela mnogi) olroškili dni. »Največ inspiracij najdem prav v rasni mladosti,« pravi in doda, da je pisanje dramskih teksiov garanje. O slavi meni. da je vulikokrai breme. Mladostna Saša Pavček Je bita v klepetu z MUeno Ževart zelo Iskrena, In prijetna. Predstavili sta vsebino knjige Na odru zve- igrata skupaj. In znal jo jc spodbujali, bil je ccr. v kateri so trije dramski teksti In štirje eseji. Piše. odkar ve zase, prvi dramski tekst pa je nastal pred Iremi leti. Ko je/iičela pisali, je to med prvimi zaupala Vclenjčanu Marku MandiCu. s katerim v slovenski drami veliko eden prvih bralcev njenih tekstov. Knjiga je nastala tudi zalo, ker soji pri zaiozbi Miš ponudili, dajo objavijo. Vzemilejo v roke, nebo vas razočarala. w Crno Belo -kitarski koncert Šoštanj. iO. februarja-V okviru konccrtncga cikla mladih glasbene mladine, oder 2005/2006. pripravlja Zveza Cilasbeiie mladine Slovenije niz nastopov po vsej Sloveniji, liden teh se je v sodelovanju glasbene mladine iz Velenja iz Zavoda za kultun) Šoštanj Zgodil v Mestni galeryi Sošianj. kjer seje uspesno predstavil kitarski duo Crno Belo. Duo sestavljala Luka Vehar (1982) in Andrej Pckarovič (1981). Skupaj sla prvič zamuzi- cirala leta 2000 na pobudo prof. Igorja Sajeia. Pri njem sta obiskovala pouk komorne glasbe tudi v času študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer sla diplodjeija je oi) ko'iCK J9. sloie/ja iisianovti ntem '/.fin v duhu nmta v park:u. Mesto je ledaj predm^lJah ene^a naj^jif^ á>sftko\' r induHtrijski or^ianizadjl, fiačrtovanjn in ariUtekluň v Evropi. Podjetje se je tntro .í/W/rt in ustanavljalo mesteca po celem sxetu: Bauidorp tm Nizozemskem. Búůmny (danes Partizanske) in S\'ii na Slom^kem, Baíwiii^ur v Indiji. Prezgodnja smrt l-mnza Wosclinag^a je preprečila, da hi oha industrijalca tesneje sode/ovala. To Je doletelo njegova sinova /lerberta in Waîterja \\hschnag^a. V f>()štan}u so v tem času razmi.^llali. da hi zaradi ^spo(iarske krize in težav, v katerih so neznaili. tovarno prodali. Da hi rešU nastalo krizno siiiiacijo. seje fler/>eri Hi>scJinai(g Pí>smal o more-hinii prodaji usff/a tovarni Bitta, ji poslal ponndbe in vzorčm pošiljke. a do ir^vske^ dogovora sprva še ui prišlo. So pa govorili, da namerava Tomdi Bata usianoviti towrno če)^b'ev v Ju^isiaviji. /ierherf ^oschnagg ni obu/ral terse je odpravil v /lin .'»kleni ti tr-f(0\ske posle ali celo prodati tovarno. A do prodaje simt tu prišlo. Sc se iHi v tistih časih morali Soštatyčani kar navaditi, da fmliajujo češki poslovni ixirtnerji na sestanek k Woschna^m z letalom. V ireije so hili po^vori usi}eSnl in tovarna iistf/aje prešla /)a kooperacijo z Baťo. kije v Jugoslaviji f)ostavUa svop tovarmi Stanje v Soš-tunj.Kki touirni usnja se je ziiova normaliziralo, celo izbol/.^alo. .Sledimo z§odi>i oheh dnitin in njunih iovarn dalje. Naslednik Tomána Bate (u ni ti je v letalski nesreči letu I9J2), nje^' fM^lhrat .lau Bata. je 19J5 organiziral niednamdno fekmovaufe za nit-črtovanje različnih oblik socialnih stanovanj. Med drahmi je fmabil tudi enega vodilnih arhitektov ledattjesa časa Corhusiera. Ta je prišel na Ceškoslovaííko kot član tirije, vendar Je bilo nadaljnje sodelovanje fneti Batb in Corintsierjeni slabo, snj se arliltekiovi načrii za predel mesta niso skladah z uanyùûkovim sloganom jttiveu ločeno. dehti shipaj". V podjetju je tedcd delalo lOS.OOO delawev. Progra/nov in načrtov za bol/še .socialne ixigc^e delavcev so se lotevali po celi I'yropi. Na Dunaju, na printer, so pod vlado socialnega demokrata Otiu Bauerja izvedli progra/n gradnje 5.0{)t) novih sta-novary na leto. s čimer je Kari Marx I lofp{>sial znan kot prava delavska irdrtjava. Tudi Woschnaggi so svojim zaposlenim skušali zagotovili .'itanova-nia. Tako so začeli graditi in preurejati stanovanjske hiše. kupili so graščino nad Šoštanjem in vatf/o naselili svoje delavce. Drtdine, ki so prebivale v stanovanjih, so imele vodo in elektriko hvzplačno. obenem pa so lahh) najele tudi njii'e In vrtOK, ki so stHtdali k stanovanjem. Tretje dejuttje se odvi/a leta /9.?^, Tega leta obe tovarni deli(jeia na višku svojih moči. A to je titdi leto. ko na Ceškoslova.^kem nacisti preženejo Tomakvega sina Thomasa, ki pobegne v Kanado in ustanovi mesto Batawa. Jan Bata zbeži najprej v Ne\^' York, kasneje pa emigrira v Brazilijo. Po so tnU člani obeh družin obsojeni pred Vi^aŠkim sodiščem, njuno imetje Je bih zaplenjeno - tovarna usnja IW^Sje >'postala« Tovarna usnja ^štaitj. tnesto ZJin seJe preimenovalo v Gottuvldov {/Hi predssedniku iedi(l že komuni.'oične Češkoslovaške Klementu Oott^^vldu) in Baûiva tovarna je »'postala*' državna tovania Svii Družini stit bili izgftani iz svcyih držav oz. nista imeli več vstopa varde. /n (HHem. Woschnaggi so začeli ruivo življenje na Dunaju, Jan in Ihomas Bata sta u.statiovlla vsak svoje t>0{tlelje, prvi v Braziliji, dntgi veliko niednijr()dno podjetje s sedežem v 'lorontu. K Jo\'anil usnja Soštatij so uvedli stečajni postopek leta y^VV, tovarni .Svit pa leta 2000. Oglašujte na IV KANA Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospodinjstev. PokliSrte03/ 898 17 50 107,8 MHz R/ï\DUJQKI] IDO C/^S^POSDOI M^Z/^llE Glasbene novičke Iz šolskih klopi Vsakih štirinajsi dni, ob mrkih ob IS, ud. se v programu Ra«.lia Velenje predstavljajo mladi osnovnošolci, največkrat člani novinarskih krožkov na šolah- Vse od A do f. pripravijo sami» p sko-avstralske odprave, ^tq za najboljši približek raju. kar ga je n\i> goće najli na /cmlji. Visoko v gorah Koja na /ahodu NoveCîvineje so na doslej neodkriicm fjbtnoCju v velikosti Luksemburga odkrili eksoiične novo vmc piic. metuljev, žab in rastlin. 25 znanstvenikov je območje najprej prclelclo s lielikopteiji, zalem pa so sc odpravili tudi na kopensko raziskovanje. Pri tem so odkrili več kot 20 noviii vrsi žab, Štiri vrste tneluljev in pet novih vrst palm. prvič pa so fotografirali ludi rajsko ptico (Beriep-sch's six-wired bird of paradise), katere dom je bil doslej neznan. Znanstveniki so ocJ-krili tudi redko vrslo drevesnega kenguruja, ki ga v Indoneziji do zdaj Sc niso videli. Bcchicr je prepričan, da gre največji tropski pragtîzd v Aziji, predvideva pa, da podobni neodkriti pn^deli sveta obstajajo tudi v Afriki in Južni Ameriki. 25.000 let stare jamske slikarije Jaaiske slike, ki so jili nedavno odkrili v jami Chauvet na xahodu Francije, naj bi bile starejše od slavnih pradavnili sliJcarij, najdenih vjatnah Lascaux, Henri de MarceUus. župan mesta Vilhonncur, v kaiereni $e nahajajo omenjeriejame, je povedal, da bodo natančno starost slikarij potrdili šele z nadaljnjimi raziskavami, vendar pa so prve analize umetnin pokazale, da slike nastale pred vsaj 25.000 leti. Ce bodo nadaljnje aiïalizc potrdile prvotna predvidevanja, bodo slikarije nedvomno spremenile znanstveni pogled na umeinine. najdene v francoski jami Lascaux in v španski Altamiri. Slike, najdene v slavnih jamah lascaux. ki se nahajajo na jugovzhodu Francije, in v Altamiri, ki se nahaja na severovzhodu Španije, namreč že vrsto desetletij veljajo za najodlicnejše primere jamskih slikarij, ki naj bi bile stare okoli 13,000 let. Jama Chauvet, ki sojo prvič odkrili šclc sredi devetdesetih lei prejšnjega stoletja, v svoji notranjosti skriva več k£)l 300 prinier-kov odličnih paleolitskih slikarij, nekatere med njimi naj bi bile stare celo već kíH .'^O.OOO let Fossetu je uspelo Ajueriški letalec Steve Fossct je opravil najdaljši neprekinjen p<îlei v zgodovini letalstva. Amcrišid letalec Steve Fossct je postavil nov svetovni rekord saj je opravil najdaljši neprekinjen polet južiii angleški obali ob 17. uri po lokalnem času. "Izčrpan sem," je povedal. Fossett je lela 1995 po stal prvi človek, ki je sam letel okjog sveta. Na svoje zadnje poio-varje pa se je podal v sredo iz ve-sol skega centra Kennedy ameriške vesoljske agencije NASA na Floridi, svojo cilj pa je dosegel kliub začetnim težavam, ko mu je ob v/.letu sko^i ra/poko ušlo okrog 340 kiJo^jramov goriva. Papige razlikujejo Znanstveniki so ugotovili, da ptice u družine papagajev razlikujejo različne jezike. Ptice iz družine papagajev ne le da oponašajo človeški glas, zmo- v zgodovini letalstva, potem ko je v slabih 80 urah obletel svet. Njegova podporna ekipa na zemlji je sporočila, da je svetovni rekord najdaljáe razdalje podrl pri 40.210 kilometrih, koje lete) nad mestom Shannon na Irskem, ól-letni avanturist Fosset je s svojim uhralah-kim eksperitnenlal-nim letalom, imenovanim Virgin Atlantic Cilobal Flyur pristal v Brv urnem OUI hu, na rejo tudi razlikovali jezike, so pokazali rezultati študije japonskili znanstvenikov. V okviru poskusa so papiganî predvajali posnetke prevodov dveh slavnih japonskili del v angleščino in kitajščino. Nekatere papige so dobile hrano po tetn. ko so skočile na palico. pred katero so predvajali angleški prevod, dn;ge pa so Inhko jedle šele, ko so prišle na palico, pred kalení se je slišal kitajski previd. V 75 odstotkov primerov so ptice pravilno ra/Jik(»vale jezik, ki jim je oDíogočal dostop do hrane, Id se pravilno usmerile k palici. Japonščine v razi^skavi niso uporabili, ker ga sodelujoče piice redno poslušajo. "Ljudje razlikujejo je-zJke, ludi tisle. kijih ne pozjiajo, na podlagi intonacije in izgovorjave. Zdi se, da imajo ptice enako sposobnost," je komentiral profesor eksperimentalne ugi)lovitve. Tudi psi lajajo z naglasom Britanski znanslveniki so ugotovili. da psi na različnih koncih države lajajo v narečju. Nova studija, ki so jo opravili zaposleni na inl^itutu za vedenje psovvC\imbriji,jc pokazala, da imajo tako kol ljudje tudi psi naglas. lastnike psov so poprosili, da pi^snamejo svfý glas, ki so ga potem prcdv^aii njihoviii\ sdri-nožcem. Pozneje so primetjali glas z Imanjem ljubljenčkov. Predstavnica pasjega instituta Tracey Gudgeon je dejala, da imajo psi spos;)bnost optmafciLi niočncjsL izrazitejši naglas. Najbolje svoje lastnike oponašajo liverpoolsk; in školski štiri-nožci. je pokazala raziskava. Vsak po svoje Nekateri pri nas ničesar ne spoštujejo: tudi ob dnevu zaJfubijencev je bilo siišati veliko pov-zdignjenih glasov. Brez petin Kljub dolgotrajni zimi se biiza čas, ko se bodo ptički res ženili. A vsaj vsem kosom ta čas ni do veselega petja! Nasprotje v Velenju smo te dni sb-šali nekatere izjave, ki st med sabo precej naspro* tuje jo. Med drugim, da mora biti Velenje odprto mesto, pa tudi, da je treba mladim preprečiti odhod iz Velenja. Kakor pač kdo to ramme! Denar Je že res, da so župani večjih občin pomemkh nejši. A župani manjših se imajo zdaj za pomembnejše, ker bodo dobivali vendarle vsaj malo višje plače. Neka* terim se je naložba v novorojenčke očitno splačala. Konino Končno smo le dočakali bre^lačno osnovno šolo. Škoda, da velja le za odiasle. Za »prave« osnovnošolce morajo starši še vedno globoko segati v žep. Bolj sveto v Smartnem ob Paki naj bi bilo v prihodnje več svetnikov. Takih, pri katerih je poudarek na prvem zlogu besede i Zavarovanje Po novem bo končno vendarle tudi država pomagala kmetom pri zavarovanju poljščin pred naravnimi nesrečami. Dobro bi še bilo, če bi jih sploh povsem zavarovala pred nesrečnimi ukrepi države. Kako je in kako bo Šolarji so že bili na informativnih dnevih. Letos so jih vabili predvsem tja, kjer naj bi jih po končanem šolanju res čakalo tudi delo. Če se ta čas, da bodo šolanje končali, razmere spet ne bodo tako spremenile, da bodo spet končali »suficitarne« šole. Nekoč in danes Star pregovor pravi, da ima sveti Valentin ključ do korenin. l\idi sodobni Valentini segajo nizko, da bi kaj prebudili. SREČANJE »Svetlobo si ustvarjam sam« Obiskali smo 78-letnega akademskega slikarja Alojza Zavolovška - Jutri ob 18. uri otvoritev razstave njegovih del v Jakijevi hiši v Nazarjah, razstavlja pa tudi v velenjski Barbari Moziije - Obislca v sv(yein svellem. od kamina ogreieni aieijeju, je bil /do vesel. Del družinske hiše v Mozirju jc /e Joljáo njegova usivaijalnica, lam njegova domišljija dobi krila, čopič p» ji sledi. Kljub časliiljjvim letom še vedno veliko razmišlja o umelnosli, sledi irendtmi. In ispravlja svtîje poslaiïsivo - slika in pripoveduje. Likovno. Tokrat snio njegovo razmišljanje ujeli tudi hesednt). Do konca nian'a ho r ixizsMvišču Bar^ baifi Velenju na ogiedena vaših samth .sířy/1/A razstav. To je ravii(t\^ve, kije v h$ii Premogovnika Velenje in zoii^>tovi> ste temu tudi prilagodili izbor svojih det» kajne? «Ja, prav leniu sem prilagodil izbor. V glavnem je motivika rudniška, saj je kaj siikatL Rudnik mi je dal spodbudo za delo. Spremljal sem jo dolga iela, tako kot se je spreminjala sirukiura zemlje nad rovi v Saicški dolini, sem sledil temu dogajanju, ki je bilo zame zanimivo, Vso skupaj sem skušal pncnosia-viii. da bi na slikarski način pripovedoval s čim manj besed. Oblike sem naštu-diral. saj menim, da z manj podaiki na sliki povem već. Slike so realistične, a sem v njih zajel spreminjanje, slikarsko iskanje. Pit drugi strani lahko reCem. da sem tematiko zelo subjekt ivi ral, lako da slike raiCuniejo tudi rudarji. Kdaj ste račeli upodabljati rt/darsko motiviko? Kar kmalu po lem, ko sem prišel v Velenje. To je bilo v za Celku šestdesetih let prejšnjega siolcija. /ame so bili objekti rudnika zelo zanimivi Slikar ne sme kopirali kot fotografski aparat, vedno sem želel sliki dati nekaj svojega. Izluščili sem poskušal najboljše, kar lahko slikarsko upodobim.