ÄMERIKANSKI SLOVENEC
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote	
31 številka	JToliet, Illinois. lO. julija 1908	Letnilr XVII
DEMOKRATSKA
KONVENCIJA.
V Denveru, Colo., so se demokratje zbrali, da nominirajo dva kandidata.
ZA BRYANA VSE NAVDUŠENO.
Eno uro in 28 minut je trajala ovacija v njegovo čast.
Denver, Colo., 7. jul. — Po vspore-du je bila danes opoldne otvorjena demokratična narodna konvencija v Den veru. Thomas Taggart iz Indiane, predsednik narodnega odbora strankinega, je za uvod udaril s kladivom, in ko je nadškof James Kean dokončal otvoritveno molitev, je prečital tajnik narodnega odbora pozovno pisanje.
Dvorana se je primeroma naglo napolnila. Kmalu so bile delegacije skoro vseh držav navzoče, samo Nebraska, ki je imela najboljši prostor, in California sta nedostajali. Ko so došli Ne-braščani z mogočnim bryanskim praporom, je zagrmelo več minut trajajoče ploskanje. Več delegatov je poska kalo na stole in tako pomnožilo obče navdušenje. Nekaj minut pozneje so dospeli Californčanje, tudi z bryanskim praporom, in istotako burno pozdravljeni.
Začasni predsednik Th. A. Bell iz Californije je potem prevzel z ostalimi odborniki vodstvo zborovanja. Predsednik'Bell je nato začel svoj govor, v katerem je napadal republikance. O nalogah demokratske konvencije se je izrazil takole:
“Troje stvari so, ki bi jih morala izvršiti ta konvencija. Razkriti bi morala preprosto in umevno dvomljive obrtnijske razmere sedanjosti, ki motijo mir in blagostanje naše dežele. Potem bi morali pogumno prerešetati republikansko politiko, ki v zvezi z lakomnostjo zasebnikov vobče zatira ljudstvo. Najvažneje pa je, da moramo pokazati voljo in zmožnost, spoznati današnje naloge ter jih rešiti tako, da bodo zadovoljile trezni zdravi človeški razum velike množice, za katero se gre, da ji koristimo.” Potem je govornik udrihal po trustih itd.
Denver, 7. jul. — Ob najlepšem vremenu je bila otvorjena velika demokratska narodna konvencija v mogočnem gledališkem poslopju, ki je bilo za to priliko primerno prirejeno in o-krašeno. Posebno znamenite so bile na eni strani ogromne slike Washing-tona, Jeffersona in Jacksona ter njim nasproti, tudi v nadnaravni velikosti podoba Clevelanda, edinega demokrata, kateremu se je izza polstoletja posrečilo, zasesti predsedniški stolec.
Kar se tiče mišljenja med delegati, ni dvomiti o tem, da bo Bryan pri prvem glasovanju nominiran. Pač še niso njegovi nasprotniki, pristaši guvernerja Johnsona iz Minnesote in sodnika Gray iz Delaware, opustili vsega upanja, ampak to obstaja edinole v tem, da se utegne v zadnjem hipu še kaj nepričakovanega primeriti. Skupnih glasov na konvenciji je 1002, tako da je potrebnih 334 glasov v preprečenje nominacije. ' Kolikor je možno sedaj presoditi, bo konventija trajala do petka.
Drugi dan.
Denver, Colo., 8. jul. — Z ovacijo brez primere je bilo danes pozdravljeno ime demokratičnega predsedniškega kandidata W. J. Bryana. Istotako kakor je na republikanski konvenciji v Chicagi zadostovala omenitev imena Rooseveltovega, da je zagrmelo urne-besno ploskanje, je tukaj omenitvi imena Bryanovega sledil prizor brez-primernega navdušenja.
Bilo je, ko je slepi senator Thomas
P.	Gore iz Oklahome imel nepripravljen govor in omenil ime Bryanovo, da je izbruhnil plosk, ki je trajal eno uro in 28 minut. Ko je slepi senator nove države stopil na govorniški oder, je bila videti delegacija njegove rojstne države kar nora vsled navdušenja. Začetne besede govornikove “Oklahoma je demokratična država v Uniji” so bile spet pozdravljene z velikim ploskom, kakor tudi izrek: “Predsednik Združ. držav je rekel, da se njegovo mnenje o naši ustavi iz gotovih vzrokov ne more objaviti. Isto se lahko trdi o marsikaterem mnenju o predsedniku Združ. držav.” Senator Gore je potem nadaljeval: “Pristaši, veliki vojni tajnik je prišel v Oklahomo in nas opominjal, naj zavržemo našo ustavo. O-pominjal nas je, naj svoje svobodoljubne nazore in načela samovlade opustimo. Z večino, broječo na tisoče, smo zavrgli svet Taftov in poslušali svet Bryanov.” Sedaj je izbruhnil plosk. Delegatje iz skoro vseh držav so poskočili na stole, celo newyorški, dasi so se mnogi'od teh vedli mirno. Delegaciji iz Minnesote in Delaware se tudi nista pridružili tej sicer splošni demonstraciji. Delegatje so že kake Pol ure ploskali in vriskali in grmeli
s “hura”-klici, ko je bil prinešen na govorniški oder prapor z Bryanovo sliko. In sedaj je plosk iznova izbruhnil. Delegacije so dvigale svoje prapore in jih nosile po dvorani.
In takisto so se ponavljali razni prizori, izražajoč navdušenje celih 88 minut. Neki delegat je kričal tako glasno, da so mu umetni zobje padli iz ust. Pa mož jih je plazeč se po vseh štirih poiskal in pobral, nakar je takoj začel dalje kričati. Godba svira vmes znane komade: “America” — “A hot time” — “Marching through Georgia” itd.
Taftov "vojni vodja”.
Hot Springs, Va., 8. jul. — Pododsek republikanskega narodnega odbora se je danes tukaj posvetoval s predsedniškim kandidatom Taftom in je izvolil Franka H. Hitchcocka predsednikom narodnega odbora in G. R. Sheldona iz New Yorka blagajnikom.
Glavni stan Hitchcockov se bo nahajal v Cincinnati.
Le počasi bo bolje.
New York, 7. jul. — John W. Gates, znani jekleni magnat, ki je danes odjadral v Evropo, prerokuje sijajno kup čijo z jeklom in železom, ampak šele leta 1910. in 1911.
“Kupčija deželna”, je rekel, “je bila zadnjega oktobra hudo udarjena, in od tega udarca nismo mogli hitro o-krevati. Nikakor ne mislim, da se bo ‘business’ posebno zboljšal v bližnji bodočnosti. Proti koncu tega leta se utegne odločno obrniti na bolje, ampak zboljšavanje bo le postopno.
“Dejansko so vse jeklene družbe v izvrstnem položaju. Prejšnja uspešna leta so jih okrepila glede gotovine. Polegtega se je mnogo žrtvovalo za zboljšanje proizvajalnih sredstev. Zato stane tona jekla mnogo manj. Panika ne ostane brez dobrih posledic. Naučila je mnoge kompanije gospodariti in v bodoče bodo poslovale previdneje.” ___________________
Premogarji štrajkajo.
Birmingham, Ala., 6. jul. — Premogarji tega okraja so proglasili štrajk.
Okrajni šerif je imenoval več posebnih pomočnikov za slučaj, da se primerijo izgredi.
*	Zaštrajkale in zmagale.
Sheboygan, Wis., 7. jul. — Tukajšnja telefonska služba je bila danes prekinjena za dve uri, ker so vsluž-benke zaštrajkale. Zahtevale so en teden počitnic, ne da bi se jim plača odtrgala, in zmagale so.
Novo rudarsko mesto.
- Pittsburg, Pa., 8. jul. — Združbi “Westinghouse Electric & Manufacturing Co.” je bila danes prisojena pogodba v oskrbitev na $3,000,000 prora-čunjenih strojev za ogromne naprave “Pittsburg-Buffalo CoaP-kompanije v kraju Mariana, Washington county. Oskrbitev mora biti dovršena do dne 1. avgusta. Premogova družba hoče napraviti iz Mariane novo rudarsko mesto s 15,000 prebivalci.
Vročina v New Yorku.
New York, 7. jul. — Lahna južna sapica, ki je sledila mili poletni nevihti, je nocoj malo olajšala tropično vročino, ki je usmrtila nad tri tucate oseb, vrgla v posteljo na stotine in mučila prebivalstvo do skrajnosti zadnja dva tedna.
Štirnajst oseb je podleglo vročini danes, a skupaj v zadnjih šestintridesetih urah nič manj nego 31. Toplomer je kazal 92 stopinj opoldne v vremenskem uradu, a na mnogih krajih ob cestah 100 stopinj.
Roosevelt na “Rooseveltu”.
Oyster Bay, N. Y., 7. jul. •— Predsednik Roosevelt je danes posetil na. vabilo iskalca severnega tečaja, ko-modora Pearya, za novo vožnjo do severnega tečaja določeni in blizu Sagamore Hilla vkrcani parnik “Roosevelt”.
Sociališki kandidat.
Carson, Nev., 7. jul. — Od sociali-ške delavske stranke za predsedniškega kandidata nominirani M. R. Preston, ki je v tukajšnji kaznilnici zaradi umora za 26 let, je včeraj izjavil v razgovoru, da ga nominacija nikakor ni presenetila, marveč je v resnici izpolnila njegovo pričakovanje. Rekel je, da je v stranki dobroznan in da je bil vedno izrecen socialist. “Da li sprejmem nominacijo,” je zaključil, “je odvisno od tega, kaj mi bo svetoval moj odvetnik, sodnik O. N. Hil-ton.”
— Trgovci vedo, da oglasi v “A. S.” prinesejo najboljše uspehe. Ako so uspehi izvrstni ni cena nobena previsoka.
VOJNO Z JAPONCI PREROKUJE HOBSON,
Bivši pomorski častnik in junak izza špansko-ameriške vojne vidi nevarnost.
JE NEIZOGIBNA IN PRETEČA.
Japonci že pripravljeni. Nameravajo napasti tudi Californijo.
Denver, Colo., 8. jul. — Richmond Pierson Hobson, ki je pogreznil pre-mogoparnik “Merrimac” v luki Santiago med špansko-ameriško vojno, je včeraj popoludne slikal žolto nevarnost in opasnosti vojne med Japonijo in Ameriko.
Nastopil je pred odborom za resolucije s “planko” (nekakim priporočilom) za večjo mornarico, in celo uro je vzdržal člane kar brezsapne na njihovih sedežih z dokazovanjem, da se mali žoltokožci pripravljajo za napad na luke ob pacifiški brežini in da bo prejalislej izbruhnila uničevalna vojna.
Povečini je bilo predavanje govor, ki ga je imel Hobson kot kongresnik iz Alabame v Washingtonu v zagovor gradnje več bojnih ladij, ampak prepleten je bil s premnogimi novimi podatki tako, da so se “sestavljatelji platforme” naslanjali naprej na svojih sedežih in so govornika vzpodbujali, naj nadaljuje, dokler ni vse svoje stvari podrobno razložil.
Hobson je v Coloradi na predaval-nem potovanju, in se je pokazal v od-borovi sobi le, da predloži svojo “planko”. Ko je govoril petnajst minut, se je hotel usesti, ampak člani so ga pregovorili, da je govoril dalje.
“Vojna z Japonci je neizogibna in preteča,” to je bil predmet Hobson-ovega nagovora.
Očrtal je obe vnanji zmagonosni vojni, ki so ju Japonci že podjeli in slikal male žoltokožce, kako škilijo na Filipine, na Hawaii in na luke ob pacifiški brežini ter kako se pripravljajo prisvojiti si vse v svojem narodnem raztezanju. Opisaval je način, kako Japonci prodirajo v obrežna mesta, kako mikado množi svojo mornarico, kako se vojaške čete Japoncev vežbajo in streljajo v tarčo po obrežnih mestih, kako sta Portland in San Francisco.
Naslikal je nadalje zvezo med Japonijo in Veliko Britanijo, omenjal milijone dolarjev, ki si jih je Japonijii izposodila izza vpjne z Rusi in izpopolnjeval svoj dokaz z udrihanjem po republikanski stranki.
Obdolževal je republikansko stranko velicega zanemarjanja njene dolžnosti, skrbeti za primerno obrano, in zatrjeval, da sta vsled nemarnosti republikanskega kongresa glede skrbi za primerno obrambo na mokrem in suhem California in San Francisco “bila prisiljena izročiti pravico krajevne samovlade na povelje inozemske sile.
“Uže so Japonci podjeli dve zmagonosni vojni,” je rekel Hobson. “Po njihovih srednjeveških nazorih je misel na vojno najvišja. Filipinske otoke hočejo in Hawaii hočejo. Združene države morajo biti tarča v vojni, ki je neizogibna in preteča, ker nadzorujejo luke in pristane v Pacifiškem morju, katerih ne lastuje Japonija.”
Hobson se je potem doteknil japonskega vedenja glede priseljevanja. Mudil se je pri homatijah v Portlandu in San Franciscu in drugih obrežnih mestih.
“Japonci zavzemajo stališče, da se morajo vsa vprašanja v tem prepiru reševati na drugi strani,” je rekel. “Imeli smo primer, da je California morala poklekniti in se plaziti v prahu. ker so bili Japonci pripravljeni za vojno. Če se mora tako obnašanje zaključiti v čem drugem nego vojni, se mora tek zgodovine izpremeniti.”
Potem je Hobson zasukal govor na Filipinske otoke.
“Podpihavati so začeli upore na naših otokih”, je izjavil. “Nedavno so uradniki Združ. držav zaplenili japonskim uradnikom listine, ki kažejo, da Japonija podpihuje upor na Hawaii, obljubljajoč obnoviti dinastijo. Zakaj? Ker hočejo luko Plonolulu.
“V Hawaii je sedaj 75,000 Japoncev in v Združ. državah pa 85,000. To so večinoma moški, in 90 odsto izmed njih so izvežbani vojaki, predvsem veterani rusko-japonske vojne. V Van-couverju je devet vojaških stotnij japonskih, ki se neprestano vežbajo. Japonske vojaške stotnije so v vsakem mestu ob pacifiških lukah. V Oaklandu so nedavno uradniki Združ. držav odkrili šest streljišč, kjer se Japonci vežbajo. Urijo se v streljanju na tarčo. Tajni uradniki so dokazali, da so Japonci izmerili vsak kot in pristan, kjer bi se dale čete izkrcati na pacifiški brežini.
“Če so naša brodovja v Atlantskem oceanu, Japonci lahko zasedejo vse pacifiške luke in izkrcajo milijon vojakov v Združ. državah, predno bi mo-
glo naše brodovje dopluti okoli v Pacifiško morje, da se jim zoperstavi. Mi imamo samo 60,000 izvežbanih pešcev v armadi, 10,000 mož v drugih služ benih področjih, 50,000 narodnih straž. Toliko znaša približno naša sedanja vojna sila. Da, če Japonci začno vojno, bomo potrebovali dve leti za organizacijo armade, da bo kos položaju. Izza rusko-japonske vojne so Japonci žrtvovali $100,000,000 za nove vojne ladije in popravo Rusom odvzetih ladij. Japonija je namenjena žrtvovati še $100,000,000 za gradnjo novih.”
Hobson se je spet doteknil homatij v San Franciscu in nadaljeval:
“Združene države imajo sedaj šestindvajset ladij v Pacifiškem oceanu, šestnajst bojnih ladij in deset okovanih križark. Japonija ima enajst bojnih ladij in enajst okovanih križark, in v nekaj mesecih bo spustila na morje še dve bojni ladiji, in kmalu potem še dve.
“Ni vprašanja, da smo blizu vojne, in da moramo biti pripravljeni ali ponižani. Vojna je neizogibna. Japonija je pripravljena, in če ne bo naša o-brana primerna, bo konečna posledica: prisilna vojaška služba v Združenih državah.”
Brodovje odplulo.
San Francisco, Cal., 7. jul. — Atlantsko vojno brodovje je danes popoludne ob 2. uri odplulo iz tukajšnje luke. Odplulo je samo IS ladij, ker je morala “Nebraska” zaostati zaradi Škrlatice na krovu. Ko preteče čas kva-rantene, bo odplula in se pridružila brodovju v Honolulu.
Odhod- se je izvršil brez vsakih o-bredcjv. Brodovje bo bržkone dne 16. julija dospelo v Honolulu, kjer ostane teden dni.
Revolucija v Paraguay.
Washington, 8. jul. — Državni urad je prejel poročilo glede izgub ob pravkar zatrti revoluciji v Paraguay. Po istih je bilo od 100 do 150 oseb usmrčenih in kacih 400 ranjenih.
Največji most na svetu.
Seattle, Wash., 5. jul. — Novi jekleni most čez reko Columbia, baje naj-’v«rčji na svetu je sedaj popolnoma dovršen. Zgrajen je bil za Spokane, Portland & Seattle-železnico, stane nad $2, 000,000 in je z’dohodi vred 2 milji dolg. Glavni del mostu, deset obokov, je dolg 2806 čevljev.
Proti poroštvu.
San Francisco, Cal., 7. jul. — Abraham Ruef, ki je obtožen podkuplja-nja mestnih in okrajnih uradnikov in se nahaja v preiskovalnem zaporu že več mesecev, je izpuščen iz okrajne ječe, ko je položil poroštvo v skupnem znesku $1,500,000. Njegova pravda, že druga, je določena za dan 15. julija.
Vlaka trčila skupaj.
Oakland, Cal., 4. jul. —- Vlak ozkotirne železnice, ki drži iz Alameda Mola v Oakland, je trčil ob vlak Santa Cruz-železnice. Vagon za kadilce zadnjega vlaka je bil popolnoma razdejan in vsi potniki so bili usmrčeni ali ranjeni. Doslej je spravljenih izpod razvalin šest mrtvecev in kacih trideset ranjencev.
Slab “rekord”.
New York, 8. jul. — Po danes objavljenem poročilu policijskega komisarja Binghama je bilo zadnje 3 mesece dejanih v zapor 1814 oseb zaradi zločina, 1591 zaradi prestopka in 710 kot sumljivih. Med istim časom je bilo obsojenih 608 oseb zaradi zločina in 904 zaradi prestopka.
Kuge konec.
Willemstad, Curacao, 7. jul. — Glasilo venezolanske vlade v Curacau poroča, da je venezolanski minister vnanjih zadev dne 4. julija sporočil diplo-matičnim zastopnikom velesil, da je v La Guairi kuga prenehala.
Ribiško vprašanje.
Haag, Holandsko, 7. jul. — Tu so doznali, da se koncem tega leta pred-lože prepiri Amerike in Kanade v ribiškem vprašanju mednarodnemu razsodišču v poravnavo.
Nadškofijski odredbi.
St. Louis, Mo., 3. jul. — Po sklepu škofov nadškofije st. louske je nadškof Glennon odredil, da je vsak duhovnik te nadškofije zavezan, napraviti oporoko in v svojem letnem poročilu na kancelarja natanko navesti, kje je ta oporoka shranjena.
Nadalje je nadškof Glennon odredil, da se prihodnji dve leti in dokler se ne nabere svota $2,000,000, potrebna za gradnjo nove katedrale v St. Louisu, ne sme nabirati za nobene druge svrhe odstrani vernikov v nadškofiji.
VELIK POŽAR V BOSTONU, MASS.
Železniška skladišča in štiri ladjenice zgorele poleg ogromne žitnice.
PARNIKI BILI V NEVARNOSTI.
Dve osebi pogrešani. Skupno škodo cenijo na $1,600,000.
Boston, Mass., 8. jul. — Požar, ki je nastal bržkone po samovnetju ali po iskri iz kake lokomotive, je danes napravil tukaj na pročelju pristanišča škode do $1,600,000. Velik del izgube odpade na Boston & Albany-zelezni-co. Dve osebi se pogrešata, in videti je, da sta storili smrt v plamenih. Prva pogrešana oseba je bil Daniel Sullivan, čuvaj v službi Cunard-linije; druga pogrešana je bila Miss Sadie Arnold, uradnica Cunard-linije.
Današnji požar je največji, kar jih je izza nekaj let . obiskalo tukajšnjo luko. Plameni so se razširjali hitro kot veter, in ko se je pojavil prvi gasilni stroj na pogorišču, se požar ni dal več omejiti in se je širil od ladjenice do ladjenice.
V pol uri je ogenj uničil štiri ladjenice, tri skladišča, eno žitnico s 30,000 bušlji žita in mnoge železniške vagone z nakladi.
Več ladij, med njimi oceanski parnik “Devonian”, je le z največjo težavo in stisko uteklo pogubi. Mnogo brodov je pa hudo poškodovanih.
Največji del izgube odpade na Boston & Albany-železnico ter na New York Central & Hudson River-želez-nico, namreč en milijon dolarjev. Izgubo na žitnici z vsebino cenijo na $500,000. Škoda je povečini krita z zavarovalnino.
Rus na konju.
Tabriz, Perzija, 7. jul. — Boji med uporniki in pristaši šahovimi so vsled odločnega nastopa ruskega general-konzula Pohibitonova začasno končani. Sedaj se vrše mirovna pogajanja.
Berolin, 7. jul, — “Loka.l-Anzeiger” objavlja danes brzojavko svojega poročevalca v Teheranu, po kateri ruski vpliv v perzijskem glavnem mestu čimdalje bolj raste. Ruska vlada izkorišča svoj vpliv na šaha najuspešneje.
Obsedno stanje v Perziji.
London, 4. jul. — “Times” donaša iz' Teherana brzojavko, da je izza 22. junija čez Perzijo proglašeno obsedno stanje. Ruski general Lijakov, ki ga je šah imenoval poveljnikom kozakov, ima ukaz, zatreti vsak nemir in upor. Iz pokrajin dohajajo vznemirljive vesti.
Slabi strelci.
New York, 8. jul. — Trije vojaški ujetniki, ki so morali zaradi ubega v kaznilnico za 1 — 2y2 leta, so danes utekli iz Fort Hamiltona, v katerem so bili zaprti, četudi so nele straže, marveč skoro vsi člani nemale posadke neprestano tekli in streljali za njimi.
Ogromen požar.
Lvov, Galicija, 4. jul. — Strela je danes užgala studence kamenega olja pri Boryslavu. Pet oljišč in 1500 shramb za olje, ki pokrivajo celo šti-rijaško miljo), je v plamenih. Več shramb je počilo in goreče olje se zdaj razliva v reko Tysmienico. Čete so klicane na pomoč.
Hvalospev turški armadi.
Dunaj. 6. jul. — Tu se zelo komentira zdravica, katero je izrekel nemški general von der Goltz na nekem banketu. Zeki paša je nazdravil cesarju Viljemu in nemški armadi, o kateri je dejal, da je prva na svetu. General von der Goltz je odgovoril nazdravljajoč sultanu ter najboljši armadi na svetu: turški armadi. Rekel je, da da more trditi, da je turška armada izborno pripravljena za sprejem kateregakoli ne-prijatelja; ta armada da je bila vedno zmagovalka in je svoja divna svojstva ohranila do danes.
Car.
London, 5. jul. — Dne 16. in 17. julija obišče carja Fallieres. Car obišče angleškega kralja in predsednika francoske republike ter nemškega cesarja. Car obišče baje tudi Italijo in se sestane z italijanskim kraljem Viktorjem Emanuelom. Razgovorov med francoskim ministrom Pichonom in angleškim ministrom Greyom se je ves čas udeleževal tudi ruski poslanik Sklepajo, da je že vse pripravljeno za novo trozvezo: Rusija-Angleška-Fran-coska.