« Zdi se mi, da vas sploh Salečani najbolj poznajo po ah^ndih. Moi'da tudi zato, ker ste znanje iz risanja alivaretw podali štei^ilnim ljubiteljskim slikar- Alojz Zavotovšek vsak dan ustvarja v svojem ateljeju v ňfoztrju. Zadnje čase veUko riše ofja na platnu f med motivi prev/adujejo vodni in s/ovenski kozolci. 4 te Je treba znati videti in čutiti. jem. Kaj pravite vi? »Mislim, da sem po nolranji zgradbi lirik. V razredu sem ponavadi ludi od otrok dobil kakšno vzpodbudo, zato sem tudi njih učil akvarela. Ko sem bií uirujen, sem šel velikokrat v naravo, in ko sem ujel pravi nîotiv, sem ga na hitro skiciral. Akvarel je trenutek! To je do/íveijc na čim bolj hiter način. Pri tem moraš biti direkten, čopič se igra z barvami, mehkobo in občutek vode dobiš i mešanjem barv z vodo. Najlepše se slikajo prav molfvi z vodo, teh pa je bilo v Šaleški dolini v i/x)bilju. Slikal sem torej vodo z vodo.i< Bližate se HO letom, še vedno pa motiviko iščete v naravi. Odkrili ste iud i slovenski kozolec, kije morfia bolj zffffmjesavinjski, kjer ste doma. Posvetili ste mu veliko del. ki ste ji/i poimenoivli Ehgga kozokem. Kako to? »To bi res rad povedal. Kozolec kol tak je izredno služil napredku kiueiijsiva. V podalpskeni svetu, kjer je veliko dežja, je pomagal, da smo Slcwenci preživeli, Oc se na hitro povrnemt> v bližnjo preteklost, je dejsivo, da so med vojno kozolci goreli. Padali so, tako kot ljudje. Na Ljubnem so kozolce zažigali, da so videli, kam streljati, Tudi v Mozirju sř> zgoreli številni kozolci, ostalo jili je samo 7. Pi>-zncje so goreli ludi v Šaleški dolini, ker so se morali umakniti socialistični izgradnji. Marsikje so bili kozolci prizorišče kulturnih prireditev, zato so zame zelo pomembni.« Kako jih vidite v snijih slikarskih delih, kako jih pifskušate pribUtali nam? .'Sprva sem risal dokaj realistične kozolce. Piv tem sem ugotovil, da moram naprej. Iskal sem bolj slikarsko pol, iskal sem simbolične barve, motiviko. Vedno bolj na slikah izgubljam ko/olec, p(v siajam pa slikar. Dajem besedo oblikam, barvam, kontrastom, vrednotam. Poskušam sledhi trendom sodobnega slikarstva.« Se vedno i^ak dan ustvarjate vašem ateljeju? "Ju, skoraj vsak dan. In vedno ustvaijam pri naravni svetlobi, ob umetni ne morem. Komaj čakam. da pride pomlad in poletje, da so dnevi daljši in svetloba prijaznejša. Poiem spet zaživim z barvami in svetlobo.« Ce pogledam sliko, ki jo pravkar ustvarjate, ugotavljam, da so vam tudi pozimi hlizu zelo ti^v batve. Si tako pririšete sivthbo v trasih turf>hnih zimskih dneh? »Svetlobo si ustvarjam sam. Uporabljam veliko rdeče barve, ki je barva življenja, nasilja, krvi. Vse to je zanimivo tudi za kozolec. Up^irabljam črno barvo, ki pomeni smrt. Simbolično. Ker danes kozolci ne služijo več svyemu namenu. Kar nekaj je bele barve, ki pomeni svetlobo ali pa tudi zobe. Simbolika, ki lahko p{>ve. da se Slovenci veliko grizemo n:ed sabo. Pa šc loi Fgipl ima piramide. Slovenci pa kozolce. Ne sramujmo se jih.« Oh kulturnem prazniku se boste pn'dstavUi tudi Zgvrnjesa vinjvan kajne? »Ja, jutri odpiram v Nazarjah razstavo svojili del, lokral olj na platnu. Vesel sem, da bodo ljubitelji umetnosti iz naše doline videli moje kozolce. Sedaj se na razstave drugače pripravljam kot pred leti, saj se mi zdi, da ljudje včasih n tovo pa bom študij nadaljevala, verjetno bom specializacijo vpisala kar na ljubljanski akademiji. Zdi se mi dobro, da se izobražuieš, dokler lahko, in da sToje znanje še nadgradim. Zalo zaenkrat ostajam v ljub-Ijani.« ■ Bojana Špegei Manj uspešno leto Kol je v navadi, pod vsako lelo poicgnemo crio In pogledamo, koliko smo opravili, kaj je bilo dobro, kaj jc potrebno l/boPati. Prav lako si postavimo Jiačrle, kaj bomti v novem Iciti poccli. Pa naj gre za osebne, poslovne sivari ali liste »la sladke« ljubiteljske stvari, ki jih v pn>stem času najraje počnemo. lako so ljubitelji konj v /gornji Savinjski dolini in širši okolici (vse do Velenja) icdru/eni v Ko-njeniski kluh Buicko, kije svoje delovanje zacel v letu 2003 in ga v lanskenî etu zaključil nialt) manj uspcj^no kol pretekla leta. Pred dnevi so se zbrali na redni skupščini, na kalori so pregledali prehojeno pi^t. jo ovrednotili in si /airlali nove smcrnice /a delt> naprej. Po jvodncm po/dravu prcd^ednikn Roka llnbernika ^n pregledali opravljeno delo. Večja prircdiiev je bila v začeiku avgusia, ko so organizirali tíkmo v preskakovanju ovir za Pokal Slovenije, ki pa je žal imela žalosten epilog, saj je 1 ali ki) bila izvedena samo v petek, v soboto In nedclio pa je tekmo preprosto odpovedal i)bilen de/, laki) da teren ni bil več primeren za Jiadaljevanje tekme. Bilo je kar precej kritik na organizacijo tekme v preteklem letu. zato so se organizatoiji, ki so imeli v svojih vrstah kar nekaj težav, obvezali da bo v letc^šnjem letu tekma organizirana tako. kot so je bili navajeni tekmovalci in obiskovalci VSa leta doslej. Obenem pa se opravičujejo, tudi po tej poti, vsem. ki so imeli kakšno slabo izkušnjo / lanskoletno tekmcK Upajo le, da jim Icto^ ne bi> wgndin vreme. Na skupsčini so sprejeli ludi nacrt dela za letošnje leto. Uradno ga bodo začeli z dnevom odprtih vrai (daiuma še niso določili). V avgustu bodo organizatoiji tekme v preskakovanju ovir /di v planine, in- ternimi tekmami, s tečaji, z usposabljanji in se s čim). Vsakemu n(wemu članu, ki bo želel delati v klubu, bodo omogočili ra/iične ugt)dnosti pri začetnih in nadaljevalnih lečajih. da se bodo lahko v ugodnih pogojih začeli ukvarjali s tem prelepim športom. Na skupščini so izwîlili ludi novo predsednico. V letošnjem letu bo imela vajeti kluba v rokah Na-lascho Burger ■ Darja Fiier Memorial Bogdana Meniha 'lofkiKica, 11, M^uaria - Minulo soboto je v ropv)lšici potekal 7, Menihov memorial, mednarodno tekmovanje v namizjiem tenisu, Mcnw rial, ki ga v čast pokojnega župana Občine Šoštanj. títTgdana Meniha, organizira namizno teniški klub SPIN iz Šoálaoja, kntcrcga ustanovni član je bil, je iz leta v leto uspešnejši- Po besedah predsednika kluba 'Ibneta Lebaria jc bilo letošnjo tekmovanje eno najboljšiii doslej, saj se ga je udeležJlo kar sctlcmdcsei igralcev, ki so sc ptv merili v posameznih kategorija h. Presenetljivo dosti je bilo tekmovalk, vsak igralec pa je prejel priznanje /a sodcl dlan in Vojích Ura bas iz Trbovelj. Med tekmovalci nad fiO let je bil prvi Dragan Stankovič iz Ljubljane, dnigi Krečo Tasarič iz Zagreba, tretje do četrto mesto pa sla zavzela Jure Stane iz Ma- ribora in Jože Hafner iz Ljubljane. Med ženskami je bila /maga v celoti na strani domačink, saj je bila prva Polona Belavič, druga Jolanda Belavič. treijc do čelrto mesto pa je pripadlo Sandri Hrečko iz Radeč in Mateji Siarta iz Šoštanja. V dvojicah jc zmagal par tomaž Volk in Bogdan Sinionović iz Petrove, drugo mesto je odnesla dvojica Jernej Lenko in Oorazd Star iz Petrovč. iretje do četrto pa dvojice Vojieh Urbas in Jože Vodlan iz I rbovelj ter Nedeijko Oekoje-vič in Ivan /era iz Šoštanja, ■ MK, MT Sedemindvajsetič za svinjsko glavo Na smučišču Ciolle je bila 4. februari« že 27. iradicionalna tekma za svinjsko glavo, lo je veleslaltmiska tekma, ki jo prirejajo gozdarji, člani športnega društva Grča, za kmete oz. lastnike gozdov iii uporabnike lesa Í7 Savir^ske in Šaleške doline. V lepem dnevu za smučanje seje na progo pc)gnali> 144 bolj ali manj zagrizenih smučarjev, ki so se polego-vali za kťílajne. pokale in svinjske glave. Glavna nagrada tekmovanja je osvojitev svnji^e glave, ki si jopri-vozi predzadnji smučar. I.eiosje što-parica namenila glavo Mateji .lu\':in iz ekipe Šoštanj in Kajku Obojiiikn iz Ljub nega pri moških, pri sponzorjih pa je z žrebom do glaw prišel MîU'jan I-cdinek iz .^i)!>tanja. V ženskih kategorijah imamo dve zmago Vdiki in sicer ]do Bitenc in Bojano Iflekac, obe iz Naz^rij. pri moških pa so biti zmagovalci: Stanko Kle-mcnšek iz Solčave. Jelko Suhtwrv nik iz Ciornjega Grada. Jakob Mati-jovc iz t.iić. Jože Silovšek iz Šoštanja. med uporabniki oz, sponzorji pa je zmagal Robi Baste I iz îjub-nega. Pokali so bili podeljeni ekipam: Nazarje /n prvo. Gorrji Grad /a drugo in Luče /a ireijc mesio. ŠoStanjska ekipa je letos štela 59 f' i 1 ■i - tekmovalcev in 5 med njimi je osvojilo kolajne ( 1 zlato. 2 srebrni in 2 bronasti). Poleg Jožeta Silov-ska so se med dobitnike kolajn vpi- sali še Vesna Baćo^nik in Brankra in ohranjanja narave. Lastnikom gozdov izdajamo odlíKbe za izvajanje del v gozdovih v upravnem postopku, zato moramo delati v skladu z Zakonom o upravnem po-stopkii, seveda pa morajo to upoštevati ludi lasiniki goAlcw. Cilavne dvjavriosii ZCvS so: - Načrtovanje razvoja gozdov in gozdove na področju obnove, nege in varstva gozdov: lastniki gozdov so upravičeni dti spodbud Ztt izvajanje gozdnogojitvenili in varstvenih del v svojem gozdu, a le, če so la dela predvidena z načrti Vil gospcxlarjcnje in uvrščena v program vlaganj v gozdove, ki ga izdela rcvirni gozdar /GS. t.asinikom gozdov v okviru vlaganj v gozdove zagotovimo tudi sadike gozdnega drevja in materiala /a /aščito sadik. - Usmerjanje gradenj in vzdrževjinja gozdnih prometnic (cesl in vlak): skupaj z lokalnimi skupnostmi ZGS izdela letni program vzdrževanja gozdnih cest. seveda v okviru razpoložljivih sredstev. Vgi> jitvenih načrtih opredelimo, kje in p(xl kakšnimi pogoji bodo potekale gozdjie vlake, in doloCimo ujihov potek po terenu. - Načrtovanje ra/voja populacij div-iadi in ukrepov za izboljšanje življenjskega okolja prt>stnživečih ŽJ-vali: v ta namen izdelujemo lov-sk()gojitvene načrte in druge p<>tl-lage za gospodarjenje z divjadjo 1er sodelujemo z izvajalci lova. V gojitvenih loviščih <»pravlja ZCîS ludi dejavmwi lova (varstvo ir gojitev divjadi, lov, urejanje in vzdrževanje gojitvenih loviSč), - Strokovno svetovanje lastnikom gozdov in njihovo izobraževanje: gozdnega prostora: v ta nametî izdelujemo desetletne načrte za go-spíxJarjenJe z gi>zdovi v (lako iň območje kot ceJoto kot za posamezne dele -gospodarske eiîote). Ti načrti so r^snova za praktično vsa ukrepanja vgozdoviii. Izdelujemo tudj gozdnog-sptxlarjenje z gozxlovi. Izbira drevja za pt)sek. ki jo izvajamo skupaj 2 lastnikonî gozda: na osnovi skupnega (xlkazila nato dclavec ZGS izda lastniku odločbo, v kateri so navedeni pogoji in omejilve za posek iji spravilu drevja iz gozda. Varstvo gozdov j varstvo pred pod-lubniki) in varstvo narave (zjí-pore gozdnih ccst. Natura 2l)(H)). Načrtovanje programa vlaganj v organiziramo in i/vaja njo številne delavnice za lastnike gozdov o boljem. uspesnejîSem in varnejšem izvajanju del v gozdovHj ter jim o tem svetujemo pri rednem delu. • Izobraževanje, obveščanje in oza-veSčanje javnosti o pomenu gozda: skupaj z lokalnimi skup-nosimi smo postavih številne gozdne učne poti, ki so namenjene lemu, da obiskovalci guzcia izvedtî o gozdu nekaj novega. CJozdovi pokrivajo več kol polovico sUwenskcga o/emlja in so nase veliko naravno bogastvo, imajo velik ek<^h>ikl, swialni in ne> nazadnje tudi gospodarski pomen. Zato in^amodelavci ZCîS velike od-govtimosl. da jih skupaj z lasiniki gozdov ohranimo in se izboljšamo njihovo stanje. ■ Marijan Denša Tekmovali v sankanju Vciťnjc - leiošnja zima sc že prav pošteno vleče. Odrasli smo je ž.e siti. prav nič pa se je ne naveličajo naši otroci, ki na snegu najbolj uživajo. Tako smo se pri mladinski komisiji Cîasilske zveze Velenje odločili, da v okviru športnih tekmovanj pripravimo sankanje z vrečami za mlade vseh društev naše GZ. In ker je lakšiio teknuv vanje že nekaj let prisotno v Skalah, smo za organizaciji^ zaprosili PGD Skale in njihovo MK. Zelo smo bili zadcrvoljni nad številom prijavlienih ekip, saj se je preteklo nedeljo na strmem bregu pri kmetiji Cirbinšek spuščalo kar 11 gasilskih društev z okrog 10(1 tekmovalci. Vreme je bilo sončno in mrzlo. rav:io prav /a dobre po- Mtadi gasilci so bili nad organiziranim sankanjem navdušeni, (foto: Boštjan Jan) goje na snegu. Najboljši v posameznih starostnih kategorijah so bili: pionirji in pionirke: 1. PCiD Gaberke. 2. PCrD Bevče L PCîD Skale: mladinci In mladinke: 1. PGD Skale, 2. PGD Bevče IL PGD Vinska Gora. Ker so bili mladi nad sankanjem navdušeni in ker se je izkazalo tudi PCiD Skale kot organizator, smo sklenili, da prihodnje telo tekmovanje pontjvimo. Zdaj pa naj zima ^e enkrat da prostor pomladi. ■ Eva Humer Ô1-A0 ^^«C^e Si trenutke samo zase in ze svoi® Pogrejte v toplih termalnih vrelcih Term Topoišica ali pa se prepustite spretnim rokam naših maserjev In terapevtov. 3-urno ko penje Kopanje s kosilom Savna in kopanje 1,500 SIT [med tednom) 2.900 SIT (med tednom} 2.800 SIT {med tednom} (^rme (^opolška 4 y Rezervacije mauž možne rta tel: 03 / 896 31 00 vsak dan do 14, ure Refleksna masala stopal Vesna kopel za dve osebi s presenečenje m: Ročna masala celega telesa A roma masaža celega telesa Shiatsu masaža celega telesa Shiatsu obraza in lasišča Masaža z vročimi vulkanskimi kamni Masaža obraza z vročimi kamr>i TUl NA masaža z raztezanjem 7.000 snr 6.400 SIT 6.900 srr 6.000 SIT 3.200 srr 10.600 SIT 3.200 srr 12.700 SIT 4.200 SIT Prepustite •• br«zdelju in užitkom prlvoftčlte si razvajanje ... v Tarmah Topolilcal VI PIŠETE v Sola pod kozolcem Na OS bralov Ijitonja v Smarl-ncni «>b Paki so na šolski prir«;-dilvi dan pred slovenskim kullur-nini praznikom na šolskem odru go slili domače ( iledaliSće pod kozolcem, ki je smarSke solaije popeljalo v magični svcl 301clnega življenja na odru. Kolje že iradidja, na smarški ioli ob praznovanju Prckrnovega dne vedno goslijo /nane slovenske umelnike. ki skušajo svojevrslno prikazali osnovnošolcem !%voj pv na svoje gledališke začetke. Tiste maljekt je sofinancirakf Ministrstvo za šolstvo in šport. ■ Bernarda Matko in mlada Romkinja Sabina ob pouku v računatniški učiinici na Ljudski univerzi Velenje (JM) Mnenja in odmevi E^aznik v čast rojaku Koželjskemu Naslřív k temu prispevku sva si sposodila pri n<»vinarki gospe Bojani Spegelj. Z njim je v 6. številki Našega časa z dne 9. svečana opremila svoje poročanje z osrednje velenjske proslave ob kulturnem prazniku, na predvečer dne smrti našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Pr5>slava, ki je bila v celoti posvečena spominu najinega starega očeta Frana Koruna-KtJŽelj-skega, jc bil lep kulturni dogodek. K takšni ravni dogodka je prispevalo kar nekaj pomembnih činiteljev. Sem sodijo nosilci in organizatori! dogodka, to je Mesina občina Velenje. Muzej Velenje in glasbena šola, ki nosi Korunovo ime. Nadalje so lu izvajalci v ra/Jičnih sestavih in / različnimi instrumenti, od posa-mezjiikjem slogu, navezanem zgolj na domače. ljudsko izročilo, in se ni priklonil novostim, ki so jim lam mnogi odločujoči, s Krekom in drugimi na čelu, ubirali. Zapustiti domači kraj. četudi ga še tako ljubiš, in okolje, v katerem si odraščal in iz katerega si črpal snov za svoje prvence, so okusili tudi vsi velikani glasbenega ustvaijanja, kol so bili Beethoven. Brahms, Chopin. Mozart in drugi. Šele potem jih je ponovno sprejemal domači kraj in okolje, v katerem so nastali. Počastitev Korunové sedemde- sete obletnice smrti je bila ustrezna oddolžitev rojaku, ki je tako ljubil svoj kraj. slovenstv sc v zakonskem roku pritožili na Ministrstvo za okolje in prostor RS. Nismo tožili Ministrstva, temveč se pritožili! Naša pritožba je bila zavrnjena; parcele 3325/3, 3327/7, 3324/2 in 2394/2 po tej odločbi ne bi smele biti zazidljive. vendar na žalost so! Ker niste bili sposiibni zgraditi tega bloka, ste prepustili gradnjo podjetju Cigrad d.o.o. gradnje, s katerim smo v končni lazi dosegli soglasje glede odškodnine. Od Vas, g. Blatešič, nismo dobili nili stotina! Istočasno prosim župana g. Srečka meha. da mi odgovori, kdaj bo dokončno zgrajen pločnik (3/4 je bil zgrajen novembra 2005) med hišami na splitski 55 in 57 in zarisani prehodi za pešce na vseh šiirih odcepih. Hvala za odgovon ■ Gorazd Nardin Referendum za vsako hišo? K pisanju nas je spodbudil članek ga. Bojane Spegel, v katerem seje sicer trudila objektivno napisati komentar o gradnji bloka v Stari vasi. Kljub vsemu pa priz.a-deti krajani navajamo še nekaj dejstev. Javnost bi želeli seznaniti, da nam na javni razgrnitvi, dne 2K. r>, in 31. 8. 2005 s strani Urada za okolje in prostor, ni bil prikazan objekt, kot je sedaj objavljen v tedniku Naš čas. Odlok, ki je bil sprejet 20. 12. 2005 ua seji Sveta MOV. predvideva na območju KS Stara vas gradnjo poslovno stanovanjske hiše z lokali višje višine kot so obstoječi objekti. Ker je to naselje enodružinskih hiš, smo mnenja, da ta objekt ne sodi v to okolje. Ob nakupu zemljišča je vsak in- vestitor (ludi g. Blatešič) seznanjen, kaj lahko na določeni parceli gradi - na icm področju torej enodružinske hise. Investitorje nar<ïcil pmjekt za gradnjo bloka s poslovnimi pnistori, kar mu je očitno dovoljevala izdana lokacijska informacija izleta 2003. Projekt, za katerega je vložil prošnjo za izdajo gradbenega dovoljenja (gradbeno dovoljenje mu je Upravna enota zavrnila dne 14.07.2005), nam jc bil predstavljen na javni razgrnitvi dne 28,06, in 31.0S. 2005. ki pa odstopa od sedaj objavljene skice objekta v Našem času št. 6 z dne 9.2.2006. Kljub nestrinjanju prizadetih občanov so občinski organi vztrajali na spremembi odloka, zato smo zbrali podpise in jih predali g. Kavtičniku (s problematiko pa smo seznanili tudi vse ostale svetnike), ki jih je hotel vložiti pred sejo Sveta MOV 15.11.2005, vendar je bila ločka sprejetja odloka umaknjena z dnevnega reda. Na naslednji seji Sveta MOV dne 20,12.2005, pa je zbrane podpise z zahtevo za svetovalni referendum za ožji del občine (KS Siara vas) pravilno vložil pred odločanjem o sprejetju odloka. KJjub vloženi zahtevi, je g. župan dal sporni odlok na glasovanje. Odlok je bil sprejet, vendar ga je g. župan zadržal in razpisal referendum za celotno občino. V informacijo še tole: na r>b-močju Stara vas - sever (pod elektrarno), ki predvideva gradnjo izključno enodružinskih hiš. je bil sprejel osnutek zazidave, kamor pa bi po mnenju stroke spadal sporni objekt, Očitno se krajani Stare vasi ne zavedamo dovolj, da se bo s sprejetjem spremembe PUP-a pričel proces spremembe podobe jedra Stare vasi Cj. Blatešiča si vsekakor laliko zgradi liišo zase in svojo družino, nc da bo zato potreboval spreme- njen odlok PtJP-a, /aradi njegove arogance in lažnih izjav o zahtevani odšk<ídnlni (pa tudi še o poieku izgradnje bloka na Gorici. o čemer smo se seznanili s prizadetimi tamkajšnjimi sosedi), mu krajani soseske ne moremo zaupati in ne verjamemo v iskrenost njegovih besed. Prvi »najbližji» sosed nameravane gradnje, g. Milan Kneževič. pa je po/kazali mla dinci, ki so v sredo na dr/.avncm prvenstvu v zibelki slovenskih smučarskih skokov v Planici usvojili bronasto medaljo, To so bili Robert llrgota, /iga Urleb, (íašper Berloi in Klemen Omla-dič. V solo tekmi seje llrgota ponovno okilil /. bronasto medaljo, Urlcb je osvojil 13.» Berlot 16.. Omladič 25., Marjan Jelenko 34. in /iga Omladic 62, mesto. obeh tekmah so tekmovali se za naslov državnega prvaka v tekih za nordijsko kombinaciji». V absolutni kalegoriji je Anže Obreza zasedel 1.. /iga Urleb pa 6. mesto. Pri mladincih do 18 let je Urleb osvijjil srebrno. Bcrl 20. města): niJaJše deklice - 50 m prosio: 2. Nastja U ovoj še k 35,34: 100 m prosto: 5. Kaja Breznik 1:20.35, 6. Nasija Gcv vcjšck 1:20,55: 20U m prosio: 3. Ka{a Breznik 2:47/)9, 7. Nasija Govejšek 2:55,46: 100 m ptsno: Nas li a Crov^sck 1:45.14: 200 m prsno: 7. Kaja Breznik 3:41,08, 17. Nuša Friaveo 3.5.^,88: 50 m delfin: 4. Nasija Go-vcjšck 41.06: 100 m dcllln: 4. Nasija Go-vcjšek3:l8.53.6. Kaja Breznik l:.^7,15: 50 m hrhlno: 5. Kaja Bie?-nik 4O.30; 100 m lirh-tno: 4. Kaja Breznik đobrtnfkf odiičij na prvenstvu Siovenije za mlajše dečke in m/a/se dekfice: Od ieve proti desni Kaja Breznik^ Boris Nikič in Nastja Govsfsek. 1:26.27: 200 m hrbino: 3. Kaia Bre/Jiik 3:00,44, K Nastja (úwejšck 3:1S,53: 100 m mešano: 4. Kaja Breznik 1:29,27. 6. Nasija Govcjiek 1:30,35: štafcia 4 X 50 m prosio: X. Velenje 2:51,22 (Nasija Govcjšck. Niiša Erjavcc, Kaja Breznik, Dana Bošnjak}: šiaťela 4 x 5fi m mešano: Velenje 3;0S.63 (Kaja Breznik. Nuša liijavec. Nasija Govcjšck, Dana Bošriiak). Mlajši dečki - iOO m prnsto: U. Žiga Cerkovnik 1:12,09: 50mdcllm: 7. Žiga Cerkovnik 34.77; 100 mdcinn: 15./iga Cerkovnik 1:28,22:200 m prsno: 12. Boris Nikic .^:21,52;50 m hrbtno: 13. Boris Nikič 37,33: lOUmhitino: 8. Boris NIkic 1:20,37:200 m hrbtno: 7. Boris Nikič 2:48,59: štafela 4 x 50 m prr)su>: 12. Velenje 2:21,77 (-Žiga CcrkiJvcûk. Kii sijan Mcža, Igor Diikaiunič, Boris Nikič): š lafet a 4 x 50 m nicšan: 2 mesto Adnan Aljić; starejše deklice borbe posamezno ^ 48 kg: 3. mesto Nina Ncdić; kadeti posamezno kate: 2 mesto Da-libor Pavlovic. 3. mesto Domen Mihelic: mlajše kadetinje borbe posamezno »55 kg: 3. mesto Nina Nedić; mlajši dečki borbe posamezno +40 kg.: 3. mesto Milan Sievanović; starejši dečki borbe posamezno +50 kg: 3. mesto Adnan Aljič: kadeti borbe posamezno -75 kg; 2. mesto Zoran Nedič. kadeti borbe posamezno +75 kg: 3. mesto Domen Milie-liè; ladinci/člaru borbe posamezno +80 kg: I. mesto Zekerijah Taba-ković» 3. mesto Mircl Hankič: mlajši dečki ekipno borbe: 1. mesto KK Tiger Velenje, mladinci/-člani borbe ekipno: !. mesto KK Tiger Velenje: mlajše deklice ekipno kate: 2, mesto KK Tiger Velenje: mlajši dečki ekipno kate: I, mesto KK Tiger Velenje; starejši dečki ekipno kate: 1.mesto KK Tiger Velenje. Karate kluh Velei;je: Kate - ml. deklice: 3. mesto Alena Masić st. dečki-ekipno: 1. mesto (lifoš Poloviak. Jaka Zalu-bcršek.CiaspcrUpovšek): ml. kadeti: 3- Milan Damjanovic; športne borbe • st. dečki: 3. Jaka Zalubersek (do 40 kg, 3. Ciašper Lipovšek (do 45 kg); ml. kadeti: 3.Milan Damjanoviô(nadiî5kg). Andraž Pogladic tretji, Ana Zimiek šesta Na 31. pokalu I.oka na Starem vrliu pri ŠkoQI I.tîki je blizu 250 deklic in dečkov s štirili celin tekmovalo v slalomu in veleslalomu. Slovenski smučarji so osvojili 5 medalj. Andraž Pogladič» Olan smučarskega kluba Nor-dica Velenje, je bil v slalomu tretji, v veleslalomu pa je odstopil Najmlajši so merili moči /a točke državnega prvenstva v veleslalomu v C*erknem. V ktjnku-renci H6 smučark je Ana Zimšek dosegla 6. mesto. Skok! na skakalnui Munfi Šoštanj - Smučarsko skakalni klub Šoštanj bo v sohoio. IX. le-bruaija. v skakaiiiem centru Šoštanj na skakalnici K 15 organiziral odprti pokal štajersko-ko-ro^ke regije v smučarskih skoki li in meddrušiveno tekmo veteranov. Tekmovali bodo v ireh kalego rijah: cicibani do 9 let. dečki do II let 1er veterani letnik 1971 in starejši. Tekmovanje se bo pričelo ob 17- uri s prvo serijo v konkurenci. Organizator je /a najboljše pripravil diplome, pokale in praktične nagrade. Po končanem tekmovanju bo nočna tekma / alpskimi smučmi za mladince letnik 1986 in mlajše, člane letnik 19X5 in starejše ter veterane letnik 1971 in starejše. Prvu tekmovanje v sprintu SK Míslinja bo v nedeljo. 