Žrtve Četrtega julija.
Chicago, 111., 5. jul. — Razdonelo je šumno praznovanje obletnice tistega dne, ko je bil pred 136. leti izdan ne* umrljivi proglas neodvisnosti. Navdu» šenje se je poleglo, dim se je razkadil. Streznjeni se ozremo v jutrnji časopis.
V ogromnih številkah kaže prva stran število ponesrečencev. Nič manj nego 47 mrtvih in 2330 ranjenih! Na čelu imenika poškodovancev stoji Chicago z 8 mrtveci in 167 ranjenci. S tem pa imenik še dolgo ni izčrpan. Popolna sestava letošnjih žrtev bo mogoča šele v nekaj tednih. Usodne posledice po umetnem ognju povzročenih ranitev se navadno pojavljajo pozneje, posebno v slučajih, če ni zdravniška pomoč nemudoma pri roki. Požarnih alarmov v Chicagi je bilo 50, a mnogi so bili samo “šaljivi”.
St. Louis, Mo., 4. jul. — Pozno popoludne je znašalo število žrtev 4. julija: 1 mrtev, 1 smrtno ranjen in 75 bolj ali manj ranjenih.
Cesar preprečil nesrečo.
Ischl, Avstrija, 8. jul. — Po ''svoji hladnokrvnosti je cesar Franc Jožef odvrnil nedogledno nesrečo. Ker se je počutil prav posebno dobro zadnjo nedeljo, je šel v gledišče.
Dana je bila opereta “Sladke Grize- . te”. Sredi necega prizora je nenadno odrekla električna luč, in vsa notranjost gledališča je bila povita v te» moto.
Občinstvo je bilo osuplo, iz osuplosti je nastal nemir, nihče ni vedel, kaj se je zgodilo, in že se je poskušalo, pri tiskati do izhodov.
Videti se cesarja ni moglo, a slišati ga je bilo govorečega. Njegov glas ni kazal najmanjšega vznemirjenja, ko ji proti svojemu spremstvu rekel, da misli mirno počakati konca.
Od lože do lože in Od parketa do gorenjih vrst je potem v temnem prostoru odmevalo “cesar ostane”. Kakor bi začaral, je učinkovala ta besedica. Vsi, ki so že odhajali, so se spet usedli na svoje prostore in so tudi počakali. Panika je bila preprečena.
Velik dar.
Praga, 8. jul. — Grof Ferd. Chotek, sorodnik prestolonaslednikove soproge, je kupil pol milijona kron vredno posestvo Wolchow in ga. daroval redu sv. oltarnega zakramenta.
Sv. oče zdrav.
Rim, 7. jul. — Iz Pariza razširjeno govorico o nevarnem obolenju papeža Pija X. proglašajo vatikanske oblasti za popolnoma neutemeljeno. Sveti oče, ki se je včeraj več ur posvetoval z državnim tajnikom kardinalom Mer-ry del Val, je nasprotno popolnoma zdrav.
Ana Gould in princ Sagam
London, 7. jul. — Gospa Ana Gould in princ Helie de Sagan sta bila danes poročena v registratorjevem uradu, na kar se je poroka ponovila v francoski protestantski cerkvi na Soho Square.
“Vestnik.”
Pravkar smo prejeli 1 št. novega lista, ki se imenuje: “Vestnik”—edini slovenski ilustrovani list v Ameriki, Neznani izdajatelji so v New Yorku in pravijo, da bo novi list prinašal povesti, potopise, humoreske in opisaval bežeče dogodke. Cena listu na leto $1.00, izhajal bo dvakrat na mesec. Vsebine še nismo utegnili presoditi.
Boj proti jetiki.
Vsi omikani narodi celega sveta se bore proti “beli kugi” ali jetiki. Zdravniki se strinjajo, da je neobhodno potrebno, poučevati ljudstvo o zgodnjih znakih tuberkuloze, da se vsakdo vspO sobi za boj proti bolezni o pravem času. Izmed vseh znakov, ki se omenjajo v časopisih, je najnavadnejši in prvi izguba slasti do jedi in bljuvanje, kar se čestokrat prezre in zanemari. Začni takoj uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, da preprečiš najbolj smrtonosno bolezen. To zdravilo uravna želodec ter ga okrepi in vsposobi za uživanje in prebavljanje hrane. Ko to dosežeš, si dobil bitko, posebno, če dodaš zdravljenju solnčnih žarkov in svežega zraka. 11 tega razvidiš, kako važno je, nikdar ne zanemariti “navadne” izgube slasti. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino ti ozdravi vse želodčne bolezni. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Priporočilo.
Rojakom naznanjamo, da je sedaj naš zastopnik. za Waukegan, 111, g. John Divjak, On sme prejemati naročnino in izdajati pobotnice. Priporočamo ga!
Uprav. “A. S.”
Joliet, 111., 8. jul. — Čisto mirno in brez usodnih nesreč smo obhajali letos v našem mestu ob najlepšem vremenu slavni dan Četrtega julija. Daši ni bilo pokanja in streljanja ni konca ne kraja, so bile samo tri osebe lahno ranjene. Med temi je bila soproga aldermana Harney; ta se je zvečer hladila pred Svojo hišo v družinskem krogu, ko je nenadno priletela od nekod krogla in jo oprasnila na vratu; smrti je utekla kot po čudežu.
— Mladoletna roparska morilca Anton Bluth in Matthew Stariha sta naše mesto tako silno razburila, da se že teden dni vsepovsod govori samo o njunih zločinih. Kakor smo zadnjič poročali, sta dne 1. t. m. zvečer ob
8.	uri ustrelila Avgusta Beltzner, 67 let starega trgovca, v njegovi groce-riji, in bila prijeta še tisto noč. Medtem sta pripoznala že celo vrsto hu-dodelstevj ki sta jih skupaj izvršila onadva, a jih je doslej policija pripisovala vnanjim malopridnežem, katerih prihaja v naše mesto vedno več kot dovolj. Tako sta pripoznala tudi u-mor salunarja Arthur Yacka, ki je bil smrtno obstreljen dne 19. aprila zvečer na nekem izletu v bližnjo okolico proti West Lockportu. Salunar Yack se je vozil v spremstvu neke ženske, ko sta naenkrat izza grmovja priskočila dva našemljenca in velela voz ustaviti, kar se pa ni zgodilo in zato sta streljala in na smrt ranila Yacka, katerega sta hotela oropati. Tako sta torej Bluth in Stariha izvršila najmanj dva umora, prvega dne 19. aprila in druzega dne 1. julija t. 1. Razuntega sta pripoznala še sledeča zločinstva: 1) Dne 7. aprila sta napadla in oropala mlekarja Jos. Limpe-richa, stanujočega pod h. št. 202 na Summit cesti; vzela sta mu $15. 2) Dne 15. aprila sta ustavila karo Joliet & Southern Traction-kompanije na Plainfield-cesti ter si prisvojila dve žepni uri in $15 v gotovini. 3) Dne 29. aprila sta salunarja Petra Murina na North Eeastern avenue zaprla v njegovo omaro za led in mu potem uropala $35 v gotovini in dve uri. 4) Dne 2. maja sta poskušala oropati Alfreda Wunderlicha na North Hickory cesti blizu Elizabeth ceste, pa sta zbežala, ko se je napadenec postavil v bran. 5) Dne 6. maja sta poskušala oropati necega salunarja v mestecu Belvidere, 111., a se jima ni posrečilo, ker se je salünar pravočasno umaknil. 6) Dne 16. junija sta poskušala napasti na Raynor avenue trgovca Franka Bretza, ki ima svojo grocerijo na John cesti, ampak sta zbežala, ko je napadenec pokazal korajžo.
To so torej hudodelstva, ki sta jih mlada razbojnika doslej pripoznala. Da li jih imata še kaj več na vesti, odkrije morda bodočnost. Hudo na sumu sta bila glede umora rockdalskega salunarja Jerneja Marentiča, a oba trdovratno zanikujeta, da bi bila v kaki zvezi s tem umorom. Vsekakor sta pokazala, da sta zmožna za vse mogoče zločine, in zlato medaljo pač zasluži tista Mis Mae Middleton s Hunter avenue, ki je edina povzročila, da sta bila mlada morilca tako hitro prijeta po njunem zadnjem zločinu; kajti sicer bi jima gotovo padlo v roke še mnogo žrtev.
Septembra meseca prideta zločinca pred tukajšnje porotnike. Dotlej ostaneta v okrajni ječi, kamor sta bila prepeljana te dni. Matthew Stariha je bil po svojem lastnem izpovedanju rojen v Avstriji, a je prišel kot dete v Ameriko; star je 19 let in je živel pri svojih starših pod h. št. 1304 na North Broadway; slovenskih fantov se je izogibal ter si izbiral tovariše med drugorodci, med katerimi se je popolnoma izpridil; seveda ni imel stro ge domače vzgoje in šibe menda sploh ni poznal; mati ga sedaj objokuje, a prepozno. Anton Bluth je bil rojen v Jolietu pred 18. leti; s svojo priletno materjo, rodom Nemko, je stanoval na voglu Nicholson & Hutchins cest, izgubivši očeta pred več.leti. Oba mladeniča sta seveda brala in “študirala” različne krvave dogodivščine, kot jih nudijo zloglasne “dime-nove-le” ’; in pokazala sta s svojimi čini, kako izvrstno znata posnemati razne “junake našega časa”. Li čudo potem, da sta prišla tako daleč — pod vešala?
Pač strašen vzgled za starše in njihove otroke, in upati je, da bo vplival blagodejno na tega ali onega.
—	Veliki piknik prirede jolietski trgovci (Merchants Association) dne 23. julija v Dellwood Parku, za to bodo ta dan zaprte vse prodajalne in mesnice.
—	Slovensko katoliško mladeniško društvo sv. Alojzija, ki šteje izza kratkega obstanka že 40 članov, bo imelo dne 19. julija svojo sejo, na kateri se bo razpravljalo o preustrojitvi društva. Sprožila se je namreč misel, da se oskrbe za društvenike vojaške uniforme, puške itd., kot jih imajo n. pr. poljski marinarji. Zato so izrecno vabljeni vsi člani na prihodnjo sejo.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Arnič Martin, Batinič Nikola, Horvat Nikola, Tušek Ivan in Vidic Bogomil.
—	Svoje hiše so kupili sledeči rojaki: Matt. Gašperič na Jackson st. blizu Chicago ceste za $1,750; John Lekan na voglu Summit in Granite cest za $1,900; John Štefanič na Scott cesti za $4,000.
—	Letnd zborovanje Poljskih vojaških društev drugega voja narodne organizacije se je vršilo v našem mestu zadnjo soboto in nedeljo ter zaključilo v najlepšem redu. Lepa je bila parada v soboto dopoludne. Več udeležencev in gostov so pričakovali iz Chicage. Zborovanje se je vršilo v Golobičevi dvorani, ki je bila primerno okrašena.
-— Nevihta v ponedeljek pi'oti večeru je napravila dokaj škode v našem mestu. Strela je udarila v stolp hr-vatske cerkve B. D. Marije na North Broadway in zgorelo je precej štrene. Škode je do $300, a je krita z zavarovalnino. To je bilo vdrugič v enem tednu, da je strela udarila v omenjeno cerkev.
—Italijan Vincenzo Scavo, star 26 let, je bil v nedeljo zjutraj ustreljen po svojem tastu Antonu Romano vsled rodbinskih prepirov. Žaloigra se je izvršila blizu kamenoloma Western Stone-kompanije. Tast je črtil svojega zeta že dlje časa, češ, da preslabo ravna s svojo ženo. Morilca zasledujejo, ker je iz mesta izginil.
—	Samoumor je izvršil železniški vslužbenec F. T. McHugh v ponedeljek zvečer s tem, da se je zastrupil. Šele pred tremi tedni se je oženil, a ker njegova žena ni hotela stanovati v njegovem domu, nego pri svojih starših, je mladi mož izgubil veselje do življenja.
—	Ako se ponesrečite; ako kupite hišo ali posestvo in rabite pojasnila; ako rabite pojasnila glede evropskih ali ameriških postav—: obrnite se na me, ki sem edini avstrijski advokat v Jolietu in sem namestnik konzula. S. E. Freund, 320 Barber Bldg.
■— Ali ste bolni? Pridite ali pišite slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
Brockway, Minn., 28. jun. — Dovolite mi zopet nekaj prostora, da sporočim nekoliko o naših razmerah.
Sedaj ni ravno posebnega dela raz-ven okopavanja in to le po malem, ker dež vedno prihaja in je zemlja skoro vedno premokra. Kmalo pa se prične senožet in treba bode, kakor pravijo, v roke pljuniti. Senožet kaže dobro in gotovo bode dosti mrve, če le vreme ne poškodi preveč. Žito, tur-šica, krompir itd., je letos nekaj kasnejši kot po navadi, ker je bilo vreme premrzlo spomladi.
Nove hiše si postavljajo: Frank Vouk, Martin Legat, Joseph Justin in Frank Trobec. Tudi več drugih napredkov se vidi pri naših farmarjih, še celo drugi telefon smo dobili v naše mesto, kar pa nekaterim starim očetom kakor tudi nekaterim mladim zelo težko de, ker se jim zdi to čista potrata. Pa kateremu se zdi telefon nepotreben, naj lepo tiho bo in pusti to čudno zverjad na miru, kakor tudi ljudi, ki imajo s tem kaj opraviti.
Pretečeni teden so obiskale tako-zvane Legatove in Kocjančičove sestre iz Dulutha svoje tukaj bivajoče stariše. Sestri Pršula in Cirila Kocjančič, kakor tudi sestri Amata Legat so učiteljice, dočim sta sestri Barbara in Elenora Legat postrežnici v bolnišnici.
K svoji bolni materi na obisk je prišla gospa Jera Reinhart, nekdaj Legat, iz Washingtona in ostane nekaj časa tukaj.
Učiteljica Angelica Mensinger je prišla pretečeni teden na počitnice domov iz Waukegana, kjer je poučevala pri fari Rev. Plevnika. Upamo, da ji ostanejo te počitnice v veselem spominu. Na počitnice iz šole so prišli tudi Joe Trobec, Štefan Legat ter Joe in John Omami.
V nedeljo 21. junija je priredilo dekliško društvo Matere Božje dobro-znano, krasno igro “Lurška Pastirica” v cerkveni dvorani sv. Štefana. Priča njih vspeha je bila natlačena dvorana in mnogi in dolgi ploski. Res, če se vzame v poštev, da je to prvi poskus v kaj takem, mora vsak reči, da so se, kakor pravijo, dekleta prav brhko ■odrezale. Ne bodem opisoval natančneje, kakor le toliko hočem reči, da sta najizvrstneje igrali Helena Trobec, ki je igrala vlogo grofinje, in pa Agnes Slamnik, ki je predstavljala slepo hčerko grofinje. Vse pa, kakor sem že omenil, zaslužijo pohvalo, posebno ker so govorile čisto gladko in se jim ni ostavljalo. Tako, dekleta, le tako naprej, in vi fantje, kaj se bodete pustili prekositi od deklet? Le na noge, če so prav nekatere dolge, samo poskusiti je treba!	Š. Š.
Chicago, 111., 6. julija. — V nedeljo, dne 5. julija smo chicaški katoliški Slovenci praznovali desetletnico obstanka naše fare. Dne 12. junija 1898. je namreč preteklo deset let, kar je milostljivi gospod Nepomuk Jaeger, o-pat čeških Benediktincev pri cerkvi sv. Prokopa blagoslovil staro slovensko cerkev v Chicagi. Desetletnico smo obhajali prav slovesno. Slovenska ka-
toliška društva v Chicagi so razobesila v cerkvi svoje društvene zastave. Nad vhodnimi cerkvenimi vrati je bila ta dan razobešena z lepim vencem okrašena slika ustanovitelja naše fare, č. g. John Plevnika. V cerkvi nad glavnim altarjem je visel iz cvetja in zelenja spleten venec z napisom: Živel ustano vitelj naše fare! Ob osmi uri zvečer so vsa takojšnja slovenska katoliška društva iz cerkvene dvorane prikorakala v cerkev. Pred altar je stopil č. g. John Plevnik. Pevski zbor s kora mu je v pozdrav zapel pozdravno pesem, nalašč njemu v čast zloženo. Na to je imel ustanovitelj naše fare slavnostni govor, ki nam je živo v spominu in ga ne bomo pozabili do groba. Gospod je primerjal ustanovitev naše fare z ustanovitvijo svete katoliške cerkve. Skromen in reven je bil začetek katol. cerkve in skromen in reven je bil začetek naše fare. Apostoli, neučeni ribiči so hodili okrog in oznanjevali poganskemu svetu nepoznanega Kristusa križanega. Nad grobom neuče-nega ribiča, prvaka apostolov, sv. Petra v Rimu se pa dviga danes največja cerkev na svetu. V katakombah (t.
j.	podzemeljskih jamah) so se zbirali prvi kristjani, tamkaj molili Boga in prejemali sv. zakramentev Iz katakomb je zrastla sv. katoliška cerkev in se je razširila po celem svetu. Kakor prvi kristjani tako smo tudi mi v revni hiši božji pod “sidewalkom” častili Boga in prejemali sv. zakramente. Čast pa vsem slovenskim katoliškim društvom in sploh vsem katoliškim Slovencem v Chicagi, ki so dosegli s svojo dobrohotnostjo in požrtvovalnostjo, da se dviga danes na tem mestu cerkev, na katero mora vsakdo biti ponosen. Molitev iz katakomb je bila Bogu ljuba; rad je tudi Bog poslušal molitve onih, ki so se zbirali v stari slovenski cerkvi. Mi ne moremo soditi, koliko rojakov je zadobilo milost v revni stari cerkvi, in sam Bog ve, kako globoko bi propadel ta ali oni rojak v velikem mestu Chicagi, če bi tu ne bilo domače cerkve in domačega duhovnika. Zahvalimo Boga za vse milosti, katere smo prejeli tekom desetih let v hiši božji. Molimo za one farane, ki so šli pred nami in zaspali v Gospodu, mi vsi pa dajajmo dober vzgled, da bo Bog pripeljal nazaj v naročje svete cerkve še one nesrečne rojake, ki so v vrtincu velikomestnega življenja izgubili vero svoje matere.— Z veseljem smo poslušali gospoda in milo se nam je storilo pri srcu, ko smo ga slišali oznanjevati besedo božjo z istim ognjem in z isto mladeniško navdušenostjo, kakor pred desetimi leti. Po govoru smo imeli pete litanije z blagoslovom. Č. g. Janez Blažič začasni župnik v So. Chicagi, č. g. A. Sojar naš domači dušni pastir in bogoslovec g. Anton Schiffrer so prisostvovali č. g. Plevniku, slavljencu tega večera. Imeli smo pete litanije, in odgovarjala je cela množica s staro in še vedno najlepšo prošnjo: Marija k Tebi uboge reve....
Častiti gospod ustanovitelj naše fare! Mi vsi vemo, kakšen je bil naš začetek; mi vsi vemo, kako ste se prizadevali združiti rojake pod zavetje slovenske cerkve v Chicagi; mi vsi pripoznamo kolikor sami vemo in ko-' likor smo slišali od najstarejših faranov, da se Vam med nami ni godilo tako, kakor bi slovenski duhovnik lahko pričakoval od svojih rodnih bratov Slovencev. Pa pozabite vse to! Bog bodi Vaš plačnik za trud in delo, ki ste ga izvršili med nami. Kot skromen spomenik na desetletnico si ohranite sliko, ki smo jo Vam podarili v imenu naših društev in v imenu naše fare. K sklepu Vam pa želimo to, kar sta Vam želela stari očka Stalzer in Stalzerjeva mamica, ki sta ta dan prvikrat — dal Bog da ne zadnjikrat — videla našo novo cerkev. Častitljiva, od let upognjena starka Vam je prinesla v imenu društva Marija Pomagaj svež šopek cvetlic, vsa vesela, da zopet vidi in sliši: “dobrega gospoda Plevnika”. Rekla Vam je: “Nate, tu Vam dam tale “pušeljc” in želim, da bi Vi in mi vsi skupaj v nebesa prišli.” Ob enem s to željo Vam pa izrekamo željo, ki so jo Vam pojoč izrazile naše vrle pevke:
“To želimo vsi farani,
Da Vas dolgo Bog ohrani!
Mi Vam vsi obljubljamo,
Da Vas ne pozabimo.”
John Žefran, predsednik društ. sv.
Štefana št. 1 K. S. K. J. in cerkveni odbornik.
Avgust Poglajen, predsednik dr. sv.
Jurija št. 960 C. O. F.
Mihael Staniša, cerkven odbornik.
Martin Kremesec, predsednik dr. sv.
• Alojzija št. 47 K. S. K. J.
Jožef Bliš, predsednik “Zvona”, št.
70. J. S. K. J.
Cleveland, O., 1. jul. — Slavno u-redništvo A. Slovenca! Prosim za nekoliko prostora v našem vedne priljubljenem listu, da mi natisnete in priobčite par vrstic, da s tem rojakom naznanim zopet kaj iz našega mesta.
Mesec julij se je približal. Junij, ki je njegov sosed, je bil neznosno gorak povsod okrog, kakor tudi v našem mestu Clevelandu. Več žrtev je že zahteval bodisi naših rojakov in druzega naroda. Ravno v tem, ko mi je na vrsti neizogibna vročina, imam o-meniti in naznaniti čitateljem tega lista, da je nenadno zadela kosa smrti našega po več krajih dobro poznanega rojaka posebno v Clevelandu, O., Štefana Lovšin, doma iz Ribnice, star 39 let, oženjen tukaj kacih pet let ter brez otrok. Bil je tukaj v Ameriki približno 14 let. Podal se je bil pred nekaj leti na obisk v staro domovino. Ko pa se je zopet nazaj povrnil, usta-
novil se je v malem mestu Maslon, Ohio in tam je delal zopet v “pipe shop”, ker to je bil že njegov posel tudi v Clevelandu. Ko je bil na delu, prišlo mu je nekoliko slabo vsled vročine in ko so ga prinesli na hladno, se ga je polotil notranji krč. Nato ga so odvedli na njegovo stanovanje, kjer mu je njegova prestrašena ženska preskrbela zdravnika, in ker eden ni mogel stvari znajti, poklicala je še tri druge zdravnike. Ali žalibog, ni mu bilo mogoče pomoči ničesar in v dvanajstih urah je izdihnil svojo blago dušo, prejevši poprej še zakramente svetega poslednjega olja. Hitro se je vest raznesla o izgubi tako povsod priljubljenega rojaka, posebno tu k nam v Cleveland, ker tukaj zapušča še svojega pravega brata Jožeta Lovšin, svojega strica Jakoba Lovšin in obenem švogra Matija Ermakora. Ta se je takoj podal na pot do svojega ljubega švogra, da takorekoč potolaži ženo, katera tako strašno žaluje po izgubi še tako mladega moža. Bil je krepak in močan človek rudečega obličja kot jutranje solnce in visoke postave. Ker je bil več let v našem mestu, zatoraj mu so njegov švoger Mat. Ermakora in stric kakor brat preskrbeli zadnjo čast in ga dali prepeljati v Cleveland v stanovanje Mat. Ermakora na St. Clair Ave., prav blizu slovenske cerkve sv. Vida, da smo ga tako lahko še poškropili za vedno z blagoslovljeno vodo vsi mi njegovi poznani prijatelji ter molili za njegovo dušo. Pri društvu ni bil nobenem, vendar prihranil si je že precej lepo svoto denarja, ni bilo treba beračiti in poslal je tudi lepo svoto v stari kraj svoji sestri. Da je bil pokojni Štefan Lovšin dober človek, se je pokazalo pri pogrebu, ker so iz njegovega mesta Maslon pogrebniki šli na svoje stro ške in bilo jih je šest in nekaj drugih žena je prišlo ga spremit in mu izkazat zadnjo prijateljsko čast. Videl sem tudi jaz poročevalec teh vrstic, kako ljub jim jb bil. Krsta je bila vsa pokrita s krasnodragimi venci in vse okolu krste; naj bolj so me-ganile lepe bele lilije tako lepo uvrščene, da je bila res prava ljuba čast. Bog mu daj večno luč! Poročevalec J. R.