19, lebruarja. v sodelovanju / doma- čim turističnim društvom pripravil na 1200 m dolgi progi šporini>rekreaijvno tekmovanje v smučarskih tekih - Mislinja SPRINT 2006. Tekmovanje bo potekalo na izločanje. Prijave bodo /.birali do 9.30 na tekmovalnem prostoru pod Pape/evim bregom. To je dober kilometer iz Mislinjc proti Rogli. številnim tekačem pa je proga znana po že uveljavljenem go/dnem teku. Več informacij: 041 679 096 (Slavko): 041 95X 024 (Drago), 040 897 784 (Nataša). Zima, zima bela! FO HRIBIH IN DOLINAH I.judje se radi pogovarjamo o vremenu, pa ga ponavadi prej kritiziramo kot pohvalimo. Ampak za letošnjo zimo to nikakor ne velja. Prav na začetku nam jc natro sila debelo plast snega, sedaj pa v njem uživa vsak - kako in kolikor hoče. Mislim, daje zaradi svojih pravili zimskih temperatur prav idealna, saj ni tiste tako hitro nastale brozge. Naj naštejem nekaj icli pdajo ob vsaki polni luni. Oh zvokih harmonike je bilo druženje popolno. Doživeti Kum sredi zime z obilico snega jc pravo doživetje, še posebej, če spremljaš vzhajanjc sonca, v dolini pa je vse naokrog morje megle. Z osebnim avtom se je moč pripeljali prav do vrha, z^tij seje skupinsko treba podati izdtUine (zaradi aMobusa seveda^. Podobna je Uršlja gora. ki v sončnem vremenu kar žari od lepote. Če se ti mudi nanjo, ker te privablja nanjo ludi »zimski dan kulture«, je nič manj adrenalinska žc vožnja do izhodišča in prav pridejo podatki domačinov, ki vedo. katere ceste so splužene. Z verigami opremljen avto - cisterna. ki odvaža mleko, je najboljše zagotovilo za prevoznost ceste. Neka ter/ stírinožní prijatelji so nas prav vesei/, še posebej, če imamo zanje kakšen priboljsek. Da so Bele Vode res bele. smo se prepričali na pohodu, ko smo startali od Mostnarja v Belih Viv dah. se podali levo in mimo Pun-čuha prispeli na razgledni Vi-sočki vrh (788 m), jer smo se ob malici greli na obrobju gozda na že zelo prijetnem soncu. Pod Sv. Križem, za katerim je kukal Smrekovec (tudi pot nanj je v tem času že preizkušena) s svojo belo kapico, smo zavili desno In se po prostranem pobočju pi)-dali do gostišča (irebenšek, kjer nas je prijazna gospodinja povabila v prijetno sobo s kmečko pečjo in nam poleg zelo prilegajoče se goveje juhe. čaja ... priskrbela še - harmonikarja. Ze (ako ogreli smo se ob njenih zv{> kih in celo plesu še bt)Ij razgreh. Za umiritev je poskrbel eden od udeležencev, ki nam je bral lepe misli znanih ljudi in izlet je bil popoln. Iz Velenja smo se peš podali na Dobrno na predavanje Vikija Grošlja. Kot vedno je bilo izvrstno, uvod v predavanje pa so popestrili učenci tamkajšnje osnovne šole. Njihove talente smo lahko občudovali, saj Si) res obetavni. Sledila je Gaberška pot, kjer smo spet u/jvali v lepem, sončnem vremenu, prečili še dokaj za-ledenelo Velunjo in se povzpeli do kmetije Apai, kjer smo se ob počitku naslavljali toplemu soncu. Ob povratku smo lîaleteli na dve čredi jelenov danijakov» ki so se v gozd umaknili le toliko, da je šla mimo naša »čreda«. Zago tovo so se 7,atcm podali nazaj na travnato pobočje, kjer so izpod snega izkopavali hrano in smo jih mi pri tem zmotili. Cisto »svež« je še zimski ptîhod na Peco. ki ga v tem času vsako leto organizira PD Mežica. 5koda. da si je ne bi i>privoščili«. saj je pot utrjena, koča lepo obnovljena in ob vikendih t>dprla, pa še oskrbnik je priia/£n in ponudba pestra. Če boste startali od Miheva. je kmetija s 500-letnim rodovnikom vredna ogleda. Torej - pol pod noge in varen korak van] želim! ■ Marija lesjak Seluijo PD Velenje Dobro<»Konovo: -petek. Î7 2.. občni zbor. - sobota. 18.1.. pohod po Šaleški planinski poti. OAMJÂMJUSmtK 1 SlADKORMLXÍfTIČSi - (POMAitMSRt) BOLNIŠNICA TOPOLtiCA Prelomnica Občni zbor Društva sladkornih bolnikov Za nami je letošnji občni zbor Društva diabetikov Velenje. Kol na vseh lakih zborih si) se zvrstila poročila vseh odgovornih za delovanje v letu 2005. med katera so se vključevali nastopajoči s kulturnim program za poživitev in večjo zbranost prisotnih. A vseeno ne bi mogli irditi, da je bil to navaden občni zbor. Prvič ne zalo, ker jc bila udeležba številna, morda najbolj do sedaj. Drugič ne zato, ker je vsakoletni program društva boljši, izvaja se vse več aktivnosti, ki izboljšujejo zdravje in počutje vsakega sladkornega bolnika. Tretjič pa ne zalo. ker so zbrani potrdili plan za 2006, oblikovan zelo pogumno tako po stri>kovni plati kot Hnančno. Jasno je, da se trudimo res vsi, lako bolniki kot mi drugi v njihovi okolici. Po društveni strani so sedaj na voljo uradne ure pisarne, organizirana srečanja in sprehodi, izleii. pikniki. literatura, zdraviliško zdravljenje. S ponosom lahki> pogledate na leto 2005, ko so bile v Velenju organizirane vseslovenske športne igre» in enako ali še bolj na leto 2006. saj je bil že orga-nizjran dobrodelni koncert v Rogaški Slatini, linako se trudimo diabetični tinii: naštejem naj nekaj letošnjih novosti. V sodelovanju z društvom diabetikov bomo prvič v zgodovini društva organizirali s fotografijo dokumentiran pregled oči, kar bo bistveno zmanjšalo možnosi napredovanja okvar. V kolikor bo projekt uspel v celoti in bo slikanje očesnega ozadja postalo vsakoletna rutina, bo odstranjena še ena velika ovira /a dobro spremljanje zapletov sladkorne bolezni. Za pravilno zdravljenje in vodenje sladkorne bolezni je namreč bistveno, daje določene kazalcc okvar možno spremljali nepretrgoma v določenem ohdtibju, V Šaleški dolini je že možno spremljanje 24-urnega krvnega pritiska, 24-urnega liK(r po snetka in tudi 24-urnega krvnega sladkorja. Vsa ta spremljanja so pomembna še posebno ponoči, saj lahko na primer le tako dokažemo nočne hipoglikemije, to je pretirane in škodljive padce krvnega sladkorja. V dolini žc dolgo rutinsko kči. V tem primeru ne moremo 24 ur spremljali nastanka okvar na ožilju, pač pa lahko z vsakoletnim slikanjem in primerjavo posnetka iz lanskega leta ugotovijuo nastalo okvaro in sprožimo njeno čimprejšnje zdravljenje. Druga novost je na videz manj pomembna, saj je namenjena ožjemu krogu sladkornih bolnikov. Februarja smo dobili aparat, ki enako kot dosedanji 24 ur spremlja nivo krvnega sladkorja, le da je pslih. I/ teb podatkov i/haja. da so v KS Šalek denimo, lani zabeležiJi 85 kaznivih dejarý, 12 odstotkov manj kol leto pred tenu v KS ild-varda Kardelja 40 kaznivih dejanj, še leto pred tem jih je bilo 108» v Desnem bregu 181 kaznivih dejanj, leta 2004 kar 354! V Levem bregu pa so lani zaznali 228 kaznivih dejanj, leto pred tem Ca pogledamo še nekatere krajevne skupnosti v Občini Šoštanj: v KS Šoštanj so lani zabelezill 15^ kaznivih dejanj, loto pred tem 5 nîanj; v KS Topolšica so jih zabeležili 24, leto pred tem 19. V KS Štnarlno ob Paki v občini Šmarino ob Pakl beležijo skupno 23 kaznivih dejanj» leto pred tem jili jc bilo 37. v KS Gorenje pa 5 kaznivih dejanj. leio pred lem 6. v Velenju večkral gorelo, izvajali pa so jo tudi po tem, ko so domnevnega osumljenca že prijeli. V treh prometnih nesrečah trije mrtvi I^ni se je na območju pristojno sti Policijske postaje Velenje pripetilo 475 prometnih nesreč, leto pred tem 794, kar ponteni padec za 43 odstotkov, Zal so se lani tri pn imet ne nesreče končale s tremi mrtvimi, leto pred tem so ceste v Sa leski dolini vzele dve življenji. V 152 prometnih nesrečah so hç udeleženci telesno poškodovali (-leto pred tem je bilo v pnmietnih nesrečah poškodovanih 175 oseb). Šc vedno pa so precej pog<^sie prometne nesreče na dveh odsekih regionalnih cest. in sicer Vele-nje-Arja vas in Pesje-Lokovica-Ciorenje. »Zato smo posebno pozornost namenili lem odsekom. Izvajali smo večje Število represivnih aktivnosti, izdelali smo tudi posebno problemsko poročilo, s katerim smo seznanili vzdrževalce ccsi, inšpekcijsko službe In lokalno skupnost. Predlagali smo ustrezne rešitve, ki se v skladu s rmančnimi možjiostmi že tudi realizirajo. Vzdrževalec sam pa je opravil meriive lornih koeficientov, pri katerih je bilo ugotovljeno. da večji del i)dseka ceste Pesje-I.okovica-CSorenje ne ustreza normativom. Pozitiven odziv je že bil, nekaj dodatne prometne signalizacije je že poslav-Ijene, pristojni pa se bodo. kot je bilo tîbljubîjeno, v okviru finančnih možnosti postopno lotevali tudi sanacije samega cestišča.« Kršitve javnega reda in miru ani jc bilo zabeleženih 1.011 kršitev javnega reda in miru, leto pred tem 1.KJ6. Policisti sovzvczi s kršitvami napisah 832 obdoižii-nlh pr?2dlogov, 9 odločb o hitrem postopku. 99 plačilnih nalogov, 7l-krai pa Izrekli opozorilo. »Oe pogledamo strukturo kršitev javnega roda in miru. pntem opažamo, da so v poraslu kr^iive. povezane s hrupom ter s proizvodnjo in prtnnelom s prefxweda-nimi drogami, medtem ko so v upadanju klasični prekrški zoper javni red in mir. prekrški v povezani s prijavo stalnega bivališča, zasčilo živah in tujci,« pravi komandir PP Velenje Aîei Lipuš. Policisti so v lanskem íelu povečali aktlvnosli na področju prepo vedanih drog in zasegli 40 i>dstol-kov droge več kot leto pred tem. »To pa ne pomeni, da so se težave. p<)vezaTie z drogo, povečale! Policisti smo temu vprašanju lani povečali več pozornosti kot pred tem in rezultat je bil la, da smo zasegli več droge.« Konec leta je bilo največ kršitev javnega reda In miru zaznanih v lokalih, na spinh pa so obravnavali več kršitev v zasebnih prosto-rih, predvsem s področja družinskega nasilja. Lani so velenjski policisti izrekh 11 ukrepov prepf> vedi približevanja določenemu kraju ali osebi. Pridržanih 71 oseb V letu 2005 so policisti v p(î-sebne prostore za pridržanje na Policljsktî postajo Velenje privedli 71 oseb. ki so kršile javni red in mir, največkrat pod vplivom alkohola. V pisorni v Soštanfu preko 100 obiskov že nekaj let imajo Šoštanj-čani v prosti>rih fjbčinske stavbe policijskih pisarno. Lani so se v njej oglasili 104 občani. V pisarni so te obiske razdelili na formalne in neformalne pogovore in v stalisiiko znajdi, da jc bilo prvih 73 in drugih 31. Vodja policijskega okoliša, ki dela v pisarni, je občanom svetoval v 70 primerih. V 46 primerih so uporabili prisilna sredstva. »»Vedno zakonito in v skladu s pooblastili ter t)b spev štovanju človekovili pravic in s"Vo-boščin.« Med drugim pa so policisti, kot govori statistika o njihovem lanskem delu, opravih tudi 024 Identifikacij raznih oseb na javnih krajih.« Največ dela pa so Imeli policisti na področju prekrškov nega dela, s čimer so razbremenili sodišča. Samo lani so na območju Policii-ske postaje Velenje izdali 1.074 odločb. Na poslopke policistov so se <^b-čant lani pritožili lO-krat. Nobena od pritožba pa ni bila upravičena. V začetku lanskega leta je v pristojnost Policijske postaje Velenje prešla krajevna skupnost Vinska Gora. Obseg dela se je velenjskim policistom povečal, niso pa zaradi tega dobili dodatnega kadra. Nad spečo ženo s sekiro Celjski policisti in kriminalisti so prejšnji teden obravnavali 53-letnega Velenjčana, ki ga sumijo, da je poskušal zahrbtno umoriti svojo prav toliko staro ženo. Velenje, Celje, 9. februarja - V stanovanju v Šaleku, kjer sta živela skupaj z otroki, je segel po sekiri in jo s topil delom udaril po obrazu, koje la spala. Po dejanju seje sam z ostrim predmetom zabodel v trebuh. Oba so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili da je žena pri udarcu uirpela lažje poškodbe in sojo še isti dan odpustili v domačo nego. Mi)žje še vedno v bolnišnici, saj si je sam prizadejal hujšo poškodbo, vendar ni v smrtni nevarnosti, so povedali ne čctrkovi novinarski konferenci Policijske uprave Celje. Motiv za kaznivo dejanje poskusa umora naj bi bila jeza zaradi ločitvenega postopka. ■ Ropal je s plastično pištolo Osumljenega so kriminalisti že obravnavali v zvezi z ropom pošte v Trbovljah Ce(je, 9. februarja - Kot smo na kratko že poročali, so celjski kriminalisti 5. februarja odvzeli prostost 19-Ietncmu /asavčanu, ki ga sumijo, da jc 31. januarja oropal pošto na Gomilskem. Preiskovalni S{>dnik je zoper osumljenega odredil pripor. Kot je na tiskovni konferenci Policijske uprave Celje v četrtek povedal vtîdja sekloija kriminalistične policije Janko Goršek, so osumljenega kriminalisti obravnavali zaradi kaznivega dejanja oboroženega ropa pošte v Trbovljah v začetku lanskega leta, a je ta ziideva trenumo še v lazi preiskave. Celjski kriminalisti so med preiskavo zasegli več predmetov, ki naj bi jih osumljeni uporabil pri ropu, med njimi tudi oblačila, v katera je bila oblečen in s katerimi je bil zamaskiran, plastično pištolo. s katero je grozil usiuž.benki pošte, in del denarja, ki naj hI ga odnesel. ■ S helikopterjein po pianiiKO Solčava, 8. februarja - V sredo dopoldne je na področju Mrzle gore nad Okrešljem zdrsnilo 27-leinemu alpinistu. Kn prvi je plezal v navezi s šc dvema stîplez^l-kama. Pri zabijanju klina v steno mu je spodrsnilo in padel je otoili 15 metrov v globino ter ob visel na varovalni vrvi Vsi trije so pri plezanju uporabljali potrebno osebno alpinistično opremo. Alpinist si jc pri padcu zlomil <^ba gležnja. Ponesrečenega planinca so oskrbeli gorski reševalci iz Celja, s helikopterjem letalske policijske enote pa so ga prepeljali na zdravljenje v klinični center. iztrgal ji \e torbico în pobegnil Velenje, 7. februarja - V torek zvečer je predrzjsež na Aškerčevi ccsli v Velenju napadel 53-letno občanko, ji Iz rok iztrgal torbico in pobegnil- Oškodovanka je imela v torbici osebne doku- mente. kartice in denar. Oškodoval jo je za X0.000 tolarjev. Gospa je pri napadu padla po ileb :n se pri tem poškodovala. Neznani mlajši moški, za katerim še poizvedujejo» je bil oblečen v temno bundo s svetlima črtama. Serija vlomov vhise Žalec, Dobrna. V^lerye, 10. februarja - V peiek med 7. in 21. uro je bilo na območju Polje, Pa-rizelj, Brega pri Polzeli Í!i Ločice ob Savinji vlomljeno v kar šest stanovanjskih hiš. Iz njih so nepridipravi. ko so jih preiskali, odnesli predvsem denar, batične kartice m nakit. Skupna