Cleveland, O., 29. jun. — Slavno u-redništvo Amer. Slov.! Z veselim srcem se zopet obračam do Vas ter vam pošiljam ta ,moj zaželjeni dopis, ako-ravno površno posnet bodisi o dogodkih ali o delavski roki. Znate, g. u-rednik, rad bi večkrat kaj pisal z mojo slabo pisavo, pa včasih pričakujem še kake bolj prebrihtane pisave, da se bo kedo oglasil; ko pa vidim, da se nič ne pričaka, naj toraj za danes zopet jaz par člankov podam v roke slavnemu uredništvu in vsem čitateljem tega lista po širni Ameriki kakor tudi v stari domovini. Tedaj bodi mi dovoljeno, da začnem svoj namen.
Že precej lepo vrsto let se nahajam
v tej zaželjeni deželi Ameriki in v tem slavnem mestu Clevelandu. Sem rekel “slavnem” in še rečem slavnem, zakaj v resnici se nam proslavlja že zadnja tri l»ta, to vedo dobro vsi slovenski rojaki po Združenih državah; ali to proslavo napredka pustimo na stran in gremo rajši z drugo naprej. Veliko nas je tukaj slov. rojakov in doživeli in prestali smo že marsikaj, vendar kaj tacega še ne kakor v nepozabljeno nedeljo dne 21. junija, ko smo obhajali dan sv. Alojzija, patrona vseh mla-denčev, praznik presv. Rešnjega Telesa, god farnega patrona naše fare sv. Vida; bil je dan prvega sv. obhajila naših slovenskih mladih dečkov in deklic, in vrhu vsega tega dan prve maše, po domače rečeno, dan nove maše. Kar se tiče nove maše, ne bom o tem govoril, zakaj zagotovljen sem skoraj, da je uredništvo že to slavnostno idejo prejelo izpod zanesljive roke. Toraj že par dni preje se je cerkv. odbor in č. g. župnik Ponikvar trudil in se dobro pripravljal, da bi toliko lepša bila slavnost nove maše. V soboto se je zbralo nekaj naših dobrih faranov, da so pomagali v ta namen. Posebno ne smem pozabiti cerkvenih odbornikov in naših vrlih žensk, da so izvrstno po-snažile ves cerkveni, šolski in v dvorani za to namenjeni prostor. O tej priliki naj omenim, kako pravočasno je izdal članek lepega krščanskega pod učila A. Slov., ravno na soboto pred prvim sv. obhajilom, naslovljen. “Staršem, katerih otroci prejmejo prvo sv. obhajilo.” Kako pomenljivo in pod-učljivo je bilo že to za starše, kaj pa še za otroke! Ko smo se zbrali k osmi sv. maši, ugledali smo nedolžne dečke in deklice, katere žele vstopiti takorekoč v odraščeno družbo. Kako krasno je bilo že to, si vsakdo lahko misli. In potem, ko so v spremstvu vprvič poklekovali k mizi Gospodovi in prejeli Odrešenika samega! Pri tem hočem njih imena navesti. Dečki: John Baznik, Martin Dule, Henrik Ermakora, Alojz Strojin, Joe Slana, Anton Lušin, Rudolf Zakrajšek, John Novak, Frank Line, Fr. Gorše, Rokus Nahtigal, Anton Pižem, Anton Hočevar, Andrej Magličič, John Jerše, Anton Fortuna, John, Krajec, Joe Mevžek. Deklice: Marija Mikolič, Marija Pucelj, Marija Jadrič, Marija Kmet, Johana Gornik, Ana Zajmec, Ana Čuž-nik, Marija Vitus, Katie Gredenc, Frances Zupančič, Elizabeta Brodnik, Alojzija Smolič, Marija Berislavič, Marija Novak, Frances Škulj, Marija Koci, Marija Boldin, Marija Zaveršek. Spremljevalca dečkov: Fr. Smolič in J. Smolič. Spremljevalke deklic: Frances Zaveršek, Angela Škulj. Naš č. g. župnik Ponikvar je do srca ganljivim govorom spodbujal. Skoraj ga ni bilo, da ne bi mu prišle solze v oči. Bog dal trden sklep vsem novoobhajencem, da ga nikdar ne pozabijo.
Drugi dan 22. junija pričela se je obenem štirideseturna pobožnost. Ob
tej pobožnosti nas je obiskal č. g. Anton Sojar iz Chicage ter nam je zopet vtisnil globoko v srce božjo besedo Prvi večer: O izgubljenem sinu. Kako živo in ganljivo pretresujoč glas se je razlegal med ljudstvom po vsej cerkvi od altarja do vrat! Drugi večer: Ako ne boste kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo. In tretji večer povzamem izmed pridige le o clevelandskem napredku. Ob sklepu bilo je še več duhovnikov in procesija s presv Rešnjim Telesom in Zahvaljeno pesmijo. Č. g. župniku A. Sojarju se y imenu več faranov prisrčno lepo zahvaljujem. Bog dal še večkrat priti v našo sredo! Več prihodnjič.
Pozdravljam vse čitatelje tega lista, Vrlemu A. Slov. želim obilo uspeha z dobrimi predplačniki.
Poročevalec J. R.
Ely, Minn., 29. jun. — Društvo sv. Srca Jezusovega št. 2. J. S. K. J. se je dne 28. junija vdeležilo skupno svete maše. Dne 5. julija se pa udeleži društvo sv. Cirila in Metoda št. L, spadajoče pod goriomenjeno Jednoto, skupno svete maše. To je nad vse časti vredno, da društva skupno počastijo svoje patrone ali zaščitnike.
Zdravnik Charles G. Shipman je pro dal svoja imetja tu v Ely, namreč Ship man-bolnico, bolnišnico v Winton, Minn., Exchange hotel ter mali otok s poletnim poslopjem v Lake Long pri Ely. Kupca sta tukajšna zdravnika G. T. Ayres in O. W. Parker. Zdravnik Shipman, kateri je enih prvih naseljencev v Ely, se poda, na svoj novi dom v Los Angeles, Cal.
Eveleth, Minn., 29. jun. — Tu je dne 26. junija pogorela višjerazredna šola. Vsa škoda se ceni na 90 tisoč dolarjev. V Duluthu, Minn., je pogorelo dne 26. junija v Rices (Point) obrežju skladišče za žito, elevator ter druge stavbe ob vodi; pogorelo je žita v vrednosti $681,420. Vsa skupna škoda znaša $1,011,520. Lastnina pogorelega poslopja je bila večinoma Consolidated Elevator-družbe.
J. J. Peshell.
Fleming, Kansas, 1. jul. — Nimam sicer nič dobrega poročati, pred kaj: slabega. Tukaj se dela jako malo. Aprila in maja smo sploh počivali. Junija smo začeli delati, ali ne delama zdržema, skoraj imamo po celi teden praznik. Troštamo se, da bomo kmalo prebili počitnice, ali zagotovo pa ne vemo. Za sedaj ne svetujem, da bi kateri rojakov prišel sem za delom; delo bi še dobil znabiti, ali če ni ših-tov, ni plačila; kadar bo kaj boljše se hočem zopet oglasiti.
Ker so bolj slabi časi, tudi ni društvenih veselic tako kot druga leta. Vrajma se kje kaka ofcet ali kaj sličnega, da se mladi svet nekoliko razgreje. Pravkar sta se poročila v tu-
(Nadaljevanje na 9. strani.)
“MOJ SIN JE SEDAJ POPOLNOMA ZDRAV. PRIPOROČAH SEVEROVA ZDRAVILA VSAKEMU TRPINU.”	MARTIN KO ST Y AL, BRAZNELL, PA.
V.\V.V7AV.V.V.V.W,,AVW.YAVA\%%V.V.V.V,VA,//AV.V,V.,.V.,.W/A,.V.V.V.VJW!i\
Vas li nadleguje želodec?
Imate-li poletno bolezen, grizenje, bljuvanje, žganje srca zabasanost, neprebavnost, oslabelost in drisko? Tedaj je čas rabiti
Severov želodčni grenčec
To zdravilo pomaga prebavljati, zdravi zabasanost, daje moč in krepost. To je neprecenljivo zdravilo zoper vse nerede prebavnih organov.
Cena 50 centov in $1.
ČITAJTE
NASLEDNJO
PISMO:
“Po nasvetu sem začela rabiti Severov Želodčni Grenčec in Severov Življenski balzam ter sem sedaj popolnoma močna in zdrava, ter imam zdrav okus.” Mary Jedlička, Phillips, Wis.
Prodaje se v vseh lekarnah.

Vprašajte samo za “Severova.”
GLAVOBOL.
Veliko je načinov na katere se je zanesti, da preženejo glavobol. To je eden najboljih. Pole-gajte hladne obkladke na glavo. Operite si noge v topli vodi. Poleg vsega drugega pa ne pozabite rabiti
Severovi Praški zoper glavobol in nevralgijo.
Pomagali Vam bodejo .kakor drugim so, ker so res zanesljivi in priporočljivi. Že se rabijo veliko let. Cena 25 centov.
“Severovi Praški zoper glavobolji so najboljši. Moja žena je poskusila druga zdravila za glavo, ki pa niso pomagala. To zdravilo je jo ozdravilo.”
Math Yirka, Proctor, Vt.
W. F. Severa Co.

KRANJSKO.
—	Iz Amerike na ljubljanski Južni kolodvor se je pripeljalo dne 13. junija 190 Hrvatov in Slovencev; 19. junija s posebnim vlakom 500 Ogrov.
—	Železnica Kranj-Triič se je otvo-rila v nedeljo dne 5. julija.
—	Jubilejni izprevod na Dunaju je narodnim nošam zagotovil obče zanimanje. Kranjska dežela je vzbudila pozornost. Dunajsko časopisje je o kranjski skupini polno hvale.
—	Ustanovni odsek deželnega zbora je dne 19. junija sprejel v popolnem soglasju vseh strank volivno reformo. Težišče cele reforme je v tem, da se ustanovi splošni volivski razred z 11 mandati, 1 mandat dobi Ljubljana, 10 pa kmečke občine. Ljubljana dobi potem še dva poslanca. Ribnica se odloči od Kočevja in se priklopi o-kraju slovenskih dolenjskih mest.
—	Ajdovec pri Žužemberku. V soboto 13. junija je začelo grmeti, stemnilo se je in jelo je treskati. Treščilo je v en hrast in ga razklalo od vrha do tal in blizu ene hiše v neko jablano, katero je tudi razcefralo. Kake 20 minut čez 4. uro se vlije ploha in usuje gosta toča, debela kot grah, ki je padala kakih 10 minut nepretrgoma, da je vse pobelila po tleh. Ploha je izdrla vsa pota, preplavila njive in vinograde in napravila precej znatno škodo posebno po novo rigolanih vinogradih. Sledovi toče se poznajo v daljavo 1 km in na širjavo približno 400
m.	Polovica vinograda Boršt je precej poškodovanega nekaj po toči, še več pa je škodila splav.
—	Novomašniki leta 1908. Posvečeni bodo v mašnike naslednji gg. bogoslovci: a) iz IV. leta: 1. Breitenberger Ignacij iz Idrije. 2. Bukovič Anton iz Vipave. 3. Čadež Viktor iz Škofje Loke. 4. Dimnik Martin iz Jarš pri Ljubljani. 5. Froelich Jožef iz Podnarta (župnija Dobrava). 6. Golob Frančišek iz Prečine. 7. Jaklitsch Iv. od Stare cerkve (Mitterdorf). 8. Ja vornik Tomaž z Vrhnike. 9. Kastelic Anton iz Šmihela pri Žužemberku. 10. Klemenčič Janez iz Kovorja. 11. Kragl Viktor iz Tržiča. 12. Krische Frančišek ¿z Vinice. 13. Lovšin An ton iz Ribnice. 14. Miklavčič Ivan iz Poljan. 15. Tomec Valentin iz Mo ravč. 16. Trdan Frančišek iz Ribnice. 17. Vodopivec Ivan iz Cerkelj pri Krškem. 18. Vovk Alojzij z Goč pri
* Vipavi. 19. Žbontar Matej iz Kamne gorice. — b) iz III. leta: 20. Anžič Jožef iz Ljubljane. 21. Golmajer Frančišek iz Kovorja. 22. Kopitar Andrej iz Komende. 23. Omerza Frančišek iz Cerkelj pri Krškem. 24. Perme Leopold iz Prečine, ozir. iz Šmar-jete. 25. Skvarča Frančišek iz Slavine. 26. Žitnik Frančišek iz Šmarija. Subdijakonat bodo prejeli 10. julija, diakonat 12. julija, presbiterat pa 14. julija, izvzemši gospod Skvarča, ki bo vsled nedostatka starosti mašništvo prejel 3. oktobra.
—	Posvečenje nove cerkve sv. Antona na Viču pri Ljubljani. Dne 14. junija je bil zgodovinski dan za Vič, Glince in Rožno dolino. Posvečena je bila krasna nova župna cerkev sv. Antona. Verno ljudstvo je o tej priliki cerkev in obširni prostor pred njo svečano okrasilo. Vrste visokih mlajev, ki so bili med seboj zvezani z venci, so obdajale cerkev, z mlajev pa so plapolale zastave: slovenske, cesarske in papeževe. Pa tudi omenjene tri vasi so se slavnostno okinčale. Posvetil je cerkev ljubljanski knezoškof, mil. g. Anton B. Jeglič, ob obilni asis-
I tenci č. duhovščine ter prisotnosti deželnega predsednika barona Schwarza
| in dvornega svetnika grofa Chorinske-ga.
—	Pogreb rajnega dekana Matije Erjavca. Dne 16. junija ob $410. dopoldne se je pričel v Vipavi pogreb unjorjenega dekana in častnega kanonika Matije Erjavca. Vipavski trg je nosil žalobno obleko., Raz hiš so plapolale črne zastave. Pogreb je bil ve-likansk. Udeležilo se ga je na 40 duhovnikov. Vodil je pogreb mili g. ljubljanski prošt Sajovic, v cerkvi je Pa govoril č. g. kanonik Karlin. Žalost je bila tem večja, ker je morilec domačin, v Trstu pokvarjen. Rajni Matija Erjavec je bil rojen 12. februarja 1836 v Kriški vasi v župniji Višnja gora, v mašnjka je bil posvečen
26.	julija 1859, bil je eno leto semeni-ški duhovnik, potem kaplan v Črnem vrhu nad Idrijo, kurat v Podkraju, vikar v Črnem vrhu nad Idrijo, kurat v Sturiji, od 23. septembra 1882 župnik 'n dekan v Vipavi. Povsod je zapustil sledove svojega pastirovanja in se ljudje še zdaj spominjajo nanj. Rajnik
bil v občevanju jako ljubeznjiv in Prijazen. Živo se je zanimal za ljud-8tvo, ki ga je ljubil ne zgolj v besedah, ¡Parveé tudi v dejanju. Neutrudljivo le deloval na gospodarskem zadružnem polju. Ustanovil je posojilnico 'a kmetijsko društvo. Iztrgal je do-Pfo vipavsko ljudstvo na gospodarjem polju iz kremljev oderuhov.
, •— Morilec dekana Erjavca v pre-'jkovalnem zaporu ljubljanskega deželnega sodišča. Dne 17. jun. ob pol
12. ponoči so pripeljali morilca vipavskega dekana Erjavca v preiskovalni zapor ljubljanskega deželnega sodišča. Roparskega morilca bo namreč sodilo ljubljansko porotno sodišče. Ker je morilec tudi oropal rajnega dekana, ga zadene smrtna kazen na vislicah, če potrdijo porotniki vsaj z dve-tretjinsko večino glasov vprašanje o roparskem umoru. Ko bi se šlo le za dekanov roparski umor, bi prišel Pangerc že pred prihodnje porotno zasedanje, a ker je tudi osumljen, da je umoril tržaške kočijaže, je mogoče, da se preiskava zavleče. Pangerc namreč taji, da bi bil on umoril kočijaže, a se le pomenljivo smehlja, če se ga vpraša za umor kočijažev. Ker je pa precej indicij za ta čin, se najbrže za vleče preiskava. Pokazali so namreč Pangerčevo fotografijo osebam, ki so videle Vidavovega morilca. Vse so iz javile, da je Pangerc morilcu zelo podoben. Fotografija je stara poldrugo leto. Gotovo je že zdaj, da konfron-tirajo Pangerca z dotičnimi pričami. Takrat se pokaže, če je opravičen nji hov sum. Pozna se mu že na obrazu, da je užival življenje in se globoko potopil v tržaškem močvirnem blati» Pangerc navidezno boleha in izgleda, kakor da ima jetiko. Obtožbo proti Pangercu bo zastopal državni pravd nik Trenz sam, ki ima poročila o vi pavskem sodnem okraju. Morilec Pangerc govori slovensko in nemško, italijansko pa po svojem zatrdilu ne zna, dasi je njegov prijatelj Tomasich iz povedal, da je vešč tudi italijanskega jezika. Pangerc ima gotovo tehten vzrok, da taji znanje laškega jezika. Ce je Pangerc tudi morilec treh trža ških kočijažev, se dosedaj še ni dalo dognati. Morilec je iz poštene rodbi Njegov oče je sedaj star 71 let in živi kot upokojen sodni sluga v Vipavi. Udeležil se je vojne 1.1859. in 1866. Kasneje je služil pri orožni-štvu, dokler ni postal sodni sluga. Sluz boval je v celem 44 let. Viktor Pan gerc je njegov sin iz prvega zakona. S 14 leti ga je dal učiti kovaške obrti Z 18 leti je Viktor šel prostovoljno k vojakom ter služil tri leta pri 97. polku v Trstu. Po končani vojaški službi je ostal v Trstu, kjer se je tudi oženil V tem 'zakonu je imel dva otroka Možu se ni ljubilo delati, toliko raje pa je popival. Posledica tega so bili neprestani domači prepiri. Nekega dne se je povrnil silno pijan domov Žena ga je oštela, on pa jo je za to pretepel do dobra. Nato je pobral ves denar in kar je bilo kaj vrednega zaklenil ženo v sobo ter odšel, ne da bi se vrnil. Ženo je rešila šele policija iz neprostovoljnega zapora. Ta dogo dek je dal povod za ločitev zakona Njegova žena živi sedaj v svoji do mači vasi Slin. Morilec ima eno se stro in tri brate.
—	Umrl je v Kamniku na Kranj skem lesni trgovec in gostilničar gosp Jože Fajdiga. Pokojnik je bil znan narodnjak.
—	Sin ustrelil mater. V Radencih pri Starem trgu v Belokrajini se je zgodil grozen zločin. Bilo je v petek 12. junija zjutraj ob 5. uri, ko je po klicala mati Kata Butala svojega 17 letnega sina Petra, češ, da naj vstane in gre na delo. Sin pa se je ustavljal temu, ker pa ga mati le ni nehala pro siti, naj vstane, je poskočil iz postelje ter šel naravnost po puško in ustrelil na mater in brata, ki je hotel braniti mater. Mati je izdihnila drugi dan v velikih bolečinah, za brata Jožico pa se še ne ve, bo li kedaj okreval, ker ima v nogi zdrobljeno kost in baje so bile krogi j e rjaste. Morilec je vedno ravnal jako surovo s svojo materjo in bratom. Mladega zločinca je že
zadela roka pravice.
—	Najstarejši Ljubljančan umrl. 15, junija popoldne je v Florijanskih ul. št. 19 v Ljubljani umrl najstarejši Ljubljančan France Piškur v starosti 98 let. Zapustil je 71 letnega sina in več vnukov in pravnukov. Mož je bil do zadnjega časa čil in čvrst ter si je želel, da bi dočakal svoj 100 rojstni dan, žal, da se mu ta želja ni izpolnila.
—	Kap je zadela v Trnovem pri II. Bistrici v gostilni pri “Matetu” znanega vinskega trgovca Josipa Kovačiča iz Dobropolj pri II. Bistrici. Bil je takoj mrtev.
—Utopljenec solicitator Andrej Debevec. Na sv. Reš. Telesa praznik popoldne ob 2. uri so potegnili iz ble-škega jezera ob vili Zlatorog utopljenca, Andreja Debevec, bivšega solici-tatorja dr. Ivana Tavčarja. Prenesli so ga v mrtvašnico na Bledu. Ne zna se, kaj je gnalo nesrečneža v zgodnjo smrt. Žena pokojnikova je zadnji čas v službi na Bledu.
—Umrla je v Mengšu v starosti 68 niške požarne brambe Jožef Fajdiga.
—	Umrl je Alojzij Koprivnikar, tiskarski strojnik, dne 17. junija, ob 5. uri popoldne po dolgi mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti, v 25. letu starosti. Vslužben je bil v tiskarni ljubljanskega “Slovenca”.
—	Umrl je v Mengšu v starosti 68 let Terezija Prelovšek, mati ljubljanskega inženirja M. Prelovška.
—	Na smrt obsojena detomorilka Marija Križanec pride najbrže še enkrat pred porotnike, ker se je vložila ničnostna pritožba, ki najbrže povzroči, da se razveljavi njena smrtna obsodba in se zaukaže nova razprava. Križančin zagovornik je namreč vložil ničnostno pritožbo, ker baje niso bili vsi porotniki popolnoma zmožni nemščine! Kakor znano, se je vršila porotna obravnava nemško.
Smrtna kosa. Iz Kamnika poročajo: Dne 19. jun. zjutraj ob 5. uri je umrl po dolgi bolezni gospod Andrej Albrecht, trgovec in meščan v Kamniku. Ranjki je bil večletni mestni odbornik, predsednik katoliškega političnega društva za kamniški okraj, odbornik društva Kamnik in cerkveni ključar. Ko se je snovala hranilnica in «posojilnica v Kamniku (na Šutni), je bil med ustanovniki in ves čas njen odbornik.
—	Smrtna kosa. V deželni bolnici:
11.	junija: Barbara Robavs, kuharica, 42 let. — 12. junija: Ivan Marjetic, drvar, 56 let.
—	Regulira se občinska cesta iz Litije v Kresnice.
—	Leopoldov red je podeljen dvornemu svetniku najvišjega kasacijskega sodišča Matevžu Ternovcu.
Umirovljen je na lastno prošnjo načelnik c. kr. davčnega urada za mesto Ljubljano, davčni upravitelj gospod Franc Gregorič ter se preseli na svoje posestvo na Brezovici pri Št. Jerneju na Dolenjskem.