gmotna škoda znaša preko 2.5 milijona tolarjev. V starejšo zapuščeno hišo je bilo vlomljeno tudi v Strmcu nad Dobrno. Iz nje je neznanec odnesel starejše starinsko pohištvo, krožno žago in električnega pa-stiija, vse skupaj vredno 650.000 tolaijev. V času od sobote popoldan do nedelje zvečer pa je bilo vlom- ljeno v stanovanjsko hišo v Šaleku. Vlomilec je preiskal uotra-njosi In odnesel kovinski predal blagajne, v katerem je bilo za približno milijon tolarjev vrednostnih bonov. Toico se je mudilo, do je pozabil orodje Velenje, U. februarja - VU>-mika. ki seje v noči na soboto Uy til trgovine na Speglovi v Pesjuje presenetila alarmna naprava in s podvigom ni bilo nič. Kraj je zapustil, ne da hi sploh prišel v notranjost trgovine. Pri tem se mu je tako mudilo, daje na kraju pustil tudi del vlomilskega orodja. Vlomihi aktivni kljub mrazu Veleiye - Kljub mrazu so vlomilci dokaj aktivni. V torek, prejšnji leden, je neznanec iz novogradnje na Koroški cesli odnesel grelec prostora, vreden 200.000 tolarjev. Iz ene od pisarn podjetja Veplas ua Štcrbenkovi pajestori- Icc odnesel prenosni računalnik, V četrtek, 9. februarja, je bilo vltjmov še več. Vloniljeno je bilo v prostore ATP, Prizma in Mrši na Koroški ccsti. Ncznanec je iz teh prostorov odnesel šiiri vrtalne stroje, tri kotne brusilke, krožno žago, barvni monitor in barvne ktiviue. V nedeljo, 12, februarja, popoldan pa je iz kolesarnice stanovanjskega bloka na Kidričevi nekdo odpeljal moško gorsko kolo črne barve. Mladoletnikoma se je zalomilo Aija vas, 13. februar - V ponedeljek sta dva mladoletnika, stara 17 let, poskušala vlomiti v osebni avto, parkiran na parkirišču pri izvozu ceste v Arji vasi. S kladivom sta že razbila zadnje desno steklo. Ko sta hotela zlesti v notranjost, sta presenečena /Jtgledala, da so se na parkirišče pripeljali policisti. Skrila sta se za parkirane avto-m<^bile. vendar nista ostala dolgo skrita, saj so ju policisti kmalu pršeli. V torek, 7. februarja, so se policisti napotili v Ilrastovec. Tam so možaku, ki je kljub prepovedi približevanja prišel k ženi in jo nadlegoval odvzeli prostost. V bližini avtobusne postaje, pred enim od lokalov, je neznanec ponoči po obrazu udaril občana. Ta je neprijetni dogodek prijavil policistom. *** V sredo. 8. februarja, so bili policisti spet na poli v Ilrastovec- /godilo se jc isto kot dan prej: možak, za katerega še vedno velja prepoved približevanja, je ženi grozil- Ibkrat je pobegniJv preden so na kraj prišli policisti. Iz stanovanja na Kardeljevem trguje mož nagnal ženo, pred tem jo jc pretepel. Na Vojkovi in na Kidričevi so v dveh stanovanjih predvajali preglasno glasbo in s tem Iz policistove beležke motili Stanovalce. Na Kunta Kinie pa jc bilo vlomljeno v tri hišice. Iz ene je vlomiloc odnesel odejo, s strehe druge je snel sončni kolektor, iz tretje pa ni odnesel ničesar. *** V četrlek. 9. febrtiarja, so posredovali v stanovanju na Šaleški, kjer je mož udaril ženo. V garderobi telovadnice šolskega centra Velenje jc neznanec iz ene od bund ukradel mobihji telefon. *** V petek, 10, februarja, sla iz garderobe Šolskega centra Velenje iz dveh bund izginila dva mobilna telefima. Na Jenkovi cesti so mlajši ženski zasegli za\âiek marihuane. Zvečer pa so bih na Jenkovi še enkrat. Tíh krai v stanovanju, kjer je stanovalec z ropotom molil nočni mir sosede. Ta seje, ko so policisti prišli, do njih neprimerno vedla, zalo kar oba čaka obdolži lni predlog. ielf* V soboto, 11. februarja, so mirili spor v lokalu Cuk na Starem trgu. Iz osebnega avt(v mobila pcugot, parkiranega na Goriški cesti v Velenju, pa je neznanec ukradel zračno blazino. *** V nedetjo. 12, februarja, je v stanovanjski hiši v Topolšici podnajemnik žalil lastnico, iz garderobe telovadnice Šolskega centra Velenje pa je izginil še en mobilni lelefon,, nif* V ponedeljek. 13. februarja, je brez zavoja marihuane ostal mlajši moški, s katerim so se policisti srečali na Cesti na jezero. TV SPORED ^HjiS 16. februarja 2006 ČETRTEK, 16. februarja SLOVENIJA 1 m\} Poročila n/.Dii OabmjiJiro os no Pwoíila Ofi.Qb UobiDiiitro 09.00 Hcro^la G9.n[i Malssivecelii£,kvf; og.fiD Snfibs.6/?B in.lS Pod ^ammeiom: in?di|i v prirtiB^b nuv^ /akonoridja 11.(16 \im ll.^n Svsio m svcfi: kriierii Hi^snskR urrietnosu 13.DQ Porr^ûla, šport vfKniB KiXS Vpi^smi gosL Manmi Gonjp hm ' (i(lpeu pesniki IbllO Pcrotála. pfonmi 1b.[]b Mijsinvi IfaL'ayMi:bflan///?6 lfaf;ijyMid)83n.fi/26 16.Qn Risanka 16.16 Mii|i lïiDdvsdki. tlokucr. iijni 16.311 SunkmS.flfil l/.(in Novice, SpDfi.vrcirs 1/^0 Jai»no m ijta 18.70 Duhovni mnp 18-40 Merim. ćuTiB?nikiL?a,nsanka 19.00 Onevrnk.vrRinK.ipofi 20.(1Q Isfinik 71 .Díl Prvi in drugi 2170 íJsfTfdan 22.DD Uimuvj, §pcri, vrana 77.bn Ki^iijs iiiKiK! bnoa 23.10 GisshBDi veeer 00.^6 jBsno m ijlasno 01.36 Dnevnik, vreme, ipori 02.36 Inlokanal SLOVENUA 2 06.3Í} liilnkanal 08.^15 /ifnskBGI2G06 lO.nn Síniifai^^kiiKkiJOkiifň, prenos 12.00 Di9i]on./,bkíni2).pr€ficis 14.DD Ocsk^r^criasn};gLi.krí)s(M), prinos 16.DD Hokei na lertu (M), Švedska fíiisiia. prenos ]m Zimske Dl 2006 20.QD PriosmuivnaiOl 21 .Hû UriiBinusirirj firsanii) IMk prosii program, prsnos 23.26 Sprsinliuvalijc.t^eSka drama 00,Dnuviuk/ameisku IV 01.1b Irtloksnal PETEK, 17. februarja O/.DD 24 ur. ponovitev 08.on Vra?[K nevcsie. (iokiim. »nf3 08.6Q Poinsode.nsd. 09,46 Prnuvsiruriad. 10.35 Tv predaja 1106 Vila Mania, nad. 12.00 Prcroimia Ijubs/HH. nad 12.66 Na kraiu Mna. nan. 13.6Q Ivptadijja 14.20 Rii:kiUke 16.16 PrvrT]|&na liub^en, nad. 16.10 Vila Manin. nad. 1/.06 I'rcli vetru. natí. IBilO ;4ur IflJlb Polusode.nad. 19J10 24 ur 20.00 Iffinla 21.46 Na kraid/ločina, nari. 22.40 Zahorlinknlarian. 23.36 Najboíiši mkordi svaia. dokiím. oriilaia 00.36 l^nfaielji, n«n. 01.06 24 ur. ponovi IBV 02.DS No£n3 panorama © j SLOVENUA 1 I 0630 (Jdineví i 0/.D0 PoruCila i 07.06 Dobrojiiím i 08.00 Pofoi^iÍH i 08.06 ÍJobroiuím I mm PoroûlR : 09.06 Mojirniijvtídki, dokurii.lilm i 09.20 Iracey ^ésm, //76 i 09-^0 lracsyM(^ean.8/26 i 09.40 SunkalB.ldal I 10.10 Modro I 10.45 Z vaím I 11.36 Pogimjna-CBíkevsv.MifiaHa i 11.46 hlopPijan3^ovBnskfini.6/? I 12^6 Osmiflan : 13.00 PornĎls, ŠpurL vrflfiií j 13.16 Oh/ofjaduha i 13.60 Duhnvniuinp j 14,0b Him prud oliar)t!in. liokinn. j me$tii;a : 16.00 Poroůía. pœnci i lb.06 Mosiqvi I lb.4U PaltfikOôvid. 19/25 j 16.05 Risank;* I IGJÛ I/ popotna lorbe: ^adkorùsk I 16.3D ?ivafskivrli/§kaiJH;B.7/26 i 1^,00 Novmrems. Spim I 1 '.30 Super muha /i^mlovina i |j(!neiikG,;nan. oddala j 18,30 i^r^banje (kieliiœ i 18.40 Oi/geci, risank? : 18.56 Vren)e : 19.00 Uni]vrnk, vrem«. Spon I 20.00 PnJo^nvcu/Naialiio I 21.16 luriiýuka j 22i)0 Udiiisvi.^rjrivr^nie ! 22.60 PoInQÍmkiub I 00.06 Super muha zgodovina : gerieitke./naa oddaja i 01.06 Ďnťvmk, Viďme, šprm i 02.00 PnJořovi;u;NaiaIi|0 I 03.20 Inlokariaf 1 SLOVENUA 2 I 06.30 Inlokanal I 08.46 /tmsbU2nOB i 10.00 Smutekii£ki.lbkm(M|. I pmnos : 12.00 Alpsko smtji^an]?. siiiukj^l /a j komíjinacijo. pranos i 14.00 Deskanie na snsgu. kros (2), i prenos i 16.00 /imske 0 2006 i i;.00 Alp!>kosmui^^iqbt.SI(?|;a j kubminaciio.l. vožnja I 18.00 Smuteki skoki, kvalif. na : veliktskakalfiip.pronos j 19.30 Alpska sniuùaf^e, Si l2|?a : kombinaniio. 2. v^ma ! 20.46 PnnstnlijvoaZGl i 21.46 Umituiosu» drssnic. pism I pari.obV4i;mpl{?s, p/isriRi!!k j mi) Slovenska liMa fabula: i pustota, slovenji lilm I 0030 Dnevnik/smoiska (V i 00.66 Inlokariai 09.00 Dobmiiiiro. inionnativno rs/vudrilna orldaia 10.Q0 VabimokoQledu 10.06 Odprla m. poa.Onpresiia /akai mr^li^mn? 11.06 Najsprudneva lUD Pop CTjrn. glasbena fifldaia. pon.. gosi Andrei i)e?an 14.00 Vidiiusbam. obvtisnia l/.ôO Valjiniokoyl^du 17.66 Qe?ijla/akiadov, ditevmkvi/ 18,00 Mij|cainm?dvsd[^kJaka, otročka nrklaia /a na]ndai§e.3. 18.40 RpgtonaIfie novice 18-4b Oeřelfl/skladov, dnevmkvv 18.b0 rolialka.satiri^naoddaja 19.10 NajspoidriHva 19.16 Vidsosirani. rrhvnsiila 19.b0 Vabimokosledii 19.bb DeřBla zakladov, dnevmkvi/ 20.00 Skrbimo/a/dravia, svetovalna oddaja %bz8na§iim]nski sistem 20.60 Reo tona lne novi i:e 20.66 Znamo/moremoiZaSâiapred soR^imi plazovi, ponovitiJv 71.30 HaíGhakkaiiiakina /ahavnoglasbena uddaia, 3. TV mre^a 22.46 De^Hla zakladov, druvnikvi/ 22,60 I/oddaje Oobtojuiro, iniormsuvno rar^ odri Ina oddaja 23.40 Vabiiito k osladu 23.46 NaispoidriKva 23.60 Videos Ira ni. obvestila O/,00 2.4 ur, poiinviiiiv 08.00 PotusodD 08.56 Prou varru. nad. 09.46 Tv prodaja 10.16 Vila Marija, nad. 11.10 PriHOjpna ljubeznn. nad. 12.06 lri>n|a 13.60 Tv prodaja 14.20 Riciilake 16,15 ÍVwojwia Ijbhe/en. nad. 16.11] Vila Marija, nad. 1/.05 Rf)U veiru, nad. 18,00 24 ur vnamo 18.05 Pot usoda. nad. 19.00 24 ur 20.0 Vzemi ali piisu 20^0 Codzila. ainiir. film 23.00 TBksaškinioi'pDSiave,nan. 23.66 Maiiimlopcivi.amer. Iilm 01.40 ?4 uf, ponovitev 02.40 No^ia pan, svetovalna oddaj li Naj spoi dnava !alo. /a bavrni glasbena odd a| a. ponovitev Vidnostrsni, obvfsuln Vabimo k ogiRdu Debela zakladov, dnevni kvi/ Mi^mal.oUoSkaoddaja Regionalna novice "Mir. ki ga iâôelj^vitibr, izobraževalna oddaja^Uostk rieskoni'nDSli Debela zakladov dnevm kviz Naj Sj)ni dnova Videostrani, obvesula Vabi m n k nglnriu DeMa /akiadov, rffiRvm kvi/ Inkalni u(rtp C?l|a m okolica, inlormaiivna oddaji Re.qionalna novine D9)ela zakladov, dnevni kvi/ Naj spol dneva Vabimo k oglarlu Razgledovanja, dokumenta ma nddaia. S.lVmreža Udkriin ni sknto. 3.rVmrii;a Iz oddaieOnbrojiitro. ml. razverinliia oddaja Vabimo k ogledti Naj spol dni^va Vi dvostrani, obvcsii!^ SOBOTA, 18. februarja SLOVENUA 1 06.30 Gdrii£vi D7.0D /gortbei;prazni^neški]l|kc 0/.40 Mslissivtícřhce.kviz D8.2b Gi^arski otoki. 15/26 OB.bO Giear^ki moko. 16/25 09.20 Pes. ki jekoni!a[ vrjino. kartsd. Iilm 10.4b PolnoCniklub 12.00 Indiiik 13.00 Pomirila, Spori vreme 13.20 Prviindnjgi 13.40 Slovenski II innki mb [JokiurMHriin.6/8 15.00 Vtidinssm liouia biti sv^uiii;a, belgijski filii) 16.30 Slovenski magazin 1/Í10 PnroiikSpDft vreme l/.lb Ums Sfii148, IV Maribor 18.20 Sol2ico.igramlilm ISzlO Bizgi^u. risank» 19.00 Oiievnik.vreme.ipori 19.26 Uinp 20.00 Hotei poldruga zvezdica./ep. 20.40 Hniar 22.00 Pomíiía.SpoTLVřsme 22.36 Telesa. 4/16 23.35 Vplika pn^riifa. Iranr. liim 01.40 Dnevnik.vreme.Spori 02.20 llnbar 03.30 fiilokaoal SLOVENUA 2 06.30 tniokanal 08.16 Skozi 08.30 /imskolJf2006 km prwKs llOfl A1jJskosrïiuianie,SVSllM). prerirjs 17.30 fiiadu^ zaslml. lekina. 10 km (?), prenos 13.30 /iifiskROl2l)06 1430 Biadim, zasimiovalna ii^kma. 12.6 km |M). preiius 15.65 Liga pp^akini v rokomalu, Knm Merrator ( arvik. prenos 18.00 Smučarski skoki, p rtsamii^na lakma na velikt sbkalnii:i. pr^n. 20.00 PriœtritevnaZGI 21.00 flokQ|nalc4iJiM|.CQák3 hriska. pianos 23.20 Siibotnsnoí 00.2b Dnevnik zameiske IV 00.^ fnírjkanal NEDEUA, 19. februarja 07.30 [v prodaja 03.00 Drobi?ki.ns.sBnja 08.10 Katka inOrbi.ns, him 08.30 L]oktorOio,ns.san|a 08.40 LdVji kralj. ns. him 09.30 Malirdei^itrakinr.ris.sGnja 09.BO Poko.ns.serija 10.20 MAuack. i/ob.simja 10.50 Probita aiígl^i^ina, iznb. senia \\W SlwiČiikRůr^amin, ns.senja 11.30 šolska ko^rkarska liga 12,30 Mí!Siiřt;fi?avRdno.i)8n, 13.25 Nade^elijei&po.nan. 14.20 Providanrití. nan. 15.10 Nh svobfKli. dokui). sonia 16.40 Animalia. dokíiiii. ssnta 16.10 Dakoninvolkmdokiím. oddaía 17.15 24 ur. vřeme 1770 Vsazabogasivo.amer.hlm 19.00 24 ur 20.00 toi all pusu 20.40 Na£r(ovi^(ka porok, amar. film 22.30 AJias, nan. 23.76 firma, arrier. lilm 03.06 24 ur ponovitev © 09.00 Miš ni3§. otročka oddaja, pon. 09.40 Vabimo k ogledu 09.4b /namo ;mor»mn:7at£iia pred sneinimi plazovi, svetovalna oddaja 10.16 Najspoidneva 14,00 Viriemtranf, obvesuia 18.00 Vabimo k nglpdu 18,06 Dai^la zakladov, dnuvm kvi/ 18.10 Najspotdneva 18.16 Motna m inedverbik Jaka. otroška oddaiaza naimfajšs Knjiga mojaprijaLHjfi;ij 18.55 ''Mir.kigai^^.joviabr. izobraževalna oddaia f^ostk Fit's končnosti 19.26 zakladov, dnevni kvi/ 19.30 Virisostrant, olivesliia 19.50 Vabimo k (^Icdu 19.55 Oe?ela zakJadov, dnevni kviz 70.00 143/. V1V magazin, ragionalni inionnativni program 20.26 Kultura, mfomiativna oddaia 20.30 Caua^piisríKtek komata v GťljU 2. del 21.26 Deiela zklarlov. dnevni kvi? 21.30 Odprla lema, ponovibjv. Depresija zakaj molčimo? 22.30 Vabimo k ogledu 22.3b Naj f^pol dneva 22.40 Vidsostranf, obvcsoia SLOVENIJA 1 0730 ?iv^av 10.20 Zapiski s pntapljania. 2/10 10.50 SiRdi 11.20 O/are 11.25 ObzoiiadiJlta 12.00 ljudje mzitmlja 13,00 i^iiročila.Spnrt, vrf?mc 13.1(1 PfiJo^ovcuzNaialiju 14,30 lislegaíepťga popoldneva 1 ?.00 Poročila. Sport, vrf.mE 1/.16 lislegaiepi^gapnputdneva 1030 /rebanieioia 1B.40 Bjzgeu, nsanka 1Î1.00 Dnevnik, vreme, špori 7l\S}(\ KozorijO|agode,slovenskiiilm 21.30 lniiirv|n:Peluriraiikl 22.26 Poročila. Spon, vreme 22.60 Zasebno ?ivljeii|L» uriiPtnins. 9/12 23.40 Uarkollatlakinskupind luniango 01.00 Dnevnik, vramc. ipivI 01.45 Infokanal SLOVENUA2 liManal 0836 Skozi čas 08.46 /imskKGi?DOB 10.00 Smučarski lekl. §(aleta 4x10 km (M|. prenos ]7m AlpskosmučanjG.SVSl|/), pTKnns 13.30 ZifnskeG]?DflB 16.66 Slovenski pokal v košarki (M). finale, prenos 17.45 ZimskeOiPOOB 20DU PnosiíiiťviwZOl ?1.00 UmRlnrjstno drsanje, plesni pari, orginalni pies, posne ^k 2230 Hudodelci, slovp.rski film 23.56 Dnuvnkzanmiske iv nilJ?0 /imskc0!?006 1)2.20 Ka^arka. tfikjiia zvezd nba, pranos 06.0b lufokanal 0730 Tvprodaia OBXIO Ogii(iViidnjščica.ns. serija 08.70 Oehiia pred časom. ns\ hlm 0936 Vndovmkova vesina. ns. sunja 10.00 Piiljunakm[,m.sanja 10.25 AriAilad.iziAf.sBrija 10.60 čarobna anglc&^ina.izob. sur. 11.00 DogodivščineJackieiaChana. ris.seriia 11.30 Power Rangers, mlad. nan. 12.00 Šolska košarkarska li[(a 13.00 Mesířce ?a vedno, nari 13.55 Na rle^eii je lepo. nan. 14.50 Oirokpoiiaročilu.amer.lílm 183(1 Bonkjiiejetsama.amar. film 19.15 24uí.vremi{ 10,20 Kuhinjska avantura, dok. odd \m 24 UÍ 20.0Î] BlomlinkasHarvarda. amer.f. 21.40 športna sfrena 22.26 Rally Oakar 2006 23.26 Obujsnapreisklost, amer, film 01.20 24 iif. pnfiovimv 02.20 No^na jvmiirama © PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPQKDA 09X10 Mi^ mal oinišk» oddaja 09.40 143B.VlVmHgii/iřLrRg™lni inlormaiivni proQram 10,05 Kultura, informauvna oddaja 10.10 Šprmniioifik. Športna mlonnalivna oddaja 10.30 žpurinigosL pogovor 11.05 Skrbimo za ^drFt^e.sveirjvalna oddaja Poskrbimo za naš imur^ki sfstam 11.55 Oe^eia zakladov, dnavni kviz 12.00 Vabimo k ogledu 12.06 Upoziqski pogledi na grstpodarsks m poliuiVia dogaja n|a v Mtl Velenje. Gosi: frannSover.vodjasvetniSke skupjtieSDS 13.05 Videosifani. obvi^lila m.66 Vabimo k oglodii 19i]Q Debela zakladov, dnavm kviz 19.06 1437. V fVmstjazin, regionalni inlormalivrn preoram 1930 Kultura, inlnmiauvna oddaja 1936 Oe^BÍa zakladov, dnavnikviz 19.40 Pop corn. t|lasbťna oddaja. gtjsi:An7oj De^n 2030 Debela zakladov, dnevni kviz 203b lnkalniiitnpCel|3inokoiics 21.20 VjdeosiranL obvestila PONEDEUEK, 20. februarja SLOVENIJA 1 0B.25 IJuip DB.40 Zrcalo tedna n?J10 Poročila 07,05 Oobro jutro 08,00 Poročila 08.05 IJobrn jutro 09.0n l^oročila 09.05 KakoiepiijSkaLizik^jiostala VHlika goispa.l/IO 09.10 Uraítíniflnrrfindo.2/10 09.16 I? popotne torbe D9,35 OtQk?ivalj, ns.nsrt. 10.00 7ivalskivrtiz^k^tlice.7/?8 1026 listegalepfgspopoldneva 13.00 Poročila. Spori vri?mB 13,16 li^tegalepcgapopoldneva 1430 Turisiikn 16.00 IVočila. pnmflt 16.05 Ooberdan,Kor(^ka 16.40 Kneksaiija.6/8 16.05 Mmi\9 laček 1B.25 Risanka 16.30 Martina iriptuljc stí»§iío: račiim IB.4D Btsergma. 8. oddala 17.00 Nl>vii;{i. ipuri vreme )/.40 Popled na... Grubnniivd palača 1/.50 I otogralija na slovenskem. 7/? 1830 ?rebanjR3K3pli;s6 18.40 I okoniotivčck Tiima^ m pniatelji, nsanka 18.45 Pirigii, nsanka 19.00 Onevnik. vrr*ma. šport 2Q.0n kzivi 2030 Opus 21.00 OoktDf Martin. //^ 22.00 Orimevi. šport, vreme 27.60 0Brli§C3naFvropK.l/2 ?3.5fl Pogled na .„Griibeřjťva palača DO.OO I otooralna na slovenskem. /// 00.40 Dnevnik, vrems, §pori 01.40 Iniukaii^l SLOVENIJA 2 0B3O Infokanal 08.16 /mi^UI700G 09.30 Alpsko soîuftarijaVSL (M). 1. vožnja 11.3Q Zimske 012006 13.00 AlpskoiJnu£an|e,VSL(M).?, vo?nia 1435 Kcéarka, tekma zve/dnba. posnetek 16.35 /im^e0l2006 IB.OO Smu^ar^kiskokv ekipna tekma na veliki skakalmi;i. prenos 20,00 PnosintiivnaZOI 21.00 Umetnostno drsanje, pissni pan. prosu program, pu nos 23.10 RraneRunčidi^Ziiodra 0D.35 Onevnikzamajskatv 01.06 \Mm\ TOREK, 21. februarja n/,10 24 ur. ponovitev D8.1D Vrai|f! neveste, ilokuni.senja 09.00 Pmusudp.nari. D9.55 Proti VHlriJ. nad. 10,45 IvjHoiiaja 11,16 Vila Mania, nad. 12.10 Pmoifina ljubezen, nad. 13.05 Športna 13.50 Iv prodaja 14.20 RhiiLakc 16.15 PrefOjRna ljubs/cn, nafl. IB.IO Vila ManiH. nad. 17.06 Obsviiu,n3d, 1B.00 24 ur mm ÎQ.05 Poiusod?. nad. 19.00 24 ur 20.0 Na^a mala klinika, nan. 20.55 Razoi^aramtgosporlinjs. nan. 21.50 Kevin llill, nan. 22.40 Sknvnostni otok. nan. 23.35 Nowyorika j)niiaja. nan. 00.25 Pnjaifiljijian. 00.55 24 ur 01,66 Nočna panorama © Q9.00 Oobro jutro, miormativno ra ^ednina oridaia 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Deca.posnfiti'kkoncmtav Celju-2. del 11.00 Naj spat dum 14.00 Virinoftram. obvestila 17.60 Vabimo k ogliJdu 17.66 DMs zakladnv, dnnvni kvi/ 18.00 Regionalne mjvic» 18.05 RojStvo prnstolnine: Od p'va svetovni! vojnudodanps. dokiimsntama oddaja 18.35 MojcainmedvodRk.Jaka, oiroSka oddaji^ za najmlai^e. ponovitev 19.16 Vabmio k ogledu 19.55 Dehila zakladov, dnevni kviz 20.00 Ogrevanjezcmnioijozamlje. svetovalna k>jniáít/ia oddaia 21.00 Regionalni? novice 21.0b Debela zakladov, dnevni kvt/ 2M0 finalni turnir za pokal SluvemjH v košarki za mošk«. posnetek t^knm 22.40 Oežela zakladov, dnevni kviz 22.45 I? nddaju Dobro lutřo. ininrmativno r^zvedfilna otidaia 23.35 Vabimo k ogimlij 23.40 Naj spot dneva 23,45 Vidoostram. obvolila SLOVENUA 1 0/.0n Pocofila 07.D6 Dobiti jutro 06.00 PofoCila 08il5 Dobro juiru 09.00 PnmCila 09.06 Martina inptiCjestrašilo:L^rke 09.16 Risergura,/.oddaia 09.30 Timova zoodba.C/B 09.55 /godbe IZ škrjijke 10.26 So/itja. tv Manhor 11.40 PnJo^ovcuzNaialijO 13.00 Pomfila.šporLvrfliiiu 13.16 Hribar 14.20 HolKlpolr)njgazffl/dna. B.ep. lb.ÛO Porodila, prompt lbi)5 Mnstnvi 15.40 Svet Pe^a Zajf;a in priiateljev. 7/8 16.05 Munkiji. risanka 16.10 Risanka 16.16 JenBinJos8lmc.1/24 16.35 Knjiga mniu bnr]a l/.OO Novice. Spon, vreme 1730 Kratkazgoilovinaslovtmsk^ga jszika, 2/4 18,05 Resnična Resničnost 18.40 Simon v dejali nâi s kffido. risanka 18.45 Pavk tdsči lisjak, nsaria 191)0 Dnevnik, vœme. Sport 20.00 Podzaromm 20.66 Ročom osvqiti svet Mania Vera, portret 22,00 0dmm šport vreme 22.50 Zasiihni arhivi Paiila Fstrjbaria, rlokuiri. oddata 23.46 Kratka zgodovina slovpnski^ga jezika, 2/4 00.20 Resnična resničiuist 00.55 Dnevnik, vremo.^ort 01.66 Iniokaiial SLOVENUA2 0630 Iniokanal 09.45 /imskeUI2006 11.00 Skoki, nordijska kombiriai;ija. ironos 12.00 jiatlon.4x;,6km(M).prenos 14.00 Teki. nordiiska kombinai.ai|a, prenos 1430 Hokej na Ifiduřlhnaíe, jiosfieifik 17.00 Hokej naladil (M). ČtiSka- Kanada, prenos 20.00 PnrsuilcviraZOI 20.40 liga prvakov v nogometu, osmina finala. Baýem Muenchen AD Milan, prenos 22.40 Umlitiiosino drsanja, ženske. kratki program, posnetek 23.^'^ Va^kiu^telf.^ovimskililm 00.25 Dnevnik zamsjske tv 00.60 Itihkaoal 07.00 24 ur,pormvitEV 08,110 Vrazte neveste, dnkiim. $en[a 08,50 Potusode.nad. 09.45 Obiivnu,narL 10.36 fvprodaja 11.06 Vila Manja, nad 1?.U0 Prcirojona l|ubezen. nad. 12,66 RayyDakar200B.poriovitcv 13.60 Ivjirodfija 14.20 RiiiilskP 1b.l5 Prerojena Ijubezan. nad. 16.10 Vila Manja, nad, 17.06 Ob svitu. nad. 18.00 24 ur vreme 18.05 Pot usode. nad. 19.00 24 ur 20.00 Preverjann 21.00 liuhezpn m slepa. amer. Iilm 22.40 Newywtkapoljciia.nan. 23.36 Vroče miisto. nan. 110.30 PniatHlji, nan. 01.0 0 74 ur. ponovitev 02DQ Nočna panorama © Dobrtijulrn. ml. razv.oddaia 10.00 Vabimo kogledi 10,C16 Oyrevaniň/cncrgijozemljfl. í>vetovalna kontaktna oddaja 11.06 Najspi^tdnHva 11.10 FinalniUirnirzapnkaiSloveni|B v košarki za moške posn. tekme 14.00 Vidftostrani. obVÊSUla 17.60 Vabimokogl'iždu 17.56 Dsiclazakladrrt/.diif^vmkviz 18,00 IV inštrukd I a: Matematika. kontakuta i^obra^^valna odd. 10.40 De^la zakladov, dnevni kvi/ 18.45 Naispotdnava 18.50 Toíialka.iáaíinčna oddaja, pon. 19,10 Uhvmia. videosuani 19,50 Vabimo k ogledu 19.55 Oprala zakladov. diiGvmkviz 20.00 l438.VlVmagazin.rp9ionaini infunnpativni program 20.25 Kultura, m[ormativm oddata 20.30 Sprjrtni torek, pur tna inlomiativna otjdaia 20.50 Sponni gost. kontaktna oddaia 21.26 I a zakladov, ilnsvni kviz 21,30 FairplHy:Mladinskosvetoviio prvenstvu v nurrlijskem smuř^nju.3. fV miBh 22.110 Asova g ibari i ca j n io m latfvna nddaja. 3.TVmrp?a 22.30 lzoddajeDobro|utro,ini. razvedrilna oddaitt 23.20 Vabimokoghulu 23.26 NaispotUnnva 23,30 VidDOSiram. obussiila SLOVENUA 1 06.30 Odmevi 07.00 Pítfoňla 07.06 Dobrojutro 08.00 Poroi^ila 08.06 Dobro jutro 09.00 Pvoùla 09.06 Kako sta RibnnGusU preganjala ialosib^lO 09.10 M;o^ekdubtočala.6/10 09.15 Vt«alo vákn noč. Maja. ris. I. 09.40 Oddaja za otroke 10.06 JazusmjDsefioc.2/74 10.26 Knjiga meno boga 10.60 Super mulia zgodovina ganetiko, znan. odilaja 11.60 PasjazadLeva. ^ved.hlm 13.00 l^otïla. šport, vreme 13.15 Ndkajminui/adoma^glasbo 1336 L|trd|e m zemlja 14.26 Zapiski s p otdjjlia nia. 2/10 Ib.OO Poroilila. prrjmet 16.06 Mimnvi 16.40 fraCfi dok 20/23 16.06 Podkiobukom 1636 Skipmy;it.2l/2fi 17.00 Nrn/ine, Šjinri vreme 1735 Z vami 1830 ?rebanjBAsiramioia 16.40 hkijevK glasbena dogodivš^ne. nsanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pndno dekle. amer. Iilm 2130 Ledinngeni, dokum.him 2136 ĆBZ.d(Aum.lilm 22,00 Odmevi. Špori weme 22.66 Umi/jK 00,10 /vami 01.00 Dnevnik, vnime. ^ort 02.00 Inlokanal SLOVENIJA 2 06.30 Inlukanal 08.46 Zimske ni 2006 10.00 Smučarski t^i. posamični ^rim jM m Z), kvalif.. prenos 11.10 IMar^ena snegu. j)3ralRlni VSI (M|, kvalif.. ptsneiek 12.3D Sm učarski taki. p osamični spnnt jM m 2], Imaie. prenos 11.00 Deskanjenasnegu.paralnlni VSL(M|, hnaly, prenos 14.40 Alpskusimičanjo.Sll2).l. vn^rijd 16.Qfl Zimske 012006 17,40 Alpsko smučanje. SI (2). 2. vožnja 18.60 Roksj na ladu iMUeuttinale. prenns 20.00 Pnnstritflvna/OI 20.40 I rga prvakov v nogometu, osmina Imala. Chnisea I on don 9an:olona. prenos 23.30 írnaorhKfcja..'5lQV.hfm 00.20 Dniiviuk zamejske tv 00.46 Inlokanal 07.00 ?4 ur. ponovitsiv 08.00 Vra^ie neveste, nan. 08,60 Potusode.nad. 09.46 Obsviui.nad. 1036 Tvprorfaja 11.06 Vila Mariia, nad. 12.00 Prerojena ljubezen, nad. 12.66 Preveri« no 13.60 Ivprodaja 14.20 Rickjlake 16,15 Prerojena f|ubpzen. nad 16.10 Vila Manja. nad. 17.06 Obsvtiu.nad 18.00 ?4ur.vTBme 19.06 Poiusode.irad. 19.00 24 ur 70.00 Zsvarnvali ntrokfi. amnr. 21.40 Na kraju zločina, nan. 22.36 NKVvyor^kapoliqa.nan. 2330 Vroč» mesto, nan. 00.20 PriiKieljuran. 00.60 ur. ponoviteva 01.50 Nočna panorama © 10.00 10.06 10.20 10.66 14.00 17.60 17.66 18.00 18.40 18.46 18.60 18.66 19.26 19.60 19.66 20.00 20,46 20.60 20.65 21.00 22,00 22.60 22,66 23.00 Dobrojutro. inl. razv.odriaje Vabimo k ogledu Šporuii tonik. mf. odd,, poii Spoiini gusL pogovor v.studiu Nai spol dnnva Videos tra ni. obvestila Vabimo k ogledu De/i^la zakladov, dniniii kviz Tralalaia. o^ka oddaia Regioitalne novica [IMi zakladov, dnevni kviz Naj spol dnnva Fairpfay: Mladinsko svetovno jtf vHtstvo v nordijskem smučanju Vi dens trudni, obvestila Vabimokogledu Dele la zakladov, dnsvm kviz P(9 corn, glasbma kontaktna oddaja, i^osija: I ara 6. Regionalne novii;^ Debela zakladov, dnevni kviz Vabimo k ogledu DdprUj lama, kontaktna oddaja. 3. TV mreřa Pasu iigla^evaiija Iz oddaje Oobro juuti, ml. razvednina oddaia Vabinm kogledu Nai sp'^i dn°va Vidiiostrani. obvestila PRIREDITVE (T.FToros^kon Oven pd 21 ^^^^^ Caka vas nekaj ra^turljivih dni. Po tem. ko se nikakof nisie mogli od-ločiTi. kako pieziveti preostarfek hude im. se bodo stvan odvijale 2 ^ ^ neverjetno naglico. Ponudila se vam bo odlična prHoInDSt, da veliko V prostega časa přezvíte i znanci, ki bc^do kmalu postali va^i prijatelji. ^^^ Nekdo 3d njih pa morda §8 več kol le c. To sie ludi poiiabovali, sai le rtekai časa zelo trpite, ker se nič vvašem fivljenju ne odvija lako koi sre želeli, Slabe obdc^je le za vami. pred vami pa povsem novo, polno razburljivih dobiveni. Ja. (udi Ijih bili je ?eba znati. Vi pa sie včasih preveč zagledani vase. Bik PŮ 22.4» do 10*5. ■ ^ Težko se bcsie zadiževali. da ne boste prestrogi z nekom, ki vasie ra-^očaral in izgubil va^ezaupanie-Kermuboiodobra šola, bosiekmalu ugotovJi. da ste ravnali prav, saj bodo sedai stvari skJe povsem dru* ^ gače. Srečni boste tudi :ato, ker se boste telesno ^čutili vsak dan bo-^ Ije. Tudi zato, ker ste se vzeli v roke m sami naredili već za dt^ra počutje Da se tosplai^. pa boste spoznali h v naslednjih dneh. ko boste potrebovali precej energije za delo. ki ga bo več. kot ste si mislili. Dvoiiko od 21«5« do 21.6* Kar naenkrat boste spoznali, kako zelo ste se odtujili od partnerja m fli M ^ se r« boste vzeli v roke. bo liudič, sai partnerju ze k;epko ^Up prekipeva. Saj ne. da bi b^ zahteven, od vas pravzaprav pričakuje ^r ^^ zelo malo. Teiava le v vas. Već (asa $1 belite zase m za svoia mala veselja, ob tem pozabljate, da je vaš partner tudi zato marsikdaj za sam. Odkrit pogovor ne bo rešil te^av. veba bo začeti tudi z deli. ki bodo dokaz dobre vol|e, da se spremenita Zima temu res ni naklonjeno, saj je v dvoje mars^daj lafje pnjeien čas dozweti prav vnaravK_ Rak od 22.6. do 22.7* Naleteli bos^ na manjšo lehvo. ki bo povezana z nekom iz bližnja dru?ine. Sicer bo tekava večja zanj kot za vas. pa vseeno ne boste m gli ostati ravnodušni. S partnerjem bosta združila moči in pomagala po SVOJI vasti m zmoinosiih. Tc vama bo dalo tudi nov polet, razumela SB bosta, kot h dolgo ne. Na finančnem področju vas čaka večja zmaga.na poslovnem pa nekol^o manj^. Pa ne vaši krivdi- vi boste le reševali, tíii se bo rešiti dalo. Kot že velikokrat do sedaj, zato vas to ne bo wgio iz tira._ Uv od 23.7. do 23.8. ' N Prve dni naslednjega tedna se bo na vas zgrnila ktçica dtqodkov, ki ©jim sami ne boste ko& Sploh, ker si boste feleli več pomoči tistih, ki bodo po svoje knvi za dcgodke. Nikar pa ne jemljite zadeve predeč neresno ' kot kaže. se vam zna, če ne boste previdni, sesuti še ena i|en|$ka želja. 