—	Za državno podporo vsem onim na Kranjskem, ki so po toči ali suši prizadeti, so vložili nujni predlog dr. Šušteršič in tovariši. Dr. Žitnik je še posebej vložil nujni predlog za držav no podporo posestnikom ob Reki na Krasu, kjer so suša, črv in gosenice uničile prvo košnjo in skoro ves sadni pridelek.
—	Novica iz Studenca pri Krškem. Tukajšnjo graščino Impolco je kupil g. O. Bamberg, lastnik tiskarne in knjigarne iz Ljubljane. Graščino je dal jako lepo prenarediti, kakor tudi grajsko kapelo.
—	Procesije sv. Rešnjega Telesa v Ljubljani so se vršile ob najkrasnej-šem vremenu. V stolnici je vodil procesijo prevz. knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Procesije v stolnici se je udeležila šolska mladina vseh državnih in pa Mahrovega zavoda in učenci I. mestne deške ljudske šole.
—	Okrašenje balkonov s cvetlicami. Zadnja leta se je v Ljubljani vdomači-la lepa navada, da se balkoni in okna zalšajo z mičnim zelenjem in pestro-bojnim cvetjem, kar zlasti tujcu Ljubljano zelo prikupi in hipoma omili. Lani so bile razpisane nagrade za najlepše s cvetjem okrašene balkone; te nagrade se sicer najbrže vsled premajhne udeležbe tega tekmovanja niso razdelile, pač pa imajo to dobro posledico, da je letos še več oken in balkonov okrašenih z najlepšim cvetjem.
—	Graščina Ponovič pri Litiji je ravnokar prešla v last Italijanov za 440 tisoč kron. V teku enega meseca je bila ta graščina dvakrat prodana. Od prejšnjega posestnika g. Fr. Hrena sta jo kupila dva Hrvata, od teh pa Italijani. Ker je njihov glavni smoter izkoristiti gozd, bodo grad in druga posamezna poslopja ter ves o-stali svet, zlasti travnike, na drobno razprodali, s čimer bo bližnjim kmetom, ki imajo malo polja in travnikov, gotovo jako ustreženo.
—	Požar v Rudniku. Matiju Mostar, posestniku v Rudniku št. 22, je dne 15. junija ob eni uri popoldne pogorela šupa, vezan kozolc s podom, veliko drva, butar, nastile in orodja itd. Škoda se ceni na 2000 K. Ljudje, ki so hitro na pomoč prihiteli, so rešili, da ni pogorela hiša s štalo in sosedov pod, štala in hiša. Prišli so tudi iz Ljubljane ognjegasci na pomoč. Kdo je ogenj povzročil se ne ve. Gospodar je zavarovan baje le za 600 K.
—	C. kr. deželno predsedstvo objavlja sledeči oklic: Dne 4. junija t. 1. je postal požar v Gornjem Butoraju, črnomaljskega okraja. Radi velike suše in močnega vetra je upepelil v pol ure vso vas, obstoječo iz deset s slamo kritih hiš, in vsa k njim spadajoča gospodarska poslopja. Nesrečnim prebivalcem tega kraja je uničil požrešni ogenj vse imetje. S težavo so spravili ljudje svojo živino na varno in rešili golo življenje, ker je bilo radi popolnega pomanjkanja vode vse gašenje zastonj. — Skupna škoda se ceni na 60,800 K, zavarovalnina pa -pokriva samo 13,260 K. Od nesreče zadeti prebivalci Gornjega Butoraja so v skrajni bedi, iz svoje moči se ne morejo rešiti iz nje, treba jim je torej pomoči od drugod. Da se jim olajša beda, razpisujem s tem nabiranje milih darov po vsej kronovini. Darila se sprejemajo pri c. kr. deželnem predsedstvu, pri mestnem magistratu v Ljubljani in pri vseh okrajnih glavarstvih; razglasila se bodo v uradnem listu “Laibacher Zeitung” in odkazala svojemu namenu.
Tratniku, sinu mariborskega meščana Tratnika, so poslali iz Celja v daljni Siam v Aziji domačega štajerskega vina. Kakor poroča “D. W.”, je vino dolgo vožnjo srečno prestalo. Vozilo se je pa od novembra 1907 do srede aprila 1908.
^ Umrl je v Celju postajni načelnik južne železnice g. Jožef Bračič.
Suedmark” je kupila v Cerknici pri St. liju v Slov. goricah posestvo bivšega župana Repnigga.
—	Mrtvoud po levi strani telesa je zadel dekana Juga v Šmarjah. Ima tudi pljučho vnetje.
—	Ponesrečil se je v Slov. Bistrici kmet Zlodaj iz Šmartna na Poh. Peljal je les na kolodvor; bi. mesta je zavrl, pa mu zavora ni držala. Konji so se vstrašili in ga povozili. Strta ima 4 rebra in roko. Ubil se je tudi jeden konj.
—	Smrt mučenika. V graški bolnišnici je umrl v 31. letu svoje starosti v Mariboru splošno znani gozdarski adjunkt Leopold Zeckl, ki je bil 1900 gozdarski adjunkt v Totisu pri Ko-mornu. Takrat je napadlo 32 ciganov gozdarsko hišo v Totisu, umorilo je gozdarja in njegovo rodbino ter po hudem odporu premagalo tudi Zeckla ki je v obrambi ustrelil dva cigana, več ciganov pa ranil. Zeckl je bil ustreljen v glavo ter so cigani ranjenemu Zecklu na nogah odrezali nohte ter ga obesili na neko drevo. Končno so mu cigani odrezali še obe ušesi in jezik in mu zlomili prsno okostje. V tem hipu je priletelo na pomoč enajst orožnikov, od katerih so cigani pet orožnikov ustrelili. Še živega Zeckla so orožniki rešili iz ciganskih rok. Revež je živel obupno življenje, dokler ga ni sedaj smrt rešila mučeniškega življenja.
—	Umrla je dne 20. jun. gospa Neža Omerzu, posestnica v Brežicah po dolgi mučni bolezni v 45. letu svojega življenja.
Na binkoštno soboto zjutraj je umrl v Blačah m je bil v ponedeljek pokopan ob zelo obilni udeležbi najstarejši mož v fari, Matevž Ajholcer p. d. Tondrov oče. Prekoračil je 90 let. Nad 50 let je poveličeval službo božjo na Žili, v Blačah in Ločah z lepim svojim petjem. Bil je pošten in pobožen slovenski mož, zgled za faro.
— Celovec. Č. g. dr. Martin Ehrlich, rektor avstrijskega hospica v Jeruzalemu je dospel dne 13. jun. v Celovec, odkoder se je podal na rojstni dom v Žabnice, kjer je ostal tri tedne. Potem se je vrnil v Jeruzalem.
nom!” Policija je zaprla več oseb. Ob
11.	dopoludne je nameravala vdreti večja množica v zgornje mesto, k^er stoji banova palača, a je to preprečila policija, ki je razkropila demonstrante.
— Veletržec aretiran. V sredo 17. jun. jutro so v Zagrebu aretirali podjetnika Aleksandra Ebenspangerja, ki je nabavljal meso za zagrebško posadko. Isti se je bil baš pripeljal z Dunaja. Dolže ga ponarejanja menjic- in podobnih prestopkov.
S	PRIMORSKO.	|
......
—’Iredenta je odposlala na avstrijsko Primorje več agentov, ki propo-vedujejo, da se prične kmalu odločilen boj za gospodarstvo na Jadranskem morju in hujskajo proti Avstriji. Italijansko časopisje je zopet postalo bolj strupeno, kakor je bilo.
—	Trst, 15. jun. Čuvaj mrtvašnice v tržaški ubožnici, Aleksander Colus-si, je zvabil svojo 21 letno hčer Ivano v mrtvašnico, kjer jo je hotel onečastiti, nato jo je zaklal z nožem. V stanovanju je izpil karbolno kislino ter se ustrelil z revolverjem.
—	Za Simon Gregorčičev Dom je darovala “Centralna posojilnica v Gorici” vsled sklepa načelstva 2000 K.
—	Zob za zob. Ker je vlada Italijanom na ljubo prepovedala kolesarsko veselico v Gorici, sklenili so goriški in tržaški Slovenci, da ne dopustijo Italijanom nobenega izleta več v slovenske kraje.
—	Poneveril je v Trstu sodni pisar, oficijal Julijan Negri večjo svoto denarja in bil zato aretiran. Uvedla se je proti njemu preiskava, ki bo pa sedaj imela to posledico, da bo več višjih sodnikov • upokojenih. Negri je poneverjal denar že okoli pet let; poneverjena vsota znaša do 30,000 K.

— Sv. Višarje, 18. junija. Romarjev je bilo do sedaj kakih 4000, med njimi saksonski kralj Friderik Avgust s svojimi sinovi in večjim spremstvom. Posebno pozornost je zbujala celjska pro cesija, ki je štela okoli 1200 romarjev, po svojem krasnem petju. Nemci se kar niso mogli načuditi lepoti in milini slovenske pesmi. O Binkoštih nas je zapadel sneg.
HRVATSKO.
— Demonstracija proti Rauchu. Zagreb, 19. junija. Med. procesijo sv. Rešnjega Telesa se je obnašalo občinstvo vzorno. Demonstracije proti Rauchu so šele nastale, ko se je vse-del v kočijo. Poleg kričanja in žvižganja so metali na banov voz tudi ka menje. Policija na konjih je obkolila Rauchov voz, da obvaruje bana pred dejanskim napadom. Rauchova kočija je dirjala po stranskih ulicah v ban-
I sko palačo. Demonstrirali so tudi — Marija na Žili. (Smrtna kosa.) | proti podbanu in klicali: “Proč s tira-
KONGRESNIK H. M. SNAPP.
Gosp. Snapp je kot član poštnega odbora v kongresu veliko storil, da se razširi raznašanje pošte po raznih krajih. Gledal je tudi, da se je pomnožilo število nosilcev pošte, tako, da vsako pismo pride v roke v kratkem
su.	Sedaj imajo ljudje živeči izven mesta tako dobro poštno zvezo kakor v mestih.
Gosp. Snapp je tudi gledal, da so se plače poštnim uslužbencem večkrat zvišale.
Ker je vedno za napredek zato sme pričakovati zopetne izvolitve.
— Amerikanski Slovenec se čedalje bolj širi med rojaki. Vsak teden se vpiše lepo število naročnikov, to kaže, da je naš list res zanimiv in priljubljen. Naši zastopniki in dopisniki se odlikujejo, kajti naš list prinaša vse važne novice iz slovenskih naselbin. V našem listu dobite več dopisov in novic iz raznih krajev kot v vseh drugih listih.
—	Mladinska organizacija na Štajerskem še z zadnjim mladeniškim shodom ni dovršena. Prej ali slej se bo ustanovila tudi “Zveza slovenskih deklet”. Priprave za to organizacijo so se že začele.
—	Štajersko vino v Siamu. Inženirju
VJVWWUVAVWA'AViViWiWiViWiWW/iVi'AVWiWA ,»%,«V«WbWWV«*«V*»%\WiiV«VN
Í
MEE CEHE!
Vse parobrodne družbe znižale cene za prek-morsko vožnjo.
so
Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na
Frank Sakser Co.
109 Greenwich St., New York 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio

Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
ï?rvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOYENSKQ-AI, TISKOVNA DRUŽBA,
Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. IS41-
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov.
Rokopisi se ne vračajo.
Popisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERI.KANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
¿TRADES	COUNCIL ¡I
	CERKVENI		KOLEDAR.
12.	jul.	Nedelja	Mohor in Fort.
13.	11	Pondeljek	Anaklet, papež.
14.	It	Torek	Bonaventura, šk.
15.	tl	Sreda	Henry I, cesar.
16.	ll	Četrtek	Škapul. Dev. M.
17.	11	Petek	Aleš, spozn.
18.	It	Sobota	Friderik, škof.
KATOLIŠKA CERKEV KOT GOJITELJICA PROSVETE.
Razun dvojnega zaklada resnice in milosti, ki ga ima edinole po Kristusu ustanovljena cerkev, se ima svet zahvaliti krščanstvu in cerkvi za ono ppžrtvovalno ljubezen, ki j.e donesla človeškemu rodu, zapadlemu v poganstvo in nravno pogubo, dar prave prosvete in omikanosti z lučjo prave vere. To delo se je dovršilo se znojem in krvjo katoliških misijonarjev. Kakor so prvi apostoli sejali nebeško seme solzeč ih preganjoni ter je plodeč 3 svojo krvjo, tako so delali njihovi nasledniki.
Med divjaki Amerike, Afrike in juž-nomorskih otokov so bili in so. deloma še sedaj ljudožerci. Kolumba je obšla zona ob posetu Karaibskih otokov, ko je našel v piskrih domačinov človeško meso. Na slično usodo so morali biti pripravljeni vsi misijonarji.
Od Huronskega jezera do Magel-lanske ceste, t. j. v razdalji nad 20,000 milj, so imeli oznanovalci vere v 16. in
17.	stoletju pred sabo bitja, ki so iz ljudi postala zveri. — Prvi Brazilci so se liki,.zverine nagi klatili po, gozdovih, brez smisla za nravnost, udani najsi-rovejšim grehotam. Prvi brazilski škof, Peter Fernandez, je padel kot žrtev krutih divjakov; on in njegovi spremljevalci (okoli 100 oseb) so bili umorjeni in od divjakov pohrustani.— Ko je bil prvi Španec, ki se je drznil v noč temotnih gozdov paraguayskih od divjakov použit, so jezuvitje-misi-jonarji imeli pogum, prodreti v negostoljubne gozdove. Dvajset misijonarjev je pod neizrečenim naporom leta 1668. preplezalo ledene Ande. Nekateri izmed njih so postali žrtve ljudožercev, spet drugi žrtve težav in trudov. To je bil začetek pozneje tako slavnega misijona v Paraguay.
Pod kako nepopisnimi težavami in nevarnimi potovanji se je posrečilo sv. Frančišku Ksaverškemu spreobrniti Moro-otoke v kratkem času-treh mesecev! V to žetev sv. križa, ki so ga nosili čez širni svet 'poklicani služabniki katoliške cerkve, so se istotako junaško kakor blagovestniki delile mnoge ženske družbe, katere vršijo dela milosrčnosti pod mnogimi odre-kami, napori, nevarnostmi in vsakovrstnimi žrtvami v najmrzlejšem severu kakor pod žgočim žarom vročega pasa.
Nič manj požrtvovalno, kakor te “leteče trume vojščakov” cerkvenih, ne deluje v navadnem in rednem dušnem pastirstvu službujoče duhovništvo. Njemu pripada največji del vinograda Gospodovega, in pod njegovim znojem je vsa stoletja vsled njegove kreposti in njegove vede med spreobrnjenimi narodi neprestano procvitala krščanska omika.
Kar je katoliška cerkev storila za Splošno blagostanje in v družabni razvoj, to je zaznamovano na listih zgodovine narodov in sveta. Evropska prosveta je delo vere in cerkve Jezusa Kristusa. Prosveto novega sveta so donesli katoliški misijonarji iz starega sveta semkaj. Tako mnogozasra-tnovani menihi so gojili in širili umetnosti in znanost, poljedelstvo in, tudi
blagostanje med plemeni divjih narodov, prednjačili s plugom in peresom, gradili mostove in ceste, zidali cerkve in razodevali neolikanim in neomikanim ljudstvom skrivnosti prirodoznan-stva, ter tako polagali temelj iznajdbam. Zgodovinska dejstva te izobraževalne delavnosti stoje pred nami kakor vnebokipeče stolnice.
Nanovo je pojasnimo s protivno po-skušnjo ali nasprotnim dokazom. — Kaj je postalo iz vseh onih narodov in dežel, ki so se umaknili pred životnim tokom vere in cerkve? Vzhodni in za-padhi Goti, Vandali in druga germanska plemena so vsa propadla, ker so se vdala arianizmu. Nekoč tako cvetoče poljane na jutrovem, mnoga ozemlja v Afriki, ki so nosila v svojem naročju živa svetila krščanske cerkve, so postala pusta, brezljudna ozemlja — torišče divjih krdel ali grobišče izumrlega življenja. Kaj je postalo, da navedemo živ vzgled, iz Franclje, in kakšne bodočnosti se je nadjati tej nesrečni deželi, odkar katoliško cerkev preganja? Pregrehe in zločini se strahotno množe: v vseh ljudskih slojih vre. Nemiri in upor uničujejo blagostanje državljanov.
Prosveta in omika, kot jo razširja današnji brezbožni in razuzdani zarod, ni sposobna, uspešno zoperstavljati se hudim zlom našega časa: vojni, preku-ciji, uporu, zdražbi proti oblasti, razrednemu in plemenskemu boju, štraj-kom itd. Moderna kultura ne pozna nobenih drugih receptov kakor papir: postave brez konca, časopise, romane, denar in zabave. Tako izobražuje moderna. In kadar se pod trinoštvom te lažnjive modrosti omika zruši, potem se spet pojavi početnica prave prosvete, katoliška cerkev, ki bo zopet gradila z blagodejno roko in večno-mlado močjo.
Če katol. cerkev v Združenih državah tudi po številu zaostaja v primeri z razkolnimi cerkvami (vsemi skupaj) in pretežno večino novopogan-stva, vendar je katoliško življenje v najlepšem cvetu vsled svobode, ki jo •tukaj uživa katoliška cerkev. Njen ugled, kakor tudi njen vpliv sta v veseli meri narastla. “Katoliška cerkev”, tako piše grof Baya, “zavzema brez dvoma v Združ. državah prvo mesto; ona je, po splošnem mnenju, najbolje organizirana, najjednotnejša; ona šteje več privržencev nego katerakoli dru ga krščanska cerkev.
V tej deželi, ki ne pozna državne vere, je znamenito, s kakim spoštovanjem gledajo, na vsakega duhovnika katoliške cerkve, kako zelo občudujejo njen strogi red — in še več, kake javne časti izkazujejo njenim škofom. Njihove sodbe v vsakem važnem vprašanju, bodisi javno ali versko, se nele vpoštevajo, marveč so dostikrat odločilne.”
BRATOVSKO ZAVAROVANJE JE
OGELNIK SREČNEGA DOMA.
(Spisal dr. Ivec.)
Jaz sem zavarovan v katoliških bratovskih društvih, in tisočerniki so prav tako kot jaz po vsej deželi, ki so odvisni od zavarovanja glede na varnost in srečo svojih domačij. Vsak ubogi mladenič in oče bi moral zaščititi sebe in svojo družino proti nesreči z dosmrtnim zavarovanjem. Dosmrtno zavarovanje je takorekoč dobra bančna nakaznica. Jaz pripadam več katoliškim društvom in svojo zavarovalnino množim od leta do leta. Ko bi jaz danes umrl, bi največji dohodek v zaščito mojega doma dala moja dosmrtna zavarovalnina.
Ponavljam, prijatelj, vsak mladenič in oče bi moral pripadati kaki bratovski organizaciji prve vrste, in nobena ženska se ne bi smela poročiti z možem, ki ni ali noče postati član kake dobre bratovske katoliške organizacije. Pomnite, da je srečna domačija ogel-ni kamen vsake dobre vlade na svetu!
Društvena dvorana je velika šola. Uči nas ljubiti drug drugega, pomagati drug drugemu in pokazati krščansko milosrčnost,ob času stiske in potrebe; uči nas, kako voditi obravnave, vrednost reda, moč v zvezi, družabno priljubnost, medsebojno odvisnost, zvestobo v vršitvi vsake dolžnosti, poštenje in dobro državljanstvo. Pomaga ti razviti boljši značaj, da postaneš boljši mož in boljši katoličan. Učimo se nele obiskovati bolnike in pokopavati mrtve, marveč tudi nežno skrbeti za vdove in sirote.
Nad 100,000 Slovencev je v Ameriki: pridite in pridružite se nam -— želimo vas za svoje brate!!
Na noben drug način si ne moreš pridobiti toliko bistvenih koristi, v duševnem, nravnem, gmotnem in verskem oziru, za tako malo ceno časa in denarja, kakor če se pridružiš taki organizaciji.
Za tisočere vdove in sirote širom te dežele skrbe dandanašnji razne bratovščine samo zato, ker je bil soprog in oče brat-član. Če se nam pridružiš, pospešuješ in braniš katoliške koristi in katoliško državljanstvo —• in nekaj dobrega storiš za svojo deželo. Osebno želim, delati dobro vsakomur vsak dan, in kadar tega več ne morem, želim zapustiti to življenje. Upam, da i vi mislite istotako.
In zdaj, nikarte me krivo umeti. Nihče naj ne misli, da nisem tako udan član K. S. K. Jednote, kakor ga je možno najti v njenih vrstah. Ljubim jo že zaradi njenega samega imena.
Dne 10. julija 1908 se pa bo slavila v Ely, Minn., 10. obletnica obstanka J. S. K. Jednote. V tem prošlem času je pomagala mnogim ubožcem. Zato jej trikrat slava! In vsa čast seda-
njim uradnikom, ki jih prešinjajo visoki ideali. Razvijte njeno zastavo, ki je hrabro prestala desetletno bitko, in ponosno naj plapola čez žive. in nad grobovi padlih brakov, ki so jo branili!!! Naj bode znak bratovske ljubezni in sloge. O ta zastava!! Ljubim jo, ker predstavlja moč, katoličanstvo, jednoto in zaščito naše materinščine!
ISKRICE.
Rev. IvAi Smolej.
Kolikor večja je nevoščljivost, toliko bolj nizkoten je nevoščljivec... ♦
Največja palača je premajhna, če se v njej šopiri samo blesk in sijaj;—a najmanja koča je dovolj prostorna, če vlada v njej mir, zadovoljnost, poštenje. ..
*
Mnogo ljudi je na svetu, ki so se sprli jedinole radi tega, ker so jih hoteli drugi — spraviti...
*
Ne najdeš bolj ošabnega in brezobzirnega norca, kakor onega, ki je našel še večjega tepca, kakor je sam... *
Ker je maroški sultan tak finančni ženij, bi lahko postal ruski car...
*
Gorostasna laž je, da bi bili Rusi nakupili milijone ton jekla v Ameriki. Ali ne veste, da jekleni trust ne da nič — “na puf”...
*
Triindvajset žensk iz Severne Dakote protestiralo je pri predsedniku Rooseveltu, da bi se pri “krstu” nove bojne ladije, ki bo imela ime njihove države, rabil šampanjec. Tu vidimo, kako ženske skrbe, da bi se dragoceni šampanjec tebi nič meni nič tako brezbrižno razlival...
* ,
“Za 4. julija si si pa veliko nakupil?” Seveda, vse kar je treba: obvezne trakove, vazelin, mazila, arniko itd... Tableau!
*
So ljudje, ki hočejo prostost, naj si je tudi, da so prosti vsaj pod lastno
—	streho...
*
Zadnje brzojavke javljajo, da je v Perziji po zadnjih klanjih vse mirno. Gotovo je bila brzojavka oddana po noči, ko je vse — spalo...
*
Naš razpor z Venezuelo zvršil se je na prav “prijateljski” način...
*
Telesni zdravnik Rockefellerja “prislužil” si je v obrambi zoper jetiko $5000. Če to izve njegov stari, bo sedanjo kupčijo obesil na klin, olja ne bo več prodajal in gotovo začel študirati medicino...
*
V	Rimu prekinili so jeden dvoboj in se tolkli zopet drugo jutro. Prav! Saj se tudi vse druge komedije ne dovršijo v jednem samem dejanju...
*
Bedak ne da prej pokoja, dokler niso drugi spoznali, da mu manjka kolesca v glavi...
*
Slavni francoski astronom Flammarion trdi, da se naša zemlja vedno bolj ohlaja. No, pri nas tega res ne čutimo. ..
*
V	Oklahomi je neki zdravnik v 4 dneh “zapisal” 95 “bolnikom” proti prehlajenju žgane pijače. Kako hitro se prehlade ljudje v državi, v kateri brez zdravnika ne morejo dobiti — “šnopsa”...
* >
Največje sreče, ki je te zadela, ne boš opazil; pač pa vsak še tako majhen — udarec...
*
Nekoliko ljudi je podobnih gramofonu. Gobci veliki, kričijo ko srake, ni je pa “viže”, katere ne bi posnemali... *
Monopol za lažnjiva prorokovanja imajo sigurno vremenski preroki...
*
Veliko huje trpinči sedaj človeka pomanjkanje dela kakor pomanjkanje
—	kruha...
*
V	Illinois je neki časnikar pričel svojo obrt s 15 centi. Sedaj ga cenijo na $100,000. Vse to se ima zahvaliti seveda svoji spretnosti, svoji varčnosti, neutrudljivemu delu i. t. d. —Pozabili so le, da mu je njegov stric v oporoki zapustil $99,998:54.
*
Tudi Rockefeller namerava pričeti" s časništvom in pisateljevanjem. Glavno stvar: denar — ima.. .
*
Maksim iznašel je puško, ki strelja brez poka. Ko bi bil iznašel avtomobil, ki ne smrdi, bi imel večje zasluge...
*
“Jutri praznujem svoj 22. rojstni dan.” Miss Jackson: “Jaz tudi.” Miss Jickson: “Tudi? Jaz pa obhajam svoj 22. rojstni dan jutri — prvikrat...
*
Pametni odneha, pravi. Ravno radi tega pa budalost še vedno po svetu gospodari...
“Ko boš srečen...”
Rev. Ivan Smolej.
Zapustil je Arabec mesto, da bi se rešil kuge, ki je razsajala. Sreča an-gelja.
“Zakaj zapuščaš mesto svojih očetov?” vpraša ga angelj.
“Da, zapuščam. Žene in otroci so mi pomrli; koča stoji mi zapuščena.”
“Kam pa sedaj?”
“Grem k bratu, kjer najdem mirno zavetje.”
“K bratu? Goljufaš se, prijatelj 1 Tudi tvojega brata in njegove družine ni več; vse je pobrala kuga.”
“Tako? Potem se vrnem.”
“Se li več ne bojiš kuge?”
“Sedaj ne. Naj pride, kar hoče.” Obmolknil je; obup in bol brala sta se mu na obrazu; mrklo zrl je pred se. A takoj vpraša angelja, katerega je imel za potnika:
“Kako to, da me tvoje oko tako zelo napolnjuje s tolažbo?”
“Vsak nesrečnik upa na-me...” “Kdo pa si?”
“Kdo sem? Azael, angelj smrti.” “Vzemi me seboj, prijatelj.”
“Sedaj še ne, a zopet se vidiva.” “In kedaj bo to?” vprašal je Arabec. “Kedaj—? Kedaj—?” Milo-otožno pogledal ga je angelj in dejal: “Ko boš srečen...” in izginil.
Tako si v svojih križih in bridkostih človek mnogokrat želi in hrepeni po smrti, a Azael, angelj smrti, ne pride. “Ko boš srečen...’’
Nasledki slabe knjige.
Profesor veronauka na neki kranjski gimnaziji pripoveduje: Imel sem pred kakimi lOtimi leti v šoli dijaka z imenom Viktor K. Bil je to dečko ljubeznjiv, kakor angelj. Vsak dan v letu in v zimi videl sem ga v cerkvi pri sv. maši. Pri tem je bil pa v šoli vedno prvi. Vesel sem bil, kadar sem ga vprašal, zakaj odgovarjal mi je tako, da sem se mu čudil. Ljubil sem ga, kakor punčico svojega očesa. Zato sem se pa tudi zelo bal za ta svoj dragoceni biser. Bal tembolj, ker dobro poznam nevarnosti, ki prete nedolžnemu in nepokvarjenemu dijaku od vseh strani. Molil sem zanj vsak dan ob sv. maši in prosil Boga, naj ga varuje hudega. Do šeste šole je bil vedno enaki veseli mladenič. Razvijal se je kakor popek lilije spomladi. V šesti šoli nekako po Božiču pa naenkrat opazim na njegovem obrazu veliko izpremembo. Prejšnje veselosti in nedolžne živahnosti ni bilo več! Oko, poprej čisto, ko kristal, je postalo motno. Ako sem ga vprašal, pogledal mi ni več naravnost v oči, temveč je skrival svoj pogled. Odgovarjal je zelo nepovoljno. “Moj Viktor, kaj je s Teboj?” mislil sem ves potrt. “Vsa znamenja pohujšanega srca, začela so se na tebi kazati.” Molil sem zanj še bolj goreče. V cerkvi ga nisem videl nik-pot, komaj da je izdelal sedmi raz-vo pot, komaj da je izdelal sedmi razred. Poizkušal sem na razne načine izvedeti, kaj mu uničuje to dragoceno cvetko. Klical sem ga večkrat do sebe, izpraševal ga, prosil in svaril. Toda vse je bilo zaman. Vso svojo vzgojeslovno znanost sem vporabil. Vse zaman! Nekoč v osmem razredu pa prijoka do mene njegov oče, ubo-žen kmetič iz daljne vasice: “Oh, gospod”, pravi, “kaj mi je storiti? Tako dober je bil moj Viktor, in zdaj naenkrat je ves drugi. Vere, pravi, nima prav nič, češ, to je izmišljija.” Pomenila sva se na dolgo in na široko. Naposled sem naročil, naj pride še gospodinja do mene. To sem izpraševal, kako da je prišlo do tega. Tu sem še le izvedel vso nesrečo. Seznanil se je z nekim ničvrednim tovarišem. Ta mu je dajal razne brezverske knjige. Iz teh se je ubogi Viktor navzel strupa, ki mu je umoril čisto srce, oropal ga vere in dušnega miru. Zelo sem bil potrt radi tega. Poizkušal sem v zadnjih dneh osme šole popraviti to zlo in pripeljati ga do spoznanja svojega žalostnega stanja. Toda ni me poslušal. S krvavečim srcem sem ga pustil na miru. Šel je na Dunaj študirat zdravilstvo. Dve leti nisem vedel, kje je. Nekoč pa berem v časniku grozno vest: “Viktor K. se je ustrelil. Zapustil je pismo, v katerem proklinja tovariša, ki ga je s slabim berilom zapeljal v toliko nesrečo. Kar naravnost ga imenuje — svojega morilca.”— Mladina, čuvaj se kuge slabega berila!
Vera je svetu potrebna.
Francoski modroslovec D’ Alembert, zagrizen sovražnik svete cerkve, ki je z Voltaire-jem kruto napadal sveto vero, je na smrtni postelji spoznal svojo zmoto. Obžaloval je svoj srd nad krščanstvom. Da bi pa popravil, kar je s svojimi spisi prizadejal krščanstvu, spisal je na bolniški postelji veliko lepega o krščanski veri. Med drugimi te-le besede: “Vera je svetu potrebna. Kajti kaj bi bilo s svetom in njegovimi prebivalci, ako ne bi vera s svojimi sladkimi tolažili in nadami krepila srca nesrečnih, ako bi vera ne sladila neizogibno gorja, katero človeka tlači dan na dan! Različnost v stanu, v službi, v časti, v plačilu, vse to poravna le vpliv vere in je stori prenesljivo. Vera lajša vse težave življenja.”
Gorje pisateljem pohujšljivih knjig!
Francoski romanopisec Chauvin piše, prigodom nekega groznega umora: Mi romanopisci, ki proslavljamo v svojih spisih zavratne umore in zagovarjamo na smrt obsojene hudodelni-ke, da, mi smo precej vzrok strahotne bolezni krvavih umorov in pobojev, ki onečaščujejo našo domovino.” — Zato gorje pisateljem slabih, pohujšljivih knjig.
—Illinois, Ohio, Minnesota in Pennsylvania so “Big Four” (štiri velike) države na imeniku ‘A. S.’; Michigan, Colorado, New York in Wild West pa “Second honor”. Druge države pa po vrsti kot hiše v Trstu.
A. W. FLEXER,
Gosp. Flexer je že več let v uradu supervizorjev tega mesta. Med tem časom je veliko storil za revne meščane, da so dobili pomoč od mesta ne glede na drugo kakor na stanje revežev.
Med časom ko je bil supervizor, se je seznanil z subdivizijami tega okraja in to je kar je treba vedeti kdor hoče biti dober mož za ta urad urekor-derja, za to sme pričakovati, da ga bode volil vsak rojak ob prvotnih volitvah dne 8. avg.
Roparski umor v Parizu. Binkoštno nedeljo zjutraj so našli bogatega pariškega zlatarja 77 letnega Remyja mrtvega. Na mrliču je našla sodna komisija 17 ran z nožem. Zmanjkalo je denarja in dragocenosti za 30,000 K. Umor je morala izvršiti oseba ali pa ljudje, ki so razmere v hiši dobro poznali.
Zdravilo za komarjev pik. Sedaj v poletju pogosto koga opikajo komarji. Nekaterim ljudem nastane na mestu pika precejšnja oteklina, ki jih neprijetno peče. Nek praktičen človek je izumil za to sledeče zdravilo: nalovil je komarjev, jih zdrobil in z njimi tri otejdo kožo. Oteklina je naenkrat nehala peči in je pomalem popolnoma zginila. Kdor ne veruje, naj poskusi — in ako zdravilo ne bo vplivalo, naj se ne jezi. Saj je zastonj.
Mark Twain in šestnajst pisarjev. Mark Twain poroča o sledečem dogodku: “Obiskati sem hotel guvernerja v Buffalu, ki je bil baš na potu v urad. V sobo, kjer sem ga čakal, držalo je okoli 16 vrat. Skozi vsaka je vstopil mlad človek, in vseh 16 se jih je vstopilo molče pred guvernerja. Ta pa jih je odslovil, omenivši, da ni on nikogar klical, ampak da je Twain pritisnil na zvonec. Prestrašen se o-zrem in opazim na robu stola 16 električnih tipk. Ker sem se na rob naslonil, pozval sem nehote vseh 16 pisarjev k sebi.”
Koliko se govori v angleškem parlamentu. Angleški poslanci izrečejo v enem zasedanju okrog 6 milijonov besed, t. j. toliko besed kakor jih obsega 60 debelih romanov. Dosedaj se je do-slovno tiskalo le najvažnejše govore voditeljev, odslej se bo pa objavljalo vse govore. Stroški teh parlamentarnih poročil so proračunjeni na blizu
250,000	K. Zvišali so tudi število stenografov od 8 na 10. Vsaki stenograf napiše na~ dan povprečno 7200 besed, v enem zasedanju najmanj 1000 tiskanih strani.
Sloviti stolp Markove cerkve v Benetkah sedaj pridno zidajo in stavba lepo napreduje. Sezidali so že 27 metrov visoko. Ako nazidajo odslej vsaki mesec tri in pol metra, bo stolp pri-lično do novembra “pod streho”. Stolp je štirioglat. Vsaka stran je pri tleh 12 m 89 cm dolga, pri vrhu pa bo imela 11 m 98 cm. Opeka za stavbo je dvakrat žgana in leži, predno se rabi, teden dni v vodi. Potrošijo pa na dan 3500 opek in 20 stotov cementa. Popolnoma bo stolp gotov še le 1. 1911. Takrat bodo torej Benetke imele zopet svoj znameniti Markov stolp.
Blazen zobozdravnik. Nekega mladega tajnika v Parizu je bolel zob in je šel zato k zobozdravniku, da ga izdere. “Sedite”, je rekel zobozdravnik in pokazal tajniku stol, “jaz sem danes za izdiranje zob zelo razpoložen in zato vam bom podrl vse slabe zobe, ne da bi vzel od vas kaj denarja zato”. Pacient ni tega hotel in je zahteval seveda, naj mu izdere samo tisti zob, ki ga boli. “Kaj, to vam ni po volji?” — je zavpil nato zdravnik in zgrabil za samokres. “Če ne bodete mirni, vam razstrelim glavo!” Nato je izdrl svoji žrtvi 9 zob zaporedoma in šele pri desetem nehal. Mladi pacient je ves zatečen zbežal na policijo, ki je zobozdravnika takoj zaprla. — Sodi se, da je blazen.
Lep dom za človeka z malim denar-*	jem!
60 akrov kmetija, vse novo, 12—13 akrov novo narejenega polja, ono o-grajeno, lesena hiša z 3 sobami, štala za 2 konja, zasajen vrt okrog 50 dreves. Drugo lep gozd, hrast divji oreh
i.	t. d., brez kamna, lepa zemlja, 1. miljo od Slovencev; cena $540.
Opomba. Na mnoga pisma o maleh in po ceni kmetijah samo omenjam: kdor hoče kupiti, naj vzame vlak in pride sem, kajti to se proda ko novo sadje. Ako jeden ni z kraji zadovoljen in si misli da ni življenja tukaj za napraviti, plačam jaz vožnjo in stro ške. Omenjam dalje na velikansko vprašanje kakov gozd je tu, da je drevje debelo, ravno in veliko do 140 čevljev. V kratkem izide knjiga ka-zaje fotografije posestva Slovencev, rast, kraje i. t. d.
Fr. Gram, Naylor, Pa.
NASLOVNIK
slovenskih trgovcev, obrtnikov in g0.
stilničarjev, ki se priporočajo rojakom,
JOLIET, ILLINOIS.
BAMBICH FR., 920 N. Chicago St. Gostilničar.
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stav-benik (contractor).
GOLOBITSH ANTON, 805 N. Chicago St. Gostilna in dvorana
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec z likerji na debelo.
JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vseh prekomorskih črt
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
PRAŠNIKAR IN VOLK, 1116 N. Broadway. Krajača finih oblek.
SIMONICH IN STRUTZEL, 920 N. Chicago St. Trgovca z moškimi1 oblekami (up-to-date clothing).
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave. Prodajalec zemljišč, lot, peska ‘'in kamenja.
VOGRIN ANTON, 307 Ruby St. Izdelovalec in popravljalec čevljev.
VOGRIN ANA, 618 N. Broadway, cor. Stone St. N. W. telefon 1727. Izkušena babica (midwife).
ROCKDALE, ILLINOIS.
JERMAN JOS., 120 Moen Ave. Gostilna.
MARENTICH ANA, 109 Moen Ave. Prva slovenska gostilna.
SOUTH CHICAGO. ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbay Ave. Salun in prodaja šifkart.
s



sinca, fare Podzemelj. Zanj bi rac vedel njegov brat: Mih. Pezdirc, 235 Hewitt St., Los Angeles, Cal.
SLOVENSKI ORGANIST IŠČE službe pod ugodnimi pogoji. Več pove: Amer. Slovenec, Joliet, 111.
KJE JE JOHN PLUT, DOMA IZ Bušinje vasi št. 9. Pred 4 leti je bil v Black Diamond, Wash. Za njegov naslov bi rad vedel Jos. Grsich, 913 N. Scott St., Joliet, 111.	30t4
SLUŽBO CERKOVNIKA IŠČE PO-šten in za vsako delo pripraven mladenič, ki je že v starem kraju bil v taki službi. Ker je brez dela ne stavi nobenih pogojev glede plače. Tozadevne ponudbe naj se pošljejo na naslov: “Cerkovnik”, Biwabik, Minn., Box 231.
KJE JE LOJZ LIPAR, DOMA IZ fare Šmarjeta pri Rudolfovem? Pred 4 meseci je ta nepridiprav prišel iz Clevelanda ter je ostal pri meni. Dobil sem mu delo, a za plačilo mi je ostavil $17.00 dolga na hrani in pobegnil je neznano kam. Rojake prosim, da mi naznanijo njegov naslov. John Gričar, Box 115, Bridgeport, O.	28-4t
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, i.tpi N. Broadway, Joliet, 111.
VPRAŠAJTE SVOJEGA MESARJA za Adlerjeve domače klobase katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange St., Joliet.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St, Joliet, 111. šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta.
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
—	Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St
—	Vsak teden narašča imenik naših naročnikov tudi v stari domovini. List je najlepša spomenica, ker ga dobe vsak teden. Samo $2.00 na leto.
na svetu je trdno zdravje. 2£?ttta'aj naj vsaki rojak, ako oboli ta koj v početku gleda, da se jpwa« izkušenemu zdravniku ter se precej prične zdraviti, ker S to» si hrani denar ter okraj a trpljenje. Na kakšnega zdra'V5.uka?s® se je treba obrniti o se jih toliko hvali po časopisih Jter	hoče biti najboljši?
Vedno le na takega, katerega\«3telovuoV pozna in katerega mu prijatelji priporočajo, katere j 7 že popolnima ozdravil.
THE
COLLINS N. \Y, MUlCfltlNSTITUTE
Prvi, najstar ejši in najzanes IJivejli zdntvpiški zavod za Slovence v Ameriki vai>i vse onie, kateri bolehajo ^katerikoli
bolezni in kateri so more£>iti že piri dragih ;.zdttaynik;i^i „zastonj trošili denar, da se obrnejo na vrhovnega zdravnika tega izvoda Dr R. Mielke-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo v zdravljenj« vseh boleznij in kateri je že natisoče* bolnikw popolnoma ozdravil. Vsaki naj svojo bolezen opiše naStanko -.v-svojem jnaterineni jeziku brez vsakega prikrivanje.
Kataremu pa bolezen ni znana, naaj piše po obširno knjigo ’’ZDRAWJE”, katero dobi ZASTOJ, ako pismu prilož.i nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naj se nas Ijavljajo na sledeči našlft»*:
1HE
Collins N. Y. Me dical Instituted.)
140 West 34th St.,	new YORK.
EAGLE BREWERY izdelovalci
ULEŽANE PIVI
PALE ALE IN LONDON PORTER
Finančno poročilo K. S. K. J. za mesec april 1908.
Ime, številka in kraj društva.
| l.
2.
! 3-4-; 5-7-8.
10.
11.
12.
13-
14-
15-
i6.
17-20. j 21.
23-24. 2S' p9-1 30.
B32.
33-
38.
39-
40.
41.
42.
43-
44-
45-46. 47-49-50.
51-
52-
53-
54-I 55-
56.
57-
58-
59-
! 60.
61. j 62.
63-! 64. 65.
; 66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73-
74-
75-76. 77-78. 79-
80.
81. 83-
84.
85.
86. 87-88.
89.
90.
91.
92.
93-
94-
95-96. 97-98.
100.
101.
102.
103.
104.
105.
106.
107.
108.
109. no. m. 112. H3-114.
US-
117.
118. h 9-
Sv. Štefana, Chicago, 111....................
Sv. Jožefa, Joliet, 111......................
Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111...............
Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn............
Sv. Družine, La Salle, 111...................
Sv. Jožefa, Pueblo, Colo.....................
Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111............
Sv. Roka, Clinton, Iowa......................
Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111.............
Sv. Jožefa, Forest City, Pa..................
Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn...........
Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont.............
Sv. Roka, Allegheny, Pa......................
Sv. Jožefa, Virginia, Minn...................
Marije Pomočnice, Jenny Lind., Ark...........
Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich..........
Sv. Jožefa, Federal, Pa......................
Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio................
Sv. Barbare, Blocton, Ala....................
Sv. Vida, Cleveland, Ohio....................
Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111..,...........
Sv. Petra, Calumet, Mich.....................
Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash...........
Matere Božje,- Pittsburg, Pa.................
Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans........
Sv. Jožefa, Riggs, Iowa......................
Sv. Barbare, Hibbing, Minn...,...............
Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa....................
Sv Alojzija, Steelton, Pa....................
Sv. Jožefa, Anaconda, Mont...................
Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111.......
Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont......
Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y.........
Sv. Alojzija, Chicago, 111...................
Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa............
Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa..........
Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich...
Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind..............
Sv. Jožefa, Waukegan, 111....................
Srce Jezusa, Chisholm, Minn..................
Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo..............
Sv. Jožefa, Leadville, Colo..................
Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y...................
Sv. Jožefa, Haser, Pa........................
Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn..........
Sv. Janeza Krstnika, Wenona, 111.............
Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O............
Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111.............
Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio................
Sv. Jurija, Etna, Pa.........................
Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis............
Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio...............
Sv. Nikolaja, Steelton, Pa...................
Sv. Barbare, Irwin, Pa.......................
Sv. Jožefa, Great Falls, Mont................
Srce Jezusa, St. Louis, Mo...................
Sv. Antona Pad., Goff, Pa....................
Sv. Antona Pad., Ely, Minn...................
Sv. Jurija, Toluca, 111......................
Sv. Barbare, Springfield, 111................
Vitezi sv. Martina, La Salle, 111............
Sv. Jožefa, La Salle, 111....................
Marije VneBovzete, Forest City, Pa...........
Marije Pomagaj, Chicago, 111.................
Marije Pomagaj, Waukegan, 111................
Matere Božje, So. Chicago, 111...............
Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa..........
Sv. Alojzija, Fleming, Kans..................
Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich.... Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio...
Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo.........
Sv. Antona Pad., Joliet, 111.................
Sv. Alojzija, Mohawk, Mich...................
Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa.................
Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr.......
Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa..............
Sv. Barbare, Pittsburg, Pa..................
Friderik Baraga, Chisholm, Minn.............
Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo.
Sv. Alojzija, Broughton, Pa.................
Sv. Barbare, Kaylor, Pa......................
Sv. Barbare, Mount Olive, IH...............-
Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111..............
Sv. Jurija, Sunnyside, Utah..................
Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio.......
Novi Dom, Newark, N. J......................
Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis..................
Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo.......
Sv. Ane, New York, N. Y.....................
Sv. Ane, Chicago, 111.......................
Sv. Barbare, Moon Run, Pa...................
Sv. Genovefe, Joliet, 111...................
Sv. Družine, Aliquippa, Pa..................
Sv. Jožefa, Barberton, Ohio.................
Sv. Srca Marijinega, Barberton, Ohio........
Sv. Jožefa, Ely, Minn.......................
Sv. Roka, Denver, Colo......................
Marije Milosti Polne, Steelton, Pa..........
Sv. Veronike, Kansas City, Kans.............
Sv. Srca Jezusovega, Murray, Utah...........
Sv. Pavla, Little Falls, N. Y...............
Marije Pomagaj, Rockdale, 111...............