8oste pa že v nekaj dneh preiti zelo dobro novico. Od SÍO pa se vam bo odvalil wiik kamen. V ljubezni se boste še napiei ekak sai še sami ne boste vedeli, kâj bi sploh radi Sploh, ker se nič kaj radi ne prilagajate. Devica od 24.S. do 23.9* v Denar ne gre lehko od vas. pa vendarle veste, da ga imate dovolj, fda si privoščite, kar vam srce poieli. Zakaj ste potem tako skopuski do sebe? Privoščil si več stvari, ki vam bodo dale novo energijo za delo in pomirile tudi vaše načete živce. Zac^ji tedni pœd ver-jetnoženačrtovanimzimskimdopustombodoprecejnapofni, zato je res skratni čas. da se spočijete. Pa četudi si privoščite le podaljšan konec tedna. Ravno v tem česu boste spoznali marsikaj odločilnega. Vse kaže. de vaše srce pravf, da niste s pravim partnerjem. Vleče vas drt^am. Tehtnica od 24.9. do 23.10. S partnerjem boste veliko časa preživeli skupaj. Odkrili boste ne-ki^njo strasi. ki je že skoraj umrla. Kot dva mlada sveža zaljubljenca bosta, kar bo ugajalo obema. Kljub temu vam bodo oči in misli marsikdaj pobegnile drugam, saj $1 pri tem sploh ne znate pomagati. A do kai več ne bo prršto. preveč cenite to. kar imate trenutno doma. Poslovno se vam obeta mrtev lecfen. Pogrešali boste prijatelje, pa tudi pravega delovnega elana ne boste imeli. A že gre na boljše. Bolj kot se bliža konec zime. bolj čutite življenjsko energijo. ikorpilon od 24.10. do 22.11. Končno bo priš^ čas, ko boste svoje finančne luknje spravili na pravo mesto. Denar seveda nebo padel z neba. nekdos^m bo poravnal dolgove. VI pa bosts lahko svoje. Priznajie. da boste poslej laž)e diialt. Znano je. da ste iznajdljivi, a tako zelo. da bi opazili eno od rtM oc^ ličnii priložnosti, k) se vam ponuja, spet ne.Ksreči vasbonanjo opo-ki bo tudi sam imel meres, da razrešite siruaciio. Nekaj dniše ne bcn sicer pa vam tudf treba ne ba zoni dob^ prijatelj sœnaibûlj delavni Strelec od 23.11. do 21.12. S Skovali boste lep načrto bogatem koncu tedna, ki naj bi ga točno tako, kot si Že dolgo želite. Žal vam ne bo uspelo. Knvi bodo pn-jdtelji, na katere ste se čisto preveč zanašali. Sedaj boste končno spo* znali, da je bolje organizacijo vzeti v svoie roke. sor S8 stvari nikamor ^^^^ ne premaknejo. Boste pa zato našii več časa zase in za svoje t^o. Razvajali ga boste kot ^ dolgo ne, kar vam bo godilo, in vam s^ilo novo samozavest, ki pa Ste JO tudi potrebovali. Ker ste bili zadn[e čase precej depresivni in brezvt^jni. Kosoro9 od 22.12. do 20.1. ^^^^ Razpeti bosiB med dcanom m dekim. Po eni strani boste srečni, ker vam dela v teh dneh res r« bo zmanjkalo, po dojgi pa si boste želeli, ^^m dabilei^ovečlenaiili. iBtošnja zima vam res ne pusti lenarili, pred-V vsem zato. kar ste sami tako hoteli. Ob tem si boste zn^i vzeti čas tudi ^ zase m za svope najbližje, pa čeprav ne v takih kdičinab. Iq^t si želijo drugi. Vam bo naravnost god^o, da bosts čisto zasedeni, takovasnebostemislilinaneto stvar, ki vas že nekaj tednov krepko muá. Pa se bo tudi ta razrešila kar sama od sebe. Vodnar od 21.1. do 19.2. Ne bo se vam lahko ocSočiti. a vendarle se čas izteka. Tudi. če boste J vedeli, da je odločitev prava, vas tx) stala veliko živcev in tudi denarja. Za vsakim dežiem pa posije sonce ^ tudi vam bo že kmalu posijalo sonce steče. Odrekli ste se [^eteklosti. da bi imeli l^šo prihodnost ^^^^^ Pri tem ste stavili na mer^kaj negotovega. U v teh dneh pa se bo izkazalo. da ste ravnali prav. Se kako boste srEčni. ko bosœ to ugotovili. Osrečili pa boste tudi partnerja, ki ježe skoraj obupal nad vami._ Ribi od 20.2. do 20.3. Nekdo, ki vedno vse ve najbolje m ki vse pozna, vam bo natrosi! novic, ki vas ne bodo spravJe v dobro voljo. Razmišljali boste, kaj delate narobe, da vam skoraj nič ne gre tako kot bi želeli. Mcrda pa bo imel znanec v svoiih ugotovitvah prav. Preveč namreč poslušate partnerja, ta pa zna marsikdaj stvari videti čisto črne in jih tudi postaviti na pe* simistične osnove. Več optimizma ne vam f\ ne vašemu partnerju ne bi škodilo. Splob. ker si ž^ite že kmalu zaživeti drugače, bolj sproščeno. VILINJI Četrtek^ 16. februarja 7.00-13.00 RsstsvradjaRednak. Šoštanj Krvodajalska akcija Območna združenje RK Velenje 10.00 Knjigarna Mladinske knjige Knjižna čajanka Prepodimo zimo 18.00 VilaMojca Šola za staršo - nadaljevalni program Mo In jo hranjena (Damjana Podkrajšek} 19.t9 Knjižnica Velenje, stud. čitalnica Potopisno pred. Tomaža Kumra Islandija - biser severa X Glasbena šolaVelenje 9. regijsko lekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja X ]nforniacije:03/587 n34 Pohod po Šmihelu Petek^ 17* februarja 18.00 Knjižnica Velanje. otroški oddelek Cool knjiQd 18.00 Glas. sola Velenje, velika dvorana Velenjski plesni oder Območno srečanje jilesnih skupin 21.00 Mladinski center Vejenje Klubski večer In memory oí Bon Scot (AC/DC) X Inforinacij9:03/587 1t34 Planinska šola Kdaj - kje - koj 19.00 Galerija Mladir^ski canter Velenja Odprtje razstave slik Mihe Polanca. absolventa slikarstva Univerze v Ljubljani 19.30 Hotel Paka Velenje Zeleni a be mna in iiven Marie Jones: Kamni v žepih, komedija 20.00 ReslavracijaJezeroVelenje Valentinov ples Šaleški študentski klub 20.00 Rdeča dvorana Velenje Festival »Dej bol na glas Moj Radio»; nastopajo: Šank rock. Alja, Omar Naber. Billy's Private Parking. 6 Pack l^ukui 20.00 MladinskicenterVelenje Klubski vecw X lniormaciie.03/58711 34 Pohod po Šaleški planinski poti Nedelja^ 19» februarja 10.00 Velenjski grad Nedeljska muzejska ustvarjal lica :a otroke: Srednjeveški novct z gradu Šalek 14.00 PriŽlebniku.Bólevode Po poteh legendarne XIV. iSvizije Proslava pri ŽJebniku 18.00 Rdeča dvorana Velenje Državno prvenstvo v rokometu. 18. krog RK Gorenje ;RK Prevent Poned«, 20« februarja 17.00 Mladinski center Velenje Delavnica samo po doba Sobota, 18. februarja Torek, 21. februarja 18.00- 20.00 Talovadnica Gimnazije ŠŠK liga v košarki 18.00 Kricsnska advent, cerkev Velenje Predavanje in kratko zdravstveno razmišljanje Sveto pismo - knjiga vseh narodov/Osteoporoza 18.00 GlasbenalolaVelenje.velika dvorana Velenjski plesni oder Območno srečanje plesnih skupin 17.00 - 19.00 Inter spar Velenje Pustna delavnica za otroke 18.00 Ml a di nski c ente r Ve I e nje Magično gledališče - film 18.00 Velenjski grad Predstavitev nove stalne razstave Šaleška dolma med 10. in n.stcle^em Sreda, 22. februarja 1700 Mladinski cente: Velenje Emlne ustvarjalne delavnice 1700 Knjižnica Velenje, otioski oddelek Špeline pravljične ure: PetelinČek je sel po svatu (£. Caile). Zapuščeni mali medvedek {A. Mangan} 18.00 Mestna galerija Šoštanj Večer glasbene Šole Komorni koncert kvarteta flavt 19.30 Glasb, sola Velenje, velika dvorana Maraton po črnih in belih tipkah Za dodatne inforr^cije o prireditvah in dogodkih lahko pokiičata TurističnoHn-formacijski in promocijski center Mestna otkine Velenje (03/896 18 6Q|. ŠOŠTANJ v Četrtek^ 16* februarja 0700 Restavracija Rednak Krvodajalska akcija 1700 Mestna knjižnica Šoštanj Pustna delavnica In okrasitev knjižnice 18.00 Kavarna m slaščičarna Štomian Bridge: razmigajmo možgane 18.00 Me stna galerija Šgšt a nj Odprtje kiparske razstave IVIarjana Dre va Sobota, 18. februarja 16.30 Športni center TEŠ (2. slovenska liga vzhod -moški} Šoštanj : Lent 19.00 Športna dvorana Šoštanj (mednarodna tekma Interlige) Šoštanj Topolšica: Autooommerco Nedelja, 19* februarja 14:00 Trg bratov Mravljak Otroški mini pustni karneval Sreda, 22. februarja 18.00 Mestna galerija Šoštanj Večer glasbene šole Pustni kostimi in počitnice Velenje - Na McdohCiriski zvezi prijateljev mladine Vcicnjc so v po« nedcijek zaceli izposojati pustne kostime. Ker jili vsako kco se d<)gorele Mianj-ske graščine so 17. februarja Icia 1999 svečano predali ključe iriinlridesctih obnovljenih sianovanj; • 18, febnjaija leta 1993. koje pred siavbo velenjske občine potekal proîeslni shod deklet in žena iz. Zavt)denj za hi-irejk reševanje ekoloških težav Šaleške doline, so na zasedanju velenjske občinsko skupščine potrdili novo vlado, ki jo je V!>dil današnji velenjski župan Srečko Meh; • 18. februaija leta 2001 seje v Zakopanih na Pr)ljskcm končala 20. zimska univerzijada, na kaieri je bil z zlalima me- daljama v super veleslalomu in irojni kt>mbinaciji ler z bronasto medaljo v slalomu najuspešnejši slovenski lekinova-lec Velenjcan Bernard Vajdič; -19. febriiarja leta 1939 je bil v Šošianju usianovljen aem klub Naša krila: ciaui kluba so še istega leta Izdelali svoje prvo jadralno letalo, ki so gs poimenovali Bolha Ln i njim v I.ajšah pri Šošianju prvič poleteli 24, septembra leta 1939: - Andreja Šverc, športnica Velenja za leto 1977, je 19. februarja lela 1978 poslala jugoskîvaîiska prvakinja v kn^su; - znana velenjska učiteljica llerma Cîrozjiik je 19. februarja leta 1997 za svoje delo prejela priznanje slovenskega /avoda za Šolstvo: • 20. februarja leta 1893 seje zgodila najhujša delovna nesreča v zgvljah rodil dr. Matjaž Kjuecl, Uredni clan Slovenske akademije zjia-nosti in umetnosti in častni občan Mesine občine Velenje; 23. februarja leta 2001 je v velenjski piceriji Velun potekalo lekmovanje najbtUjšili slovenskih picopekov. ■ Damijan KtjaJiČ Šoštanjska graščina pred pričetliom obnove (arhiv Muzeja Veienje) W in mL DobrodailL www.nascas.si ■ K A lil 41 V K L ÎI X J ÎI Delavska hranilnica Šaleška 20, Velenje, tel.: 03 897 3007, 897 3008. fax: 897 3009 e-poits: marj ana .ze m va®d eia v$k8-h fa ni I n i ca.s i www. d e{â vska-h ra ni I n ica.s í »NAJ PONUDBA«! NA BANČNEM TRGU 1. Krediti, ki nimajo konkurence Izjemni pogoji, ki vam bodo prlSli §e kako prav. • možen znesek kredita do 1.000.000,00 SIT in rokom vračila do 36 mesecev, • obrestna mera SAMO 5,0 % in strošek odobritve SAMO 5.000,00 SIT, • strošek zavarovanja 1.6 %. Informativni izračun: Znas0k Obrok 1 Stroški zav. Sirol. «fobrrtva 1 $Mklvodanî8 EDM 1.0QO.OOO.ÛÛ SIT _sonioosrr 1 16 265,00 SITI 5.000 00 SIT 1 loaxsn* 7,08% ukořistíte možnost poplačila dražjih kreditov pri drugih bankah. 2. Pri odprtju osebnega računa pripišemo 5.000,00 SIT, eno leto brez stroSkov vodenja. 3. Pri sklenitvi rentnega varčevanja pripišemo 5.000,00 SIT. 4. Provizija za plačilo položnic 80,00 SIT za komitente in 160,00 SIT za druge. GARANT d.d. Polzeli, industrijska proddjalna Dafovni Ut prodajalne; pon^iet od 8. • 18. ure, sob od 8. -12. ure Informecija na telefon: Û3/ 70 37 130,03/ 70 37 131 E^ail: infD@gdrant.si, spletna stran: www.garantsi (IfeïÎïiBp^^ Ugodna ponudba pohištva za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob. predsob^ omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinja, računalniške in pisalne mize. UGODNO: VELIK IZBOR KOSOVNEGA POHIŠTVA sedežne garniture, kavči, jedilnice in vzmetnice l^zjemna ponudba spalnicj^dria! POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM enem j iformacije in ostli vww.nascas.si je po irav tako tudi na m •id i ove le nje .com. * 'kvenca m tako NUMERO UNO trgovina z motornimi vozili Robert Kukovec 8. p. Mlinska ulica 22 Maribor Ugodni avtomobllsKI In gotovinski KREOm do 7 let, za vse zaposlene (n upokojence tudi 09. do 50 % obremenitve, star kredit rů oviral Če niste kreditno sposobni nudimo kredite na oanovl vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Tal.: 02/ 252 48 26 041 750 560, 041 331 991 Faxj 02/ 252 48 28 wviíw.numerouno*sp.si Nagrajenci nagradne križanke AVTOTEHNIKE CEUE, obiovljene 2. februarja v tedniku Nas(OS so : 1. nagfadcr kompletno pranje vozila prejme Vanja Vačun. Trg bratov Mravljakov 7.3325 Šoštanj; 2. nagrado: 105 točk kontrole vaSega vozila prsjms Miran Toplak, Rečica ob Savinji 88.3332 Rečica ob Szm\\: 3. nagrado: meiienje izpušnih plinov prejme Gorazd Nardin, Splitska 66. 