Skupaj
7517] 2548$ 5,726.80$ 1,299.10]$ 46.50|$ 39.65
1471	20	$ 108.95|	$ 11.00	$ ,50|$ 7.80		$ 4.00	$ .50	$ .15	$				$ 132 90	$	
250]	106	197.351	56.15		7.80	2.00					2<S3 ™		
100| 871	44 30	76.25| 69.85|	23.60 13.35	.50			3.00	.50	.15			104.00		
129	37	109.85]	17.75	1.50	......	4.00		.45			133.55		
338	167	267.25]	64.95	2.00		7.00*		.60			341.80		
101	31	82.45]	17.25					3.00					102.70		
7,	7	7.10]	3.40										10.50		
30	13	25.90]	4.90										30.80		
250	112	203.60]	57.25	1.00		3.00		.30			265.15		
62|	22	51.40|	10.50	1.00		2.00	1.00	.30			66.20		
120|	51	103.40]	25.95			1.00	1.00				1 ^1		
112]	37	84.80|	18.55			1.00					104 3e*		
198]	76	156.85|	33.85			......					190.70		
32|	12	29.101	5.95	.50		1.00		.15			36.70		
40|	19	31.25	7.70	.50		3.00		.15			42.60		
105	51	83.15	23.95			2.00					109 10		
44	23	36.70	10.70	1.00		3.00		.30			51.70		
21	8	19.25	3.95			1.00					- 24.20		
358	110	249.85	47.70	1.50		9.00	1.00	.60			309.65		
210	73	160.60	40.70	1.00		8.00		.30			210.60		
372	108	284.95	52.75	4.50	7.80	12.00		1.35			363.35		
49	19	44.70	9.80			• •			.50					55.00		
139	14	91.65	5.70	.50			10.00	.50	.15			108.55		
77	7	* 58.65	4.50			1.00					64.15 10 00		
19	7	16.20	2.80										.....
118	25	92.75	15.50	.50				2.00		.15			110.90		• • • • *i
91	16	70.70	6.55					2.00						.50	79.75		
74	27	61.10	10.55	.50	......	4.00		.15			76.30		
56	14	46.80	8.20										2.45	56.05	1.40	
180	41	143.40	19.00	2.00	14.30	4.00	.50	.60			183.80		
23	12	20.20	5.45			.... . .						4.90	22.60	8.05	
36	6	24.85	2.35											27.20		
60	3	42.10	1.05	.50			8.00		.15				51.80		
44	10	29.85	4.05								33 90		
135	31	99.35	15.65	.50			10.00		.15			125.65		
35	9	25.30	6.20			......	1.00		..... 4			32.50		
78	28	45.30	12.30	1.50	......	5.00	.50	.45				65.05		
256	66	195.30	27.75	1.50		5.00		.45	2.00		230.00		200
114	13	84.95	5.05	.50			4.00	1.50	.15				96.15		
48	10	39.20	S.25			4.00					48.45		
156	18	119.90	10.15									......		129.95	.10		»
99	12	53.40	5.50	1.00		2.00		.30			62.20		
99	25	73.85	. 13.60									87.45		
242	40	179.55	16.40	1.00		5.00		.. .45			202.40		
56	11	44.10	4.85								48.95		
61	16	50.70	8.40											59.10		
18	1	12.05	.35								12.40		
120	20	73.20	v 8.35	...			9.00					90.55		
52	10	31.55	3.65				......	3.00			......				38.20		
143	18	98.90	12.00	3.00		6.00		.90				120.00	.80	• • • * -I
37	11	24.95	4.85			100					30.80		
36	10	31.80	4.50			1.00							37.30		
109	10	87.15	4.30	.... . .	.... . .	3.00		......			94.45		. . ^
20	5	17.00	3.25	......	.... . .	......			. ... . .		20.25		. . ~ . .1
59	14	41.60	7.60			2.00					51.20		
38	90	30.60	3.65				1.00			......	35.25		^ „ 9-
114	14	81.00	S.10								86.10		
71	7	22.15	2.75								24.00	.90	
44	13	30.70	7.45				.50				38.65		-	
52	11	40.55	5.65	2.00		9.00		.60			57.80		
21	4	14.80	2.45							20.55	20.00	17.80	
116	24	91.90	12.50	2.00		8.00	.50	.75	......	.... . .	115.65			
	87		52.70	1.50		800	.50	.60			63.30		
102	19	77.35	8.00			7.00					92.35			.....
	60		47.25	1.50		4.00		,4S			53.20		
	74		58.65								58.65		
83	13	68.00	8.85	1.00		3.00		.30			81.15		
93	2	63.45	.75	1.00		3.00		.30			68.50		
	25		19.90	.50		1.00		.15			21.55		
	15		13.20	1.50		3.00		.45			18.15		
58	15	46.20	9.25	1.50		3.00		.30			60.25		
44	1	32.70	.70								33.40		
49	fl	32.50	2.25			3.00					37.75			
5		4.45						,			4.45		
62	12	44.45	5.60			4.00					54.05		
	27		20.35								20.35		.....
64	1	53.60	.70	2.00		9.00		.60			65.90	-	
32	S	25.75	3.80			3.00					32.55		
62	17	51.30	9.35	.50		1.00			.15	......	......	62.30			.....
29	5	24.30	2.55	.50		3.00		.15			30.50		
45	5	32.95	2.60			2.00						37.55		
26	2	20.75	.35						1.00		21.10	......	1.00
26		14.75										14.75		
23		18.40									18.40			
6	13	4.95	8.25		1.95					1.65	15.15	1.65	
43	9	30.80	5.95			3.00					39.75			
	37		29.20			3.00			.05		32.15		
	27		12.25	......							12.25		
	24		12.65			1.00					13.65		
12		10.90	.								10.9C	......	
	21		10.05 •								1005		
20		14.80									14.8C	> 		
12		8.25									8.25		
	15		7.9C									7.9C			
88	33	70.00	16.-3C				1.00					......	87.3C			
42	1	33.60	.35			1.00						34.95			
	17		15.3C	.50		1.00		15			16.95		
	48		35.95	1.50			500			45			42.9C		
7			 6.20							.				6.2C	...... 		
1Č		12.80	......	.50		14.00		15			26.75	.70		
	13		11.3C										11.3C			
3.05|$ 30.05]$ 7,399.20 $ 31.40[$ 3.00
PODROBEN PREGLED DOHODKOV MESECA APRILA 1908.
Naloženega društvom za—
moški ases. za posmrt........$5726.80
ženski ases. za posmrt....... 1299.10
pristop ....................... 46.50
znake ......................... 39.65
rezervni sklad ............... 264.00
certifikate ................... 10.00
vrhovnega zdravnika..................	14.55
zaostali dolg ................. 30.05
Preveč plačanega................. 3.00
$7433.65
Plačanega od društev v
aprilu 1908 ...............$7399.20
Kredit društev ................. 3.05
Dolg društev................... 31.40
$7433.65
SKUPEN PREGLED DOHODKOV IN STROŠKOV MES. APRILA 1908.
'hostanek 1. aprila 1908.. .$89,078.17
P,
bičanega od društev v »prilu 1908 ................. 7,399.20
$96,477.37
Plačana posmrtnina ............$5547.72
Plačana poškod-nina ......... 1500.00
Drugi stroški v aprilu 1908 .... Preostanek 1. maja 1908 ........
$ 7,047.72
82.08
$89,347.57
$96,477.37
PODROBEN PREGLED STROŠKOV MESECA APRILA 1908.
Izplačana posmrtnina za—
Antona Rozenberg (del) ...........................$ 334.40
Janeza Pugel (del) ............................... 300.00	-1
Jurija Medonič ................................... 1000.00 L
Antona Pečnik .................................... 1000.00	^
Janeza Jernejčič (del) ........................... 30.00	* č
Jožefa Malešič (preostali del) ................... 383.32	_'J'
Jurija Videkovič (preostali del) .................. 700.00
rFanceta Hrovat (preostali del) ................... 800.00	:*
Augusta Pisanec ................................... 500.00
Janeza Namre (preostali del) ...................... 500.00	$5547.72
-------- *
Izplačana	poškodnina	za—	f'
Jožefa Jaklič ....................................$1000.00	?
Janeza Sander ..................................... 500.00	$1500.00
’■	V-
—------- Ul
Dr J. E. Dowd, Sunnyside, Utah, za podrobna pojasnila o	¥
smrti člana društva št. 100 Ignacija Zajc.........$	3.00
Plača glavnega tajnika za april......................... 75.00
Izdatki glavnega tajnika v	aprilu za poštnino $3.33 in po-	|
trebščine 75c ......................................  4.08	1	$ 82.08
Skupni stroški v aprilu 1908................. $7129.80
rlL	a.	JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. J.
VSAKD O VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA 1 SENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLA'. 1SIINO POCENI JE SEDAJ PRI
Ako kupujete pri nas si prihranite de **r.
b. berkowivz, TOLIET^ILl! ree
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepi ms .ter izdelujemo vsa v to »trohe spadajoča dela po najnižjih cenah, naše ¿1 rfk» vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raz novrs ®»e jezike.
SVWA\Y.Y.,.,.V.V.,.V.,.YA,.W.\V\Y?.\
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdravn pijača v dno pri roki. In to je gotove
slovenski po
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Sloveni c Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna m hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zg olj resnico. Nadalje izdeluje ista dražba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SV
YAW.V.ViY.YAV.ViY.WA\VAV.V7___________
Kdor hoče poceni potovati v domovino ha. i si izbere enega od sledečih brzoparnikov na dva vijaka, kateri odplove iz New Yorka:
PRINCIPE Dl P1EMONTE	JULIJA	11
INDIANA	JULIJA	15
SANNIO...	JULIJA	18
ANCONA	JULIJA	25
NORD AMERICA	JULIJA	29
Parniki potujejo naravnost v Genovo. a iz Genove do PHij Cft Ljiobljane s železnico. Ceno do Ljubljane samo...........OZUlUU
Kdor želi potovati naj nam pošlje $5 na račun listka, da m« prostor na brodit preskrbimo.
Frank Zotti & Co.,108 Greenwich Street
New York
E. PORTER
Brewing Co.
POSEBNOST JE PADE WIENER
AMERÎRAWSKt SLOVEWEC. 1C: jtTlÆjA. 49t«.
Imenik podrejenih društev Kranjsko - Slovenske Katolilke Jednote.
I.	Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: John Žefran, 56 W. 25th St.; tajnik: Fr. Banič, 661 22nd St.; delegat: Ant. Poglajen, 144 W. 23 St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
S. Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: Ant. Oberstar, 105 Cora St.; tajnik: Mih. Uršič, 115 Indiana St. delegat: Ant. Glavan, 1119 Broadway. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
8. Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet,
111.	Predsednik: J. N. Pesdertz, 1506 Centre St.; tajnik: Jos. Panian, 1001 N. Chicago st.; delegat: Geo. Flajnik, tio Indiana st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
4. Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Geo. Nerna-nich, Box 1230; tajnik:John Lovšin, bx 1230; delejgat: Fr. Tancig, bx 674. Vsi v Soudan, Minn. Mesečna seja se vrti 4. nedeljo.
t. Društvo sv. Družine, La Salle, 111, Preds.: Frank Mišjak, 342 Crosset st.; tajnik: Jos. Berglez, 1130—3d St.; delegat: Jos. Bregač, 1108—4th St. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
7. Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: J. Oražen, 1045 Obriando uve.; tajnik: Math Novak, 432 So. Santa Fe ave.; delegat: Nick. Badovi-nec, 1909 E. Obriando ave. Mesečna seja vsakega 14 dne v mesecu.
«. Društvo sv. Cirila, in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: John Gregorčič, 1322 Broadway; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway; delegat: Mart Kambič, 1204 Cora st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
10. Društvo sv. Roka, Clinton, Iowa. Predsed.: John Stefanič 608 Pearl st.; tajnik: John Tancik, 609 Pearl st, Lyons, Iowa. Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo.
II.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Preds.: Mart Zelenšek, Bx 262; tajnik: Fr. Mrva, Box 262; delegat: AlL-s Kessler, 231 Middle ave. Mesečna seja vsako prvo soboto ob 8. uri zvečer.
IS. Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Vinc, Šume, N. Main St; tajnik: Jos. Zallar, Jr., Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
13.	Društvo sv. Janeža Krst; Biwa-bik, Minn. Predsednik: Fr. Jaklovič; tajnik: John Stopnik, Box 64; delegat: Frank Nose, Box 77. Mesečna seja vsako psvo nedeljo
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Preds.: John Konda, 1260 Talbot St; tajnik: J.Malerich,1260 Talbot St.; delegat: Paul Tomažin, Box 579. Seje se vrše prvi in tretji četrtek.
10. Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4625 Hatfield st., Pittsburg, Pa.; tajnik: Nick Klepec, 858 Ohio st.; delegat: Wm. Tomec, 54 Villa St. Seja vsako tretjo nedeljo.
»6. Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik in delegat:	Fr.
Trampuš, Box 306; tajnik: Math. Ko-stainšek, Box 306, Virginia, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
17. Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark. Predsednik: Fr. Planov-šek, Box 76; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. Novosat, Box 8. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu po 20.
>0. Društvo sv. Janeza Krst, Iron-wood, Mich. Predsednik: Mat Šute; tajnik: Mih. Mavrin, 213 Brundy ave.; delegat: M. Rupe, 144 Larmore St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
Sl.	Društvo sv. Jožefa. Federal, Pa. Predsednik:	John Krek; tajnik:
John Demšar, Box 237; delegat: John Tavčar, Box 82. Vsi v Bur-dine. Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu
53.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Mih. Hočevar, Box 315; tajnik: Jos. Hočevar, Box O; delegat: Al. Šušteršič, Box 185. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
54.	Društvo sv. Barbare, ,'Blocton, Ala. Predsednik: Pet. Klobučar, Piper Ala.; tajnik in delegat: Fr. Keržič, Box 33. Seja vsako 2 nedeljo.
55.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik: Anton Grdina 6108 St. Clair ave.; tajnik: Jos. Jarc, 1126 E. 61st St., N. E.; delegat: John Grdina, 6011 St. Clair ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
39.	Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik:	Jos. Jurjevič,
North Broadway; tajnih Mihael Wardjan, 903 N. Scott st.; delegat: Mart. Težak, 1201 N. Hickory st. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
80. Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave.; tajnik in delegat: Paul Špehar, 210 5th st. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
38.	Društvo Jezus Dober Pastir, En-umclaw. Wash. Predsednik: Pet. Ver-rovnik; tajnik in delegat: Jos. Mal-narič. R. F. D. No. 1. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
33.	Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Jos. Ivanošič, 5225 Butler st.; tajnik: Anton Mišica, 528 Butler street; delegat:	Jos. Pav-
lakovič, 4821 Blackberry Alley. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
38.	Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans. Predsednik:	Paul
Sterk 413—N. 5th St.; tajnik M. Majerle, 413 sth St.; delegat: Peter Majerle, 319 Barnet Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, Iowa. Predsednik: Jakob Skala, Charlotte, Towa.; tajnik: Štefan Stnkel; delegat: John Skala. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Pet. Sterk, 120 North St.; tajnik: Mike Bizal, 216 — 3 ave.; delegat: Tom. Viver, 305 — 3 ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. tiri
41.	Društvo sv. Jožefa, Pittsburg, Pa.
Predsednik: Jos. Lukman, 4826 Blackburn Alley; tajnik: John Jevnikar, 132 Almond Alley; delegat: Ig. Podvas-nik, 159FŽ Butler St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
42 Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Mark. Kofalt, 848 S. 2nd st.; tajnik: Lov. Verbos, 802 S. 2nd st.; delegat: Fr. Plut, 154 Main st. Mesečna seja vsaki tretji četrtek
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Pred.: John Deržaj, 718 E. Park ave.; tajnik in del.: Mihael J. Kraker, 503 E. 3rd st. Mesečna seja vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu.
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Jakob Kovač, 9550 Ave. M.; tajnik: Math. Černetič, 3948 Kreader Ave.; delegat: Josip Kompare, 8908 Greenbay ave. Mesečna seja prvo nedeljo v mesecu.
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda,East Helena, Mont. Predsednik: John Lozar, Box 32; tajnik: Martin Ovniček, Box 185; delegat: Nick Veržuh. Seja vsakega 14 in 18 dne.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 319 —90th st.; tajnik: Mihael Zobec, 416 E. 9th st.; delegat: Jos Stern, 424 E. 9 th St.. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Predsednik: Mart. Kremesec, 500 N. 18 Pl.; tajnik: John Vukšinič, 1317 Trumbull Ave.; delegat: Anton Kremesec, 512 W. 18 Pl. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
49. Društvo Jezus Dober Pastir, Rud. Požek, 201—57 St.; tajnik: Geo. Veselič, 4834 Plum Alley. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
vsako četrto nedeljo.
50. Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: Mih. Hu-šič, 12 Elbow St.; tajnik:	John Mravintz, 4810 Harrison St. Pittsburg, Pa.; delegat: Marko Ostronič, 92 Villa st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
51.	Društvo sv. Petra in Pavla, Iron-Mountain} Mich. Predsednik: Anton Podgornik, 515 Smith St.; tajnik: M. Badovinac, 6 Evine; delegat: Math. Kozan, 516 Smith St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: Math. Jug, 738 War man ave.; tajnik in delegat: Al. Fon, 723 Warman ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: John Umek, 1414 Mc Alister ave.; tajnik: John Dobro-volc, 1426 McAlister Ave.; delegat: Frank Opeka, Box 257. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. Predsednik: Mart. Zalar, Box 541; tajnik: Fr. Firšt, Box 147; delegat: Fr. Krebs, Box 54. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. Predsednik: Marko Sodja, Box 39; tajnik in delegat: M. Krašovec, Box 63. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Col. Predsednik: Filip Starc, 514 Front St.; tajnik: Korošec, 506 W. Chestnut st; delegat: John Keržan, 701 Elm St. Mesečna seja vsakega 14. dne.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: Vinko Riedl, 13 Scholes St.; tajnik: J. Zupan, 135 Montrose Ave.; delegat: Pet. Vogrič, 799 Flushing Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Tušar; tajnik: Fr. Demšar, Box 66; delegat: Ant. Rozina, Vsi v Irwin, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik: Valentin Čampa; tajnik: John Muvern, Box 373; delegat: Anton Erčul, Box 25, Sparta, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., Weno na, 111. Predsednik: Jac. Pirman; tajnik: Jos. Rudolf, Box 76; delegat: Martin Pirman, Box 62. Mesečna seja je v šolski dvorani prvo nedeljo.
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: Nikola Gračan, 2 Bridge St.; tajnik in delegat: John Jerman, 619 W. Federal st. .Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Brad-
ley, 111. Preds.: John Pesdirc, Box 353; tajnik:	John Jerina, delegat:
Fr..Drašler, Box 90. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, O. Predsednik: A. Marinčič, 8100 Aetna Rodd, S. E.; tajnik: John Šušteršič, 7713 Astell Place; delegat: And. Slak, 7733 Axtell Pl., S. E. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: George Novak, 42 R.R. st.; tajnik: Geo. Novak, Jr.; delegat: John Škof, 571 Butler St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: J. Malenšek, 237 Hannover St.; tajnik: Ignac Kušljan, 322 Florida St.; delegat: M. Štiglic, 415 Florida St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v nemški dvorani.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Jos. Popich, 1367—E. 47 St.; tajnik: Jos. Perko, 7114 Filber Court, S. E.; delegat: Ant. Šuštaršič, 1816 Ater Ave. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: John Žlogar, 234 Frederick st.; tajnik: J. Hočevar, 234 556 S. 3 st Mesečna seja vsak tretji ponedeljek.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Jos. Klažter, Box 88, Adamsburg, Pa.; tajnik: John Ferbots, Box 276, Monroe, Pa.; delegat: Fr.
Pervinšek, Box 90, Adamsburg, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls,
Mont. Predsednik: Mat. Urih, bx 441; tajnik John Ramuta, bx. 605; delegat Jac. Stariha, 1711 6th ave. N. Mesečna seja vsako 3. soboto.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Jos. Petrič, 1837 S. 7th St.; tajnik: Rob. Kun-stel, 2118 N. llth St.; delegat: Ant. Bukovec, 1100 Wyoming St. Mesečna seja vsako 3. nedeljo.
71.	Društvo sv. Anton Pad., Goff, Pa. Predsednik in delegat: Ant. Tome, bx 94; tajnik: John Tome, box 94. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Fr. Verant; tajnik: Jac Muhvič, Box 1003; delegat: Jac. Petrič. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
73.	Društvo sv. Jurija, Toluca, IH. Predsednik: Lukas Rački, Box 319; tajnik: Jacob Cesar, Box 328; delegat: Stefan Polič, Box 280. Mesečna seja prvo nedeljo po 15. dnem vsakega meseca v Poličevih phostorih.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsed.: Jos Zupančič, 1913 E. Stuart St.; tajnik: A. Kužnik, 1201 S. 19 St.; delegat: J. F. Kren, 912 S. 16th St. Mesečna seja vsako 2. nedeljo.
75.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: John Novak. Box 173; tajnik: Jos. Barbarič, 28 La Harpe St.; delegat: Gregorič, 1212 Main St. Seja vsako tretjo nedeljo.
76.	Društvo sv. Jožefa, La Salle, 111. Predsednik: John Banič, Box 230, De Pue, 111.; tajnik: Alois Banič, Box 411, De Pue, 111.; delegat: John Obri, Box 55, De Pue, 111. Seja prvo nedeljo.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. Predsednik Kancijan Majhen; tajnik: John Osolin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 548. Meseč, seja vsako drugo nedeljo v mesecu
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, 111. Predsednica: Ther. Banič, 661 W. 22 St.; tajnica: Frances Mihevc, 661 W. 22 St.; delegatinja: Ana Ulašič, 580 W. 21st St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: Fr. Grom, 834 —10 st.; tajnik: Matija Jereb, 834—10 St.; delegat: Fr. Petrič, Box 14. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
80.	Društvo Matere Božje, South Chicago, 111. Predsednica: Uršula Ku čič, 9429 Ewing Ave.; tajnica: Tereza Žiherle, 189 — 95th St.; zastopnica: Katarina Jakovčič, 9621 Avenue M. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica: Marija Flajnik, 4636 Hatfield St.; tajnica: Jošefa Fortun, 4822 Plum Alley; dele gatinja: Roza Bojane, 225 — 57th st. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
83.	Društvo |sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Frank Zupančič, tajnik: Anton Skubic, Box 175; de legat: Fr. Špehar. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
84.	Društvo (Marije Sedem žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik: Pet. Šikonja, Box 215; tajnik: Geo. Pintar, Box 96, Painesdale, Mich.; delegat: Alb. Mataja, Box 188. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Gertrude Virant, 500 Globe St.; tajnica: Amalia Bombach, 565—nth Ave. delegatinja: Anna Vrbanek, 2525 So. Broadway. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
86.	Društvo sv. Sera Marije, Rock
Springs, Wyo. Predsednica: Johana Ramovš, box 466, tajnica: Johana Star man, box 253; delegatinja: Ivana Ferlič, box 399. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
87.	Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Math. Judnič, 1101 Bluff St.; tajnik: Math. Golobich, 518 Summit St.; delegat: Math Lav-rich, 1312 Broadway. Mesečna seja vsa ko drugo nedeljo v mesecu
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk,
Mich. Predsednik: Jos. Butala; tajnik:	St. Lamut, Box 121; dele
gat: John Butala, Box 44. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
89.	Društvo Petra in Pavia, Etna, Pa. Predsednik: John Erdeljac, 46 Railroad St.; tajnik: Frank Kuzmi-jak, 32 Ganster St.; delegat: Nik.,i ,j Erdeljac, 25 Ganster St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, South Omaha, Neb. Predsednik: Mart. Derganc, 547 W. 18th St.; tajnik Ant. Oštronič, 1408 S. 12 St.; delegat: Jos. Švajgar. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
91.	Društvo Sv. Petra in Palva,
Rankin, Pa. Predsednik: Mart. Starešinič, 13 Orchard Alley, tajnik in delegat: Math. Kozan, 332 — 3d St., Rankin, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica Mil. Car,, 46th st., tajnica in zastopnica: Marija Zivčič, 4925 Plum Alley, vsi v Pittsburg, Pa. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v Bennett, Pa.
93.	Društvo Friderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Franc Seti ničar, Box 328; tajnik: Štefan Zgonc, Box 43, delegat: Jožef Lam, Box 123. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik:
John Kočevar, Box 266; tajnik: Fr. Kramer, Box 187; delegat: Jac. Rose, Box 163. Mesečna seja je vsako drugo nedeljo.
95.	Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Preds.: Fr. Možina, Box 157; tajnik: Ant. Demšar, Box 135; delegat: Flor. Debeljak, Box 72. Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Mat. Starešinič; tajnik in delegat; John Jelovčan, Box 60.
Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo.
97.	Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Preusednik: Vic. Merar; tajnik Math Gaishek, Box 518; delegat: John M. Knez. Mesečne seje se vrše prvo nedeljo.
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, III. Predsednik: John Okoren; tajnik: Val. Pirc, 113 Central Ave., delegat: Josip Klepec. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside,
Utah. Predsednik:	John Verhovec,
Box 214; tajnik: Anton Težak, Box 35; delegat: John Mežik. Mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda So. Lorain, O. Predsednik: Fr. Ambrožič, 562—11 ave.; tajnik: John Juha, 562 — llth ave.; delegat: Jos. Svete, 960 — 10th ave. Mesečne seje se vrše vsako zadnjo nedeljo.
102.	Društvo Novi Dom, Newark,
N.	J. Predsednik in tajnik: Chas. Mi skatovič, 335 — 15 Ave.; zastopnik John Gosar, 719 High St., West Hoboken, N. J. Redne seje vsako drugo soboto v mesecu.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Jurij Sagadin; tajnik: Bernard Pavlič, 1138—-30th st.; delegat: Franc Muren, Florida st. Mesečna seja prvo nedeljo.
104.	Društvo Marije Čist. Spoč., Pueblo, Colo. Predsednica: Josephine Mrhar, 1210 Bohman ave.; tajnica: Jennie Hočevar, 207 E. Northern ave.; delegatinja: Jennie Zupančič, Megsa ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
105.	Društvo sv. Ane, New York City, N. J. Predsednica: Ivana Stern, 424 — E. 9th St.; tajnica: Uršula Mrhar, 414 E. 9th st.; delegatinja: Fany Pirnat, 344 E. 9th st. Mesečne seje Vsakega 15.
107.	Društvo sv. Barbare, Moon Run, Pa. Predsednik: Pavel Korenčan, Box 92; tajnik: Urban Olivani, Box 186; delegat: Jac. Joger, Box 286, Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet, 111. Predsednica: Iv. Ogulin, 604 Hickory St.; tajnica in delegatinja: Marija Dunda, 1002 N. Chicago St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
109.	Društvo sv. Družine, Aliquip pa, Pa. Predsednik: John Žitnik, Box 131; tajnik: Janez Vrečar, Box 213; de legat: Jac. Derglin, Box 131. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
110.	Društvo sv. Jožefa, Barberton,
O.	Predsednik: Mav. Slatnar, 743 Cornell St.; tajnik: John Rataj, 696 Wunderlich Ave.; delegat: A. Kranjc, 167 Cornell St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
m. Društvo sv. Srca Marijinega Barberton, O. Predsednica: Ivana Žgajnar, 643 Newell Street; tajnica:: Antonija Rataj, 696 Wunderlich Ave.; delegatinja: Neža Kranjc, Box 362. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: St. Banovec, Box 1022; tajnik: Leopold Kukar, Box 1047; de legat: Jos. Agnič, Box 266. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
113.	Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: Af. Andoljšek, 615 Elgin St.; tajnik: John Klun, 4881 Washington St.; delegat: Fr. Andolj šek, 4543 Pearl St. Mesečna seja vsak 12. dan v mesecu.
114.	Društvo sv. Marije Milosti Pol ne, Steelton, Pa. Predsednica: Mary Matjašič, 607 So. 2d St.; tajnica; Mary Starašinič, 617 S. 2d St.; delegatinja: Ana Kočevar, Hotel Oberlin, Oberlin Pa. Mesečna seja vsako tretjo soboto v mesecu.
115.	Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Preds.: Neža Žagar, 404 Ferry St.; tajnica: Mary Majerle, 413 N. 5th St.; delegatinja: Apol. Žagar, 332 Barnet Ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
■ 117. Društvo sv. Srca Jezus., Murray, Utah. Predsednik: Jože Železni-kar, Box 428; tajnik: Fr. Truden, Box 315; delegat: Vincenc Padar, Box 428. Redne seje vsakega 10. dne v mesecu
118.	Društvo sv. Pavla, Little Falls N. Y. Predsednik: Fr. Gregorke, 2 Casler St.; tajnik: Ig. Malovašič, 624 E. Mili St.; delegat: John Bregorka 2 Casler St. Seja vsako drugo ne deljo.
119.	Društvo Mar. Pomagaj, Rock dale, 111. Preds.: Mary Kostelec; taj niča: Marija Zalar, 506 Moen Ave.; de legatinja: Ana Marentič. Mesečne seje četrto nedeljo.
Naši zastopniki.
Rojakom, ki žele naročiti naš list, priporočamo naše zastopnike, ki so sledeči:
ARKANSAS.
Za Jenny Lind, Ark.: John Lovša. CALIFORNIA.
Za San Francisco, Cal. in okolico: John Stariha.
COLORADO.'
Za Denver, Colo: Geo. Pautakovich Za Pueblo, Colo.: Joseph Hočevar in Math Novak.
Za Leadville, Colo.: Ant. Korošec. IDAHO.
Za državo Idaho: John Težak. ILLINOIS.
Za Chicago, 111.: Fr. Banich,
Za South Chicago 111.: Lov. Sa-motarčan.
Za Peoria, 111. in okolico: Math R. Papich.
Za Waukegan, 111.: Math. Stalcer . Za La Salle, 111.: Simon Jesenšek. Za Springfield, 111.: John Peterneli Za Mt. Olive, 111.:	M. Gaishek.
Za Oglesby, 111.: Anton Ass. INDIANA.
Za Indianapolis, Ind.: John Hriber nik.
KANSAS.
Za Fleming, Kans.: A. Skubitz.
Za Kansas City, Kans.: Geo. Veselič.
Za Frontenac, Kans.: Leo. Krusitch. MICHIGAN.
Za Calumet, Mich. in okolico: Nick Grabrijan.
MINNESOTA.
Za Ely, Minn.: Jos. J. Peshel.
Za Chisholm, Minn.: Fr. Tancig.
Za Eveleth, Minn.: Pet. Srnovršnik. Za Hibbing, Minn.: Fr. Golob.
Za Soudan, Minn.:	John Lovšin.
Za St. Joseph, Minn. in okolico: John Poglajen.
MISSOURI.
Za St. Louis, Mo.: Jos. Simonič. MONTANA.
Za Great Falls, Mont.: Math. Urich NEW YORK.
Za Little Falls, N. Y.: Fr. Gregorka.
Za Brooklyn, N. Y. m okolico:	Fr
G.	Tassotti.
OHIO.
Za Cleveland, O.: John Russ.
Za Newburg, O.: John Lokar.
Za So. Lorain, O : Ant. Kerhin.
Za Bridgeport in Lansing, O.: Mih. Hočevar.
Za Barberton, O.: Jos. Podpečnik PENNSYLVANIA.
Za Conemaugh, Pa.: Mart. Černetič. Za Pittsburg in Allegheny, Pa.: John Verbiščar.
Za Broughton, Pa.: Anton Demšar. Za Burdine, Pa.: John Demšar.
Za Moon Run, Pa.:	Fr. Machek.
Za Forest City, Pa.: Aldis Miklau-cich.
Za Johnstown, Pa.: Jos. Likar.
Za Irwin, Pa.: George Bohinc.
Za Imperial, Pa.: Fr. Lokar.
Za Canonsburg, Pa.:	Geo. Shaltz.
Za Rankin, Pa.: Math Kozan.
Za Reading, Pa.:	John Jakljevich.
Za Pittsburg, Pa. in okolico: Ignac Podvasnik.
Za Etna, Pa.: John Skoff.
Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik. WYOMING.
Za Rocksprings, Wyo.: Max Keržiš nik.
Za Cumberland, Wyo.: John Pagon. UTAH.
Za Sunnyside, Utah:	Anton Kosec.
Za državo Utah: Anton Palčič.
WISCONSIN.
Za Milwaukee, Wis. in okolico: Jos
Kastigar.__________________
Ker je list jako poceni; poleg tega pa prinaša največ važnih novic iz vseh slovenskih naselbin, za to je upati, da se ga vsak rojak nar,oči. Čim več naročnikov bode list imel tem bolj bode zanimiv. Uprav. “A. S.’
E.Wunderlich GraniteGo.
804-806-808 N. Hickory St. Joliet, II.
Velika zaloga spomenikov
Čudež.
Remiremont, Francosko, 27. jun. — Škofijska komisija je preiskavala tukaj izza nekaj dni namišljen čudež. Med hudim vremenom s točo maja meseca so baje padali na zemljo kamenčki s podobo Device Marije in pre bivalci so jih pozneje pobirali. Komisija je zaslišala 107 prič in nazadnje priznala resničnost podatkov o čudežu.
Velika vas zgorela.
Budimpešta, 30. jun. — Strašen požar je vpepelil veliko vas Madocfa, v ogrskem komitatu Tolna. Zgorelo je 200 hiš v kraju, ki šteje 2000 prebivalcev. Mnoge osebe so žive zgorele. Število ranjencev in pogrešancev je baje zelo veliko. Suša in sapa sta povzročili, da je vse zgorelo, še preden so dospele požarne brambe iz okolice.
—Rojaki, kadar prečitate list, pokažite ga sosedu, da si ga ogleda, ker potem se bode tudi on naročil. Samo $1.00 na leto; za Evropo $2,00.
Na prodaj farme
v Wisconsin.
Zemljišča in farme v Marinette County, Wisconsin prodajem prav p0 ceni. Blizu cerkve, šole in dobrih potov. Za nadalnje pogovore pišite na lastnika: THEO. KERSTEN, ali pa pokličite po telefonu g. August Schoenstedt, Loughran Bldg., Joliet,
111.
Theo. Kersten,
CRIVITZ, WIS.
Ako si hočete izboljšati sedanje stanje; ako hočete postati neodvisni celo življenje ter biti svoj gospodar — potem si morate kupiti farmo od nas. Naprodaj imamo najboljše farme v najboljši deželi. Cene so prav nizke in obroki lahki po lastni volji kupca.
Za podrobnosti pišite v slovenskem jeziku na
International Colonization Co.
Poplar Bluff, Mo.
Potrebujemo agentov.
JOHN GRAHEK
aOSTILNIČAH.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog., TELEFON 7612.
IOI3 N. Broadway..JOLIET. ILL.
Fr. Bambich
priporočata rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočava v poset. N. W. Phone 406.
Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet.
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
M
M
fr
W
se
o
Ph
GG
l-H
fr
p?
o
«
o
<
fr
M
fr
GC
PP
N*
<
fr
Naše prodružnice so: v Chicagv Bethania and Resurrection Cemetarf blizu Summit, Cook Co., in Napervill« 111. Chi. tel. 1872. N. W Phone 494
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
G-liku zaloga, vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Odistite jetra Flexer’s Pink Liver Pills
čistijo jetra zdravijo nered in za-< basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEXER & REICHMAM
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Street 1. JOLIET, ILL.
POZOR, ROJAKU Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj ?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorlru.
Nadalje k,o želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
572 Blue Island Ave. Chicago, IU.
-6)
K. S. K.
-e
JEDNOTA
Organizovana v
Joliet-u, 111. dne j. Illinois 12.
aprila 1694. Inkorporovana v državi januarja 1898.
predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
JI. podpredsednik:.........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St, Joliet, 111.
|L Tajnik:.................Josip Jarc, 1677 St. Clair St, Cleveland, Ohio.
Blagajnik:.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Puhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewmg ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec:............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik:...........Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, mb, Box 547, Forest City, Pa.
se vdeležiti redne seje, zatoraj je moja dolžnost, naznaniti o finančnem delovanju. Kakor je nastala kriza, tudi društvo ne more tako napredovati vsled slabih časov in neplačevanja in ker je šlo veliko članov vstran in le redkokedaj novi člani pristopajo. Tukaj dam za šest mesecev račun od 30. decembra 1907 do 7. junija 1908. Račun za prvo polovico leta 1908:
Prejemki:
Januarija 1. na veselici je se
sprejelo ..................$ 160.01
Januarja S. od članov mesečne
in asess.................... 243.40
Februarija 2. od članov mesečne in ases................. 254.20
Marc 1. od članov mesečne
in ases..................... 253.10
Aprila 5. od članov mesečne
in ases..................... 275.60
Maja 3. od članov mesečne in
ases........................ 259.65
Junija 7. od članov mesečne in ases....................... 307.00
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PROŠNJA ZA VSPREJEM.
Novoustanovljeno žensko društvo Marije Pomagaj v Little Falls, N. Y., prosi vsprejema v K. S. K. Jednoto. Imena članic: Ana Prevec, roj 1890, Ivanka Celarec, roj 1890, Frančiška Malavašič, roj 1890, Marija Masle, roj 1889, Cecilija Mrzlikar, roj 1887, Jožefina Podhojnik, roj 1887, Frančiška Petkovšek, roj 1887, Elizabeta Maček, roj 1886, Frančiška Brenčič, roj 1886, Ivana Prevec, roj 1886, Marija Malavašič, roj 1885, Marija Majer, roj 1885, Marija Kette, roj 1884, Ivana Trpol, roj 1884, Frančiška Turek, roj 1884, Ivana Siltz, roj 1884, Marija Bajc, roj 1883, Marija Žehel, roj 1882.	Dr. št. 18 članic.
NOVO DRUŠTVO VSTANOVLJENO IN SPREJETO.
Sledeče članice društev sv. Jožefa 12 in Marije Vnebovzete 77 v Forest City, Pa., so vstanovile svoje žensko društvo sv. Ane štev. 120 K. S. K. J. v Forest City, Pa., z dnem 6. julija 1908 : 2067 Marija Spec, 2611 Ivana Omahen, 2727 Frančiška Terček, 3316 Pavlina Osolin, 3489 Marija Šivic, 574 Ivana Svete, 576 Ivana Hrovatin, 605 Ana Gerčman, 628 Frančiška Oštir, 654 Ivana Šume, 597 Ivana Telban, 598 Marija Dečman, 602 Jožefa Opeka, 571 Jožefa Buceneli, 578 Terezija Selan. Dr. št. 16 članic.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 13017 Alojzij Ašič, roj 1885, 13018 Alojzij Retelj, roj 1884, 13019 Jožef Frankovič, roj 1884, 13020 Franc Do lene, roj 1883,« 13021 Franc Hočevar, roj 1877, 13022 Janez Straus, roj 1876, spr. 9. julija 1908.	Dr. št. 148 članov,
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 13023 Franc Vidmar, roj 1876, spr. 9. julija 1908.	Dr. št. 248 članov.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 13024 Matija Miklič, roj 1890,' 13025 Martin Cetinski, roj 1890, spr. 9. julija 1908.	Dr. št. 104 člane.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 13026 Peter Mušič, roj 1883, 13027 Luka Ivanac, roj 1881, 13028 Mihael Kasun, roj 1879, spr. 9. julija 1908.
Dr. št. 368 članov.
K društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 13029 Janez Ansick, roj 1885, 13030 Janez Pavlič, roj 1883, 13031 Janez Jankovič, roj 1883, 13032 Anton Krmpotič, roj 1882, 13033 Anton Golob, roj 1874, spr. 9. julija 1908.	Dr. št. 177 članov.
K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 13034 Franc Burja, roj 1883, 13035 Jakob Škerl, roj 1877, 13036 Anton Stariha, roj 1874, spr. 9. julija 1908.	Dr. št. 45 članov.
K društvu Srca Jez. 70, St. Louis, Mo., 13037 Janez Grubar, roj 1887, spr. 9. julija 1908.	Dr. št. 60 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Midi., 13038 Mihael Prša, roj 1888, 13039 Mato Grgurič, roj T888, 13Ao Janez Spoljarič, roj 1886, 13041 Mihael Pleše, roj 1886, 13042 Janez Pleše, roj 1877, spr. 9. julija 1908.	Dr. št. 94 članov.
K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 13043 Mihael Rozman, roj 1884, spr. 9. julija 1908.	Dr. št. 40 članov.
K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 13044 Jožef Rataj, roj 1871, spr. 9. julija 1908.	Dr. št. 28 članov.
K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 13045 Mihael Šmajt, roj 1880, 13046 Janez Snedic, roj 1879, spr. 9. julija 1908. Dr. št. 28 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 12618 Jakob Kovač, 6. julija 1908.
Dr. št. 240 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 5588 Franc Miklič, 3. julija 1908.	Dr. št. 232 članov.
K društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 9600 Karol Krajc, 30. junija 1908.	•	Dr. št. 59 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 12023 Pavel Bižal, 5363 Franc Špehar, 8267 Jurij Vraničar, 29. junija 1908.	Dr. št. 365 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 7724 Franc Vesel, 1. julija 1908.	Dr. št. 231 članov.
Od društva Srca Jezusov. 70, St. Louis, Mo., 7049 Anton Kofalt, 2. jul. 1908.
Dr. št. 59 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 9792 Franc Jesenovec, 9119 Andrej Filipič, 30. junija 1908.	Dr. št. 92 članov.
Od društva sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 12696 Jožef Marentič, 6. julija 1908.	Dr. št. 26 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 23 Janez Steržinar, 3. julija 1908.
Dr. št. 142 članov.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 9636 Janez Govednik,- 12935 Anton Stefanič, 30. junija 1908.	Dr. št. 205 članov.
Od društva Jezus Dober Pastir 49, Pittsburg, Pa., 8508 Nikolaj Cvetkovič, 30. junija 1908.	Dr. št. 38 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 9374 Martin	Petrie, 1. julija
1908.	Dr.	št. 85 članov.
Od društva vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 10235 Rok Petretič, 6. jul. 1908.	Dr.	št. 172 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 3672 Marija Hrovat, roj 1885, spr. 9. julija 1908.	Dr.	št. 110 članic.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 3673 Marijana Petrovič, roj 1888, spr. 9. julija 1908.	Dr. št. 52 članic.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 3674 Barbara Skoff, roj 1884, spr. 9. jul. 1908.	v	Dr. št. 74 članic.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 3675 Marija Kasun, roj 1888, spr. 9. julija 1908.	Dr. št. 108 članic.
K društvu sv. Ane 106, Chicago, 111., 3676 Antonija Trinko, roj 1881, spr. 9. julija 1908.	Dr. št. 24 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Qd društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 1922 Marija Špehar, 29. junija 1908.
*'	Dr. št. 107 članic.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 2926 Terezija Kozar, 1. julija 1908.	Dr. št. 41 članic.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 1457 Marija Špehar, 2666 Stanislava Vrlenič, 29. junija 1908.	Dr. št. 71 članic.
Od društva Marije Milosti Polne 114, Steelton, Pa., 3239 Marija Černič, 2. julija 1908.	Dr. št. 16 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote,
Skupni prejem .'.................$1,752.96
Izdatki:
Jan. 5. izplačali vsega skup..$ 436.35 Febr. 2. izplačali vsega skup.. 175.90 Marca 1. izplačali vsega skup/ 240.64 Aprila 5. izplačali vsega skup 303.55 Maja 3. izplačali vsega skup..	257.55
Junija 7. izplačali vsega skup.. 440.70
Skupaj izplačali ................$1,854.69
1,752.96
Izplačali več kakor sprejeli..$ 101.73 Decembra 30. 1907 bilo v*bla-
gajnici ......................$2,129.40
101.73
$2,027.67
Mesec febr. prišteti interes.. 26.37
FR. L. PARKER, državni poslanec.
Gosp. Parker išče zopet izvolitev v državni zbor države Illinois. On je znan, kot dober poslanec kar je pokazal zadnja leta v zboru. Nadeja se, da ga bodejo tudi letos ob prvotnih volitvah vsi rojaki volili in ga izvolili prihodnjef novembru.
V	svoji izjavi pravi: Ker sem že nekaj bolj izkušen o dolžnostih in nalogah tega urada, za to si sem vsvesti, da me bodejo volilci podpirali, ako pomislijo, da čim delj kdo eno stvar dela tem bolj jo razume.” ,
V	tem 41. okraju je veliko tovarn in raznih trgovin, za to je treba, da se izvoli poslancem mož, ki ima večletne skušnje. Gosp. Parker je član najvažnejših odborov v zbornici.
Poslanec Parker je delavec. Bil je 4 leta predsednik organizovanih delaV' cev tega okraja in član unije, za to je bil imenovan v državnem zboru v odbor delavstva.
Delavci so ga dolžni nominirati dne 8. avgusta.
Toraj cela svota v gotovini, in zaostali dolg pri članih...
,$2,054.04
158.30
Skupaj ......................$2,222.34
Pregledano in potrjeno od nadzorni-škega odbora: Matija Pirnat, Karol Medoš in Fr. Perovšek.
Nadalje tudi naznanjam, da bode društvo po navadi ovršavalo šestnajst letno veselico dne 26. julija v Lake side grove na 16. ulici in Ewing Ave. Da bi se ta dan slovesnost omenjenega društvo povečala, si usojamo povabiti vsa tukajšnja domača društva, ki se jim že naprej lepo zahvalimo na njih naklonjenosti. Toraj člani društva, ne zamudite dneva 26. julija! Izkažimo se v trdni slogi in verni čla ni društva Vitezov sv. Florijana št. 44. K. S. K. J.!
Sobratskim pozdravom
Matija Černetič, tajnik, 9384 Kreitor Avenue.
Pittsburg, Pa., 6. jul. — Prosim malo prostora v vašem cenj. listu. Rad bi kaj sporočil članom društva Matere Božje št. 33, K. S. K. J. Vročo željo imam, da bi člani našega društva bolj redno prihajali k mesečnim sejam, oziroma oni, ki dolgujejo več kakor en ali dva meseca, da objavijo, da li dalje ostanejo člani pri društvu, ker je vsacega dolžnost se oglasiti, kaj mu zapreči, da ne more k sejam prihajati Zavoljo tega opozarjam, da bi vsak član vedel o premoženju društva. Ako pa doma izostaje, potem ne more nič vedeti o društvenem stanju! Kakor so vsa društva v Pittsburgu zaključila tako ravno naše že preteklo leto 1907 v novembru mesecu, da plača vsak član pri društvu mali znesek $1.00, da se more denar predati blagajniku avgustu mesecu t. 1. Čas prihaja, več se dalje odlašati ne more. Na veselo svidenje na 10. glavnem zborovanju Pittsburgu, Pa.!
Jos. Ivanušič, predsednik
Chicago, 7. jul. — Prosim natisnete v glasilu naše slavne K. S. K. Jednote, da je društvo sv. Alojzija št. 52. K. S. K. J. iz Indianapolis, Ind. poslalo $3.05 za bolnega, sedaj že umrlega Frank Zlatoperja. Društvu sv. Alojzi-
ja in sploh vsem bratskim društvom naše slavne jednote, ki so poslala darove še enkrat kličem: lepa hvala! Avgust Poglajen, blagajnik dr. sv. Štefana št. 1. K. S. K. J.