3320 Velenje. Nagrada prejmete s predložitvijo osebne izkaznice v podjetju Avto-tehnika Celje, pooblaščenem konce-sionarju vozil Renault na Beiigraj-ski ISvCefiu. Vse informacije so vam na voljo na tel.: 03/426 3300-Iskreno čestitamo! Nagradna križanka Svetovalne pisarne Centrih dohodnine za leto 2005 Jasikowns vîinarUi I_I il (áov.IiU« lul, (Mtf) DávCraiMvilká ......... Diilurr re^tva LU LU..... 10 đena ZOtf) 1 OA l&ifatej SeSTAVIL HŘSOJ (POG.) MAT^MAT tZRAZ za EHiKKOST STÇV1L Rea^KA MRE2A i^^OOWULA (poa) pncnar« pravic« do lujs ne^ ir> pomfi, ne zawovai^Je S>uv9ni|e. cenVa sa «ooaino PRAVNI akt, UREDBA TRDEN ZUNARU ZAačrT>4i OEi. OlOf^ KDOR se eORI ZA PiMLO POM&Md SrVARi œOR mOCmû. HRIRAVO KAâUA olabs.) IdRA NA SREĆO UREJENA JEOWJM' CA CKNJI2.) PETER THAL£R «A4TÏKT {J0N6S» priradn. INKOV 8UMERSKA PL0W09-TI LASTNOST NAPADALNEGA ĆLOVEKA OŽINA NA MAIAKI 2M6$ 2rviHSK£ KUUE ft£K* "OZASUeNM REKA V AUSIJJ ekfMevr nad STEDtLMMÛH N OBOROŽENO VCMASKO 8PREMST-VO vokalna skladba ma« K»d tMAtj VAS OB N A D BRARIE V tNtrn C£LiC6 visoka iCRAiMK KAfn» tropski ju2ni sadež MERA ZA RfTEM (OLA$d; RAOO ČA8L i£or4 DUGurr fi4âeN.e PlUOi Ce KOKO$ (POG.) uCenje (staft) reka v O A "^ov' ncoou. twnêa-MAT^ ClMt^UfO-VDM ptjca SeVEANH Hcnu ooloCen videz stvari objekt za prehod HAD cesto Čvrstost, KREP* KOST (KNJtt) Crta sečnica. presec- nica (geomet.) Svetovalna pisarna Centrih Trg mladosti 6,3320 Velenje Tel.: 03/586 9008 Fax: 8971299 Gsm.: 041/679-348 Nudtmo; • storitve vodenja poslovnih knjig za samostojne podjetnike in d. o. oH^. zasebne zdravnike, odvetnike, samostojne kulturne delavce in ostale zasebnike, ' obračunavamo zaostanke plač. izračunavamo zakonske zamudne obresti ... > že trinajsto leto pomagamo izpolnjevati napoved za odmero dohodnine in daige davčne napovedi tako za zasebnike. podjetja in tudi druge fizične osebe. Rešeno križanko pošljite najkasneje do ponedeljka 27. februarja na naslov Naš čas. d. o. o., Kidričeva 2/a. 3320 Velenje s pripisom SVETOVALA PISARNA CErirRiH. Izžrebali bomo tn nagrade: 1. nagrada: izpolnitev napovedi za dohodnino za dve osebi 2. nagrada: izpolnitev napovedi za dohodnino za eno osebo 3. nagrada: izpolnitev napovedi za dohodnino za eno osebo. âTRTEKJ6.febrMr|D: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila: 7.45 Današnji kultumi utrip: 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika: 9.00 Zanimivosti in vedeževanje: 9.30 Poročila: Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila: 15.00 Aktuaíno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj,kje.kaj: 16.30 Poročila: 17.00 Zdravniški nasveti: 18.30 Poročila; 18.00 Kvazi kviz;19.00 Ma svidenje. PETEK. IZ.IebfUQfjo: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop: 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila: 9.00 Gospodarski utrip: 3.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; H.30 Poročila; 16.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom: 19.00 Na svidenje. SOSOTA. IS.fâbruafja: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jiitro: 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila. Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročiía: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj: 16.30 V imenu Sove: 18.00 Rock šok: 19.00 Na svidenje. NEDELJA. 19. februarju: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije:; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8,45 Današnji kulturni utrip: 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; Čestitke: 16.00 Glasbene novosti: 16.30 Poročila: 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 20. februorjo: 16.00 Dobro jutro in veselo v novoletni dan; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan: 700 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila: 8.45 Policijska kronika; 9.00 107.8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport: 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. TOREK. 2l.lebnKi(ía: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila: 9.00 Kmetijski nasveti: 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.30 PoroĎla; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje. SREDA. 22. íebruaqo: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša; 8.30 Poročila; 3.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Šport: 16.D0 Kdaj. kje, kaj: 17.00 Vi in mi; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 6. februana 2006 do 12. februaija 2006 niso povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MESTNA OBČÍNA VELENJE URAD ZA OHOUe IN PROSTOR MAKSIMALNEURNEKONCENTRACIJE$02 od 6. februaria 2006 do 12. februarja 2006 (v mlkro-g S02/m3 zroka) mefna vrednost: 350 mikro^ S02/jn3 zraka -SCD !l Ia. liti 'lil h |ce.fab F37.f«b «S.fcb d W > C y U 4 2 d; 3 5 f 1 1 u 5 i 6e » o 51 ' 9.f«b Sl0.f«b DH.fab ral2.f*b GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Porok nI bilo. SmrK: Terezija Ojsteršek. roi. ^330. Celie. Slance 28: Manja Škorjanc. roj. 1937, Dolenja vas 61; Marija Simončič, roj. 1919. Sevnica. Lončarjeva dol 27 e; RančiŠka Praprotnik. roj. 1920. Mozirje, Na tratah 13: Veronika Konov-šek. roj. 1921, Šoštanj. Aškerčeva t 3/a; Matilda Kalšek, roj, 19U.Žiče 13; Luka Usar. roj. 1928.Topolšjca4 OBVESCEVALEC STIKI-POZNANSTVA ŽENrTMA posredovalnica ZAUPANJE Zd vse starosti, brezplačno za mlaile žen^e. Gstn; 031/505495. GSM; Q31/83B-378. tel. in faks: 6728-319. DEKIE. če si želiš skupnega dela 1er življenja, potem pokliči na gsm; 031/836-378. SIMPATIČNA uslužbenka. 3»>letnd. vitka, iz Velenja si 2elt spoznati prijatelja starega do 51 leL Resna zveza. Gsm:041/248-B47.Ag Alan. POSLOVNEŽ. 54-letni. urejen, si M spoznati žensko stare od 38 do 48 leL Resna zveza. Gsfn: 041/248-647. Ag. Alan. STAR sem 38 let z veliko veseija do deia na kmetiji. Če si stara do 33 let in bi imela ob sebi nekoga, ki bi ti pomagal na kmetiji, pokliči. Gsm: 040/491-315. PODARIM MLADIČE labrâdofce. črne z belo liso, stare 7 tednov, podarim. So zelo prijazni. 6sm: 031/268-514. popoldan ali telefon: 5892-541. NEPREMIČNINE 3-S06N0 stanovanje v Velenju. 105 fn2. center, komfortno, piodam. Gsm: D41/323-737. ZAZIDALNI parceli. 2Û0Û m2 in 1200 m2. na lepi lokaciji v Velenju, prodam. mali OGLASI Gsm: 041/239-919. 2-SOBNO stanovanje. 60 m2. obnovljeno. na Foitovi v Velenju, prodam. Gsm: 040/878-633. 2-SOBNO stanovanje, 61 mZ na Goriški cesti v Vetenju. ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. ODDAM 2-SÛBN0 stanovanje v stanovanjski hiši v Velenju oddam samskemu moškemu. Gsm: 041/825-140. popoldan. V PRITLIČJU novega poslovnega objekta v Mozirju oddamo v najem prostore velikosti 40 m2 ali 80 m2. Gsm: 041/637-526. 3-SOBNO neopremljeno stanovanje v 1. Claflka rivpln» www.bd'ca.&i • V®?) ... '9 , *e \ -v \ - •-•-^Tr • -SiV; nvestirajte varneje. Trikrat varneje! Uravnotežen vzajemni sklad Cdpltâl 1r>ve$t Guarantee Basket 2013 investira v najboljše vrednostne papirje na kap/talcem trgu Vzhodne m Srednje Evrope. Zaklenite svojo glavnico strojno garancijo Bank Austria Credrtanstaft AG Dunaj In si pridobite f:^iložnost za rast svoje naložbe. Vplaila v sklad so možna do 29. septembra 2006. Baiil^Vustria Creditanstalt ih'^'^iiC'isif Capilèl ifWKt upivl)^ Csflirsl Mv«^ «SnM. <9i« iTdBdaiorldot^gf^^tKduh det Banb' Auflri« CiUlif^oaK 6n>ppp tràenrf, ^tiDuo|0 m vpr>tii4 tUidov Cv^itol ^nvRT iM^S^itV Aufl«)imC<^i4efvo(riMtuloîbe>Rulijdant^Hliđt^m^ ■so i^oUvilo 23 v <4'odi ^jb^i ir^cuifanih pwrpr cnt>^ic6{. dj «^çoi^ti * prnneru k?ftep» íz fMèd« ruí^^ve !JC4d(c$ijO do? iOOS^^DI) p^vrnitnlh vf^ -(tnj9«t, s «MSiCjsh (klad podâib o gibaijg «rtdWi («Ot pnarTejt^fs« tHada« dne^o cifaMvtr»ni t Cinikih « Financ« fkiiicU ; «tfjv'.mmi pi«^! gpvUivm. ifvlfM {VO^H», u y^^^vH^^f zadni« obfAvl^iw letni^ « nWrtn^i fM IvlfuMn nr.cii) n^j^ 1J |řf> V SPOMIN 14. frebruaija jc miniJo lein dni. odkar nas je /apusiil dragi mo7-, oče in stari aia ALOJZ RAMŠAK S Konovega pri Velenju I Ivala vsem. ki posiojiie pri njcgovcrti grobu in mu prižgete svečko. XalujfH'h žena hica, sin Maksimifjan, i'nuki in ostalo avjW.vow PfûZJia Je k!op. kjer ai sedeJ. pmua je hi^i. v kMen si živeJ. tiho. mirno prer;-tami. Domaje ostala Sonja, kiju Ionu pa se govori» da ima izredno mirno ri>ko in oster pogled. Najbrž se je zato skozi leta nabralo kar nekaj lovskih irolbj, ki krasijo njiliov lep dom. No, nabralo pa sc jc tudi veliko lovskih zgodb, ki jih uspelo živeli. Predvsem zaradi humorja, ki je včasih pregnal temne oblake nad I.ii^ovškovo domačijo. Naj bo še nmi>go let tako. ■ Af. Homprej Foto: 0. toča/t 62-letnica pohoda slovite Štirinajste Sedlarjevo, Šaleška dolina - Sedlarjcvoje v petek, 10. februaria, že zaznamovalo 62-letnico pohoda legendarne XIV. dmzije na Štajersko. Siovcsni)Sii v Sedlarjevem se je udeležilo tudi veliko članov borčevske organizacije iz Šaleške doline, kjer bodo ktmec tega ledna pripravili tudi več spominskih svečanosti. V Območni organizaciji//B Velenje se bodo pohoda spomnili ludi na več slovesnostih. Prva bo v soboto. IX. februaria, ob 15.30 pri spomeniku v Paki, v nedeljo, 19. februaija, pa bosta dve: ob 11. uri proslava v Osreških pečeh v Ravnah pri Šoštanju in ob 14. uri pri Žlebniku. kjer se bodo spomnili Kajuha. pesnika in vodje kulturniške skupine te divizije. Dogodkom bo dala pečat, kot je to v navadi /e nekaj zadnjih let, ludi Šaleška konjenica z zimskim konjeniškim pohodom po poleh IV. divizije. ■ mkp v nedeljo karneval Otroški karneval že tretjič predhodnica velikemu, ki bo teden dni za njim - Rdeča nit tokrat pravljice Mifona Hrsiič - Planine Šoštaiy - v Šoštanju je že vse pripravljeno za nedeljski tretji otn^ški karneval, ki bo v nedeljo, 19. februaija, z ziičelkič dve skupini društev prijateljev mladine iz Top{Ušice in Koiuîvega. Za lemo smo izbrali pravljico, tako da bo vsaka skupina predstavljala drugo. Obiubljamo. da bo otroški karneval prava paša za oči, ker bo živopisan, poln likov iz pravljic. Res si ga je vredno ogledati,« pravi ravnateljica vrtca Šoštanj Vesna Žerjav. V pripravo pustnih oblačil je bili vlt>ženega veliko prostega časa, truda, iskanja materialov, da so naslajali kostumi, kijih zahtevajo dolo cene pravljice. Pri izdelavi so pomagali starši, največje breme pa so nosile vzgojiteljice in pomočnice vz,gojiieljic. «Zdaj je vse nared, ukvarjamo se le še z otganizacijo samo. ker je tudi z izpeljavo take prireditve veliko dela. Med drugim je treba poskrbeli za varnost.« Karneval bo na pol krenil s parkirišča bivšega EIkjoja v Šoštanju ua glavni trg ozironia Trg bratov Mravijakt)v, kjer se bodo maske predstavile s kratko vsebino pravljice, ptuem pa bo sprevod krenil mimo trgovine po malem mostu čel železniško progo do športne dvorane pri bivši osnovni Šoli Bibe Roecka. kjer bo sledila zabava za maske. V goste pride Damijana Golavšek. ■ Za belega zajca Ravne pri Soštar\ju - 2e četrtič so na Konovškovem hribu v Ravnah skakali za zajca, lako so na kratko o tekmovanju v smučarskih skokih rekli domačini tega kraja. Res pa je, da je bila glavna nagrada beli zajec in letos bo hlevček ^a njega gradil Jože Kovač, Skokov se je udeležik) preko dvajset tekmovalcev, tako da so organizatorji tekmo izvedli v kategorijah do petnajst in nad petnajst let. Po poizkusni seriji je šlo zares in tekmovaJci so morali kar trikrat na /iile-tišče. da seje pokazalo, kdo je najboljši. Sodniki Milan Kamenik. Dani Praprot nik in Janez Meh so po strogi presoji razglasili nesporne zmagovalec. Med starejšimi je bil najboljši Jože Kovač, drugi je bil Peter Kodrun in tretji Simon Pungannik, med mladimi pa so se izkazali na prvem mestu Jan Komprej, na drugem Urban Ocepek in na tretjem Anže llraslnik. Beli zajec, ki je čakal zniagovalca in novega lastnika, menda pri lem ni imel nobene besede. Kaj bi še lahko rekli o skokih? Da so bili duhoviti in zabavni. Da se je na Konovškovem hribu (pri dtmiačiji Pečovnik) kljub mrazu zbralo veliko ljudi, ki so najprej vzpodbujali tekmovalce, nato pa v prijetni družbi domačinov preživeli preostanek popoldneva. Omenili velja tudi organizaioije tekmovanja, ki nočejo bii i omenjeni, ker so »kr vsak neki naredli«. in da so jim nakup nagrad omogočili lihi sponzorji. Tako preprosto je menda to, če veže liudi skupni duh. ki ni usmeijen k velikim dosežkom, ampak h gojenju prijateljskih in družabnih odnosov v kraju In vzpodbujanju povezanosti med ljudmi. Mogoče bi tudi v Planici lo zaleglo in rešilo zaplele naše velikanke in skokov, kaj mislile? ■ M. K.y foto D. T,