So. Chicago, 111., 6. jul. — Ker so
naši člani društva Vitezov sv. Florija na št. 44 K. S. K. J. raztrešeni po vseh daljnih krajih in članom ni mogoče
Zahvala.
MART. POTOKAR
564 S. Centre Avenue Chicago, 111.
ZASTOPNIK
F. W McKinney & S H. Hodge
PRODAJA LOTE
V ARGO, ILL
predmestje Chicage na Archer Ave. in 63rd Street kjer se otvarja novo mesto in tovarna za čistenje sladkorja, ki bode ena največjih na svetu.
Lote so prav poceni. Več o tem zemljišču pove:
MART. POTOKAR,
564 S Centre Ave	CHICAGO.
1»
Odprto pismo Slovencem.
Cenjeni zdravnik Collins N. Y. Medical Instituta:—
Oprostite mi, ker Vam nisem toliko časa odgovoril. Sedaj se Vam zahvaljujem za trud, katerrega ste imeli z človekom, katerega niste še nikoli videli in za posljana zdravila, katera so me popolnoma ozdravila, medtem ko sem že poldrugo leto pri drugih zdravnikih zastonj iskal pomoči.
Še enkrat srčna hvala in iskreni pozdrav cenjeni zdravnik.
John Paulin, Orient, Pa.
Fayette Co.
Otekle in potne noge.
Ako se vam noge potijo, ali ako otekajo .tedaj ni boljšega pomočka kakor je Severov Prašek za noge, ki prežene slab duh in pot ter odstrani oteklino nog. Operite si noge predno idete počivati. Ko se drugo jutro vsta nete denite v čevlje malo tega praška, ki bode ohranil vaše noge suhe in zdrave. Nadrgnite tudi noge praškem. Cena 25 centi. Prodaje se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Ce-dar Rapids, Iowa.
katerih so se učili, kako se krade iz žepov, ne da bi se jih zasačilo. Sploh so imeli vse priprave, ki jih rabijo izkušeni zločinci pri svojem delu. Večino mojstrov je spravila policija pod ključ. Tudi precej pomočnikov, ki so kradli v okolici, se ji je posrečilo prijeti. Pri tej priložnosti so zasačili nekega Španca, ki je v svoji domovini kupoval majhne otroke, katerim je polomil ude ter so morali za njega beračiti. Ta kupčija v Španiji še zelo cvete, če tudi so se že pred leti vpeljale stroge preiskave.
Filip» HiToler
Northwestern Phone 1422.
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom
svojo
BBIVMGA
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca vedno pri roki.
¡t¿m
Za novo cerkev na Zaplazu (Dolenjsko) so darovali v Aurora, 111.:
Mrs. Josephine Stritar $3; Mrs. Ana Ramuta 25c; Anton Fajfar $1; Frank Mrva $1; Martin Juvančič $1; Frank Lokar 50c; John Jerina 50c; Anton Jeraj 50c; Anton Kos 25c; Martin Mlakar 25c; Josef Jakoš $2.50; Anton Jakoš $1; John Vene 25c; Josef Pregel $1; Jernej Verbič 50c; Josef Stermlan 25c; John Snajdar 25c; John Praprotnik 50c; John Novak lOc; John Verbič 25c; Agnes Kolenc $1; Frank Praprotnik $1; Alfons Kesler 25c; N. P. Kramer 25c; Maria Sihur $1; Helena Praprotnik 50c; Maria Zagorec $1.50. Skupaj $20.35.
Vsem darovalcem srčna hvala. Marija jim obilno povrni!
Henrik Povše, župnik, Čatež pod Zaplazom 22. junija 1908.
Anekdote o avstrijskem cesarju.
V Parizu je izšla pod tem naslovom knjiga, ki jo je spisal Henrik Weindel in jo posvetili avstr, cesarju. Med drugim pripoveduje o avstrijskem cesarju sledečo dogodbico: “Kot vsi Habsburžani, je tudi avstrijski cesar zelo strasten lovec. Nekoč je zasledoval lepega fazana in zašel na tuje zemljišče. Naenkrat, ko je hotel ptiča ustreliti, zavpije nekdo nanj: “Če ustre lite fazana, vam nasujem svinca v bedro!” Cesar se je prestrašil in stopil pred človeka, ki je tako pretil. Bil je to neki baron N. Barun in zahteval od njega, da gre z njim na grad, kjer sestavita zapisnik za tožbo. Cesar ga je vprašal, če pozna cesarja, a baron je rekel, da ne. Baronova žena je prosila za nesrečnega lovca in baron se je naposled res pomiril. Sedeli so potem skupaj in se razgovarjali. Baron je povedal, da se mu je rodil pred kratkim sin. Cesar se ponudi za krstnega botra in to ponudbo je kasneje res izvršil. Pred grad baronov se je pripeljala krasna kočija in sluga je naznanil prestrašenemu baronu botra z besedami: “Njegovo Veličanstvo cesar!”
V slučajih nesreče
izvijenja udoy, alto skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller.

On suši, zdravi in dobavi udohnost. Imejte ga vedno doma in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na etiketi.
V vseh lekarnah po 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER &C0.
215 Pearl Street,	New York.
vite pr
A 2
Slovenci kupujte zemljo vedno
od posestnikov, ne od kompanij in agentov. Dobite vedno kar stane in ne plačate več. Vsak Slovenec kupi po meni od gospodarja. Ako mene ne rabi povem mu kje jo kupi in kaj je zemlja vredna v teh krajih. Vsaj nima nobeden denarja za proč metati. 42 Slovencev kupilo po meni. Vse recorde in prepise pregleda moj advokat gosp. O. *B. Young, sodnik zveznih držav. Gozd od $1—15 aker. Kmetije od $7—25 tol. aker. Predno kupiš kje drugje xv Tvojo korist poglej te kraje! Na razpolago okrog 60,000 akrov zemlje.
F. Gram, Naylor, Mo.
Prvi in edini slovenski samostojen posredovalec zemlje in kmetij v Ameriki.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $	10.35 ............. 50	kron,
za $	20.40 ............... 100	kron,
za $	40.80 ............... 200	kron,
za $	102.00 .............. 500	kron,
za $	203.90 .............. 1000	kron,
za $1018.00 ............. 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St., New York, 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa»
Za stavbo hiš in poslopij mehki ia in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulic)
bFzu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER. ogk.si &• jri nas m oglej si našo zalogo 1 Mi tt bomo zadovoljil' in ti prthrinili denar
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
C. W. Brown, preds Robt. Pilona:, p idpt e W. G. Wiloox, kasir.
Citin' National Bait
Kapital 8100,000.00.
8A.SBER GILDING, OLIET.ILL. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa- do 4. ure pop.
Emil Bachmaii
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih od.* znakov (badges), regalij, kap, baader
in zastav. Velika zaloga vseh po* trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potreDujet« kaj za društvo. Pišite slovensko. Kamion /ta zahtevanje zastonj.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočam
Šola zločincev.
Iz Pariza se poroča: Policija v Tou-louzi je zasledila v neki zloglasni hiši pravo šolo zločincev. Družba je obstajala -iz mojstrov, pomočnikov in vajencev. Imeli so potrebne telovadnice, da so imeli učenci priliko, krepiti si mišice.
Dober Premo?
j	J
P
in DRVA
ywawawayay.w.’.v.v.	ßynkszel
Blasses & Stein
?•
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JATNI NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na ^deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.	^
Zavaruje tudi življenje proti 5 nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
DOBITE PRI NAS
1007 Marion St., Waukegan, I1L Phone 2182. Yard—North Chicago.
Govori nemško in angleško.
Imeli so tudi modele, na VWWYVWWWWWYWWVSftft
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone n 13
Pred možitvijo.
Spisal Vladislav Orkan. — Iz polj skega prevel Fr. Virant
(Konec.)
Nastal jc večer... Gozdje so se utonili v temnem mraku, potok se je zavil V lahko meglo... Kosci so se vračali iz gozda, pastirji so pa gnali vole in se oglašali po gozdu z različnimi g.[asi — sedaj s krikom vedno žejne kanje, sedaj pridušenim skovikanjem gozdnih sov... Mrak je izganjal ljudi s planin — od grabljenja sena.. . Vse je hitelo v vas — proti bajtam.. .
Tudi bajta zapuščena čez dan, je oživela zvečer. Roza in stariši so se vrnili iz planine, da bi se z večerjo pokrepčali, s spanjem odpočili in nabrali moči za jutrajšnje delo... Tako se godi vsaki dan... Ljudje mislijo samo, kaj bo jutri, pojutršnjem.. . Kdo bi menil za preteklost?
Bedni ljudje zro samo v prihod-njost; beda jim zapoveduje obračati oči naprej, s čem bodo živeli, v kaj se bodo oblekli jutri, pojutršnjem — in tako dalje... Ljudje, ki jim ni treba misliti na svoj obstanek, lažje postoje z mislimi v preteklosti in lažje gube čas, da se zatope v spomine/ali žive samo pod vtiski sedanjosti.
Tudi v bajtici pod gozdom niso imeli kaj misliti na preteklost. Bila je talca, kakor sedanjost, in morda še temnejša. Od prihodnjosti se pričakuje vedno svetloba, razjasnenje bednega življenja.. . Ali je to že v naravi, da se za temo pričakuje svetlobe?...
Komaj so ljudje prišli domov — se je obljudila izba in napolnila z gospodarskimi posli svoj mali prostor... Smolenica je zasvetila na ognjišču in metala mračno svetlobo po izbi... Oče je začel sekati hojo za nasteljo Živini. Roza z materjo sta se vsedli da omajita krompir — ko so se odprla vrata in na pragu se je pokazalo suho, visoko človeče precejšnje starosti. Za njim se je v veži zamajala druga senca.
“Hvaljen bodil...” se oglasi prišlec piskajoče s sikajočim glasom.
“Na veke!...” je odgovoril gospodar in odmaknil klado, na kateri je sekal hojo, s srede izbe.
“Le sekajte, boter, dalje — vsedite sel...”
“Prosim vas lepo,” je nadaljeval sikajoč gost, “kajti jaz nisem tu sam. Nas je tu več... Hej!..."
“Kdo je neki pa z varni?.. .” je vpra Šala prijazno gospodinja in okrenila glavo proti vratom.
Prišlec je stopil naprej, in tedaj je vstopil za njim mlad, širokopleč fant okroglega, obritega in nekoliko nabreklega obraza. Hitro je stopil h gospodarju in gospodinji in ju objel za kolena. Roza je hladno podala roko v pozdrav.
“Kako se imaš Tine?...” ga je radostno pozdravila gospodinja.
“E tako — hvala Bogu.. .” je odgovoril in se vsedel na nizko klop.
Nekaj časa so molčali vsi in čakali, kdo začne prvi. Gosta sta kašljala in se spogledovala — končno je vstal stari in začel slovesno:
“Gotovo vestu spoštovani botri, zakaj sva prišla... Na sejmu je Tine spomnil. Ni res?” se je obrnil k sedečemu.
“Resi... stric,” je odvrnil ta.
“Ko sem rekel, kakor se spodobi,” je sikal tenko boter, “stric” imenovan, “začnem naravnost govoriti, da vam vse takoj razjasnim...”
Roza, ki je spoznala za kaj se gre, je: našla nujen opravek in zbežala v izbico.
“Stric” je izvlekel medtem steklenico iz rokava, iz žepa suknje je vzel kozarček —• in napil z rdečo tekočino gospodarju, ki mu je sedel nasproti na kladi.
“Na zdravje! ... boter...”
“Bog vam daj — še veliko let!”
Kozarec je krožil hitro.
“Kam pa je izginila Roza...” je o-pomnil Tine.” “Pokličite jo mati, naj z nami pije.”
“Roza!...” je zaklicala mati, “pojdi
no!...”
Toda Roza ni slišala to pot.
“Torej tako moji ljubi,” je nadaljeval slovesno “stric”, čevvam je všeč, vzemite Tineta v bajto... Začel sem brez ovinkov, ker ni časa za dolgo govorjenje. Nazadnje se pa na kratko isto pove, kaj bi torej na dolgo in široko govoril. Saj Tineta poznate — veste, da je delaven, noben lump, torej se ga ni treba bati!.. .Golega ne sprejmete, kajti imel bo sedem sto, čistega denarja, obleke in gospodarskega o-rodja mu tudi ne bo manjkalo... V očetovem imenu vam to obljubujem in tipam, da se premislite in nam povolj-no odgovorite..
Tu je končal in pogledal vprašujoče po obeh. Tine pa, katerega je stric sunil s komolcem, je skočil h kolenu očeta in matere.
“Saj me vendar sprejmete oče — in vi mati...”
Stariši so se delali, kakor bi premišljevali, četudi sta oba imela odgovor na koncu jezika. Čez nekaj časa, kakor po dolgem razmišljevanju, se je odzval na to oče:
“E saj sva že o tem mislila... Kajti zeta morava nazadnje vzeti. Pa človek je že tak. — navada veste — in boji se malo in pazi, da bi se kje ne opekel... Tinetu — nič ne rečem — pripraven fant. Toda malo se mi zdi —- samo sedem sto...”
Tu je zopet vstal “stric” in začel
razlagati: “da nihče jim več ne prinese, — da sedem sto — to je vendar lep denar” — in z dolgim, umerjenim govorom je pomiril nekoliko nasprotujočega očeta. Mati se ni udeleževala pogovora, po Rozi pa ni nihče vprašal, kakor bi se tu ne bi šlo za njeno osebno prostost, ne za njo samo... Barantali so za njo, kakor za kako živino, katere njen lastnik ne vpraša za mnenje — ali boče biti prodana ali ne.. .
Še dolgo so obdelavah to snov — razgovorili so se o gospodarstvu, o revščini, o prireji, in končno, ko so obdelali vso zadevo od vseh možnih strani, sta se začela gosta poslavljati.
Tine se je poslovil, objevši parkrat s širokim klobukom očeta in mater za kolena, in odšel za “stricom”, ki je sikajoč zaklical še “z Bogom!” iz veže... In tako so se končali ogledi.
Ogledov je bilo še par; kajti Roza ni hotela o Tinetu niti slišati. Vedno potrpežljiva, poslušna — je sedaj, ko je vedela, da se gre za njeno usodo— ne izgrda, toda odločno odgovarjala starišem, da Tineta ne vzame.
Ko so stariši videli, da ne zlomijo njenega upora, so ji prenehali prigovarjati.
Zato se je pa nekaj nedelj pozneje pojavil nov snubač, toda ko je videl, da Roza ni pri volji — se je Umaknil sam...
Mnogim je bil všeč kos posestva, ki ga je imela dobiti Roza, toda vskipela je proti vsakemu in to jih je odganjalo, da s časom so nehali na njo misliti... “Saj je toliko deklet v vasi... Hej!... tudi posestev ne manjka, ko bi bili le stotaki. Pa resi...”
Vojteh je izginil... Vsi so izgubili o njem sled, pisem ni nihče od njega dobival.
Roza pa je čakala potrpežljivo. Minilo je leto in začelo se je drugo — njega pa ni bilo... Rekel je, da pride, da le prisluži stotake...'
Vedno češče je hodila nad potok.. . Vedno češče in ganljiveje je pela: Žalost, žalost moja me ne zapusti, Oj, me ne zapusti.
Oče se je sklonil k zemlji od skrbi. Materin obraz se je še bolj prevlekel z brazdami — Roza je pa delala za mater in za se. Samo v prostih trenot-kih je pohitela nad potok in zrla v vodo — dolgo... kaj ji neki valovi prorokujejo?.. .
Minilo je drugo leto — in začelo se je tretje, Roza je bila pa še vedno devica..."
VV.V.V^.Vm*.V.V.V.V.V.V.*.V«
'% SLOVENCI NA j! j! DUNAJU. j|
v.v.v.v.v.v.v.v.vv.v.v.vA.
Letos preteče 60 let, odkar vlada dežele in ljudstva, združena pod habsburškim žezlom, Njegovo veličanstvo cesar Franc Jožef I. Narodi širne av-stro-ogrske monarhije so se združili v proslavo redkega jubileja in so priredili v cesarski prestolnici dne 12. junija t. 1. velik poklonitven izprevod, s katerim so dosegle jubilejske slavnosti svoj vrhunec. Nad pol milijona ljudi je stalo ob 10 km dolgi slavnostni poti in gledalo veličastni izprevod. Ta je bil sestavljen iz 22 skupin, ki so tvorile tri glavne oddelke: zgodovinski, zadružni in narodopisni. V zgodovinskem oddelku, ki je obsegal 19 skupin, se je zlasti odlikovala armada Radeckega; v narodopisnem pa Poljaki, Dalmatinci in Slovenci. Neki udeleženec je v ljubljanskem “Slovencu” z dne 20. junija slovensko skupino opisal takole:
V	skupinah treh dežela smo bili zastopani Slovenci dne 12. junija v jubilejnem izprevodu na Dunaju.
V	primorskih skupinal) smo videli Slovence in Slovenke iz tržaške okolice in Istre ter iz soške doline, nepozabljiv pa nam ostane trenotek, ko je prikorakala mimo nas koroška skupina baš v trenutku, ko so naši Belokranjci plesali na zbirališču “kolo”. Iz velike koroške skupine fantov na konjih se nakrat začuje pesem: “Smo fantje slovenski — od Zilje doma”.
“Kolo” preneha, vse hiti k slovenskim fantom iz tužnega Korotana ter se ž njimi združi v urnebesnih živio-klicih. Za njimi pridejo brhke Ziljan-ke, potem koroški drvarji, povsod “Ži-vio”-klici na precejšnje začudenje nekaterih koroških aranžerjev. Za tem narodom so korakale veličastne kranjske skupine, ki so v družbi s Poljaki I in Moravani napravile tolik vtisek, da je nemško časopisje dunajsko odkrito vzdihovalo: “Kaj bi bilo iz dunajskega jubilejnega izprevoda, ako bi Slovanov ne bilo.” V tem oziru smo globoko obžalovali absentiranje Čehov, kajti tu je bila prilika, najširšemu svetu pokazati žilavost slovanskega življa v Avstriji.
V	nobeni deželi se niso glede udeležbe tako cepili, kakor pri nas na Kranjskem. Da je kljub temu bil dosežen sijajen uspeh, zasluga je odločnega dela ljubljanskega odbora, ki ni premagal samo razne “umetniške izjave”, ampak celo druge, hujše težko-
če. Pomen velike zmage kranjskih skupin na vročih dunajskih tleh, tiči tudi v tem, da ljubljanski odbor prin-cipijelno ni poizkušal pridobiti zase nobenega dunajskega časopisa ali čas-j nikarja in da je tako vsa hvala dunaj-| skega časopisja res nepristranska, odkrita in neprisiljena. “Historične skupine so bile za oko,” dejali so nam Dunajčanje, “narodne skupine, posebno Vi Kranjci, pa ste nam podali nekaj za oko in — srce.”
Najmanjša hvala v nemških listih' je za nas zelo pomenljiva. To je znamenje, da smo jim res imponirali, ker je doslej za nas nemško časopisje ihtelo le grajo ali pa ignoriranje.
Listi niso pisali brez povoda, da smo Kranjci svoj izprevod otvorili impo-nujoče.
Izprevod je otvorilo šest postavnih fanfaristov, oblečenih v belo-modro-rdeče heroldske oprave z modrim kranjskim orlom na prsih. Ponosno sta se po celi slavnostni poti razlegali iz fanfar slovenski pesmi “Pridi Gorenje iz mrzle planine” in “Oj ta sol-daški boben”. Za njimi jezdec, noseč belo-modro-rdeče okrašen kranjski deželni grb z napisom, poleg njega v dragoceni uskoški opravi nadporočnik Maister, ki je sprejemal povelja glavnih rediteljev izprevoda in jih izročal rediteljem skupin. Ta krasna postava na iskrem konju, katerega je krotila z elegantno lahnostjo, je imponirala vsem gledalcem in lahko trdimo, da je bilo fako elegantnih jezdecev malo v izprevodu. To si lahko čul iz raznih opazk gledalcev. Nato bogato opravljen jezdec, župan največje kranjske občine, g. Zurc iz Kandije, celo pot krepko držeč v roki belo-modro-rdečo našo deželno trobojnico, za njim kot spremstvo na konjih šest belokranjskih heroldov in šest Uskokov, držeč v rokah kopja s plapolajočimi trobojnicami. Načeloval je temu spremstvu poročnik Šušteršič. Ob tako krepko začrtanem značaju naše dežele je takoj vse občinstvo vedelo, da so to Kranjci. Fantje na konjih, slovenski dragonci, so na svojih klobukih imeli pripete šopke s trobojnimi trakovi in pozdravljajoč navdušeno občinstvo so z jasnimi glasovi gromovito klicali slovenski “Živio”. Občinstvo je bilo e-lektrizirano. Na tribunah se je vse dvigalo, dame so pozdravljale z robci in ko so se približale trobojne zastave z Belokranjci, je že vse klicalo naš domač “Živio!”, ali pa gromovito ploskalo. Tolikega navdušenja še nismo opazili pri nobeni slavnosti, kakoršne-ga je provzročil naš slavnostni izprevod po cesarskem Dunaju. Pri nobeni vsesokolski slavnosti ni toliko tisočev in tisočev ljudstva klicalo naš “Živio”, kakor to pot... Bilo nam je, kot bi korakali po najzagrizenejšem slovanskem mestu, ne pa po Dunaju. Pač najboljši odgovor tistim, ki so se predrznih pisati, da bomo mi na Dunaju delali ‘štafažo’. Visoko doli s streh, iz prvih in najvišjih nadstropij nam je občinstvo mahalo z robci, mi pa smo odzdravljali nazaj s slovenskimi deželnimi trobojnicami, katere so to pot prvikrat zmagonosno ponesle naše čete po cesarskem Dunaju.. . Naš izprevod ni elektriziral samo Dunajčanov, razvnele so naše zastave tudi mnogoštevilne Slovane gledalce, in lepota, ljubkost naših noš množice tujcev tako, da je bil podoben naš izprevod po Dunaju triumfalnemu izprevodu našega naroda. Vsi stotisoči so vedeli, da tu korakajo Slovenci iz lepe Kranjske in ob tem, ko smo jih spominjali na deželo, manifestirali so ti stotisoči s svojimi “Živio”-pozdravi tudi za to, da vedo, da smo in ostanemo zvesti sinovi svoje domovine. Naš “Živio” je spoznal ves Dunaj in vse dneve našega bivanja na Dunaju ga nam je po ulicah ponavljal.
Prva v kranjski skupini je stopala doslej preveč pozabljena poezije polna Bela Krajina (aranžerja akad. slikar Marko Rašica in Ivan Štefe). Hipoma je postala znana! Ta njen polet k cesarskemu izprevodu je bil zanjo najboljša reklama ob otvoritvi belokranjske železnice. V Beli Krajini tiči še mnogo pristno narodnega, kar se je drugod že poizgubilo in ko je Bela Krajina s svojo priprostostjo to kazala, je razvnela vse občinstvo. Na . jielu je šel star čestitljiv narodov piskač v bojanski narodni noši, za njim pa skupina “Zeleni Jurij”, posneta iz Šašeljevih zapiskov belokranjskih narodnih običajev. Malega dečka, vsega zavitega v zelenje — probujenje spomladi —- je vodila vaška mladina, mali dečki in deklice v narodnih nošah, — nepopisno ljubka slika, katero je po, večavalo veselo razpoloženje sodelujočih otrok, ki ves čas 20 kilometrov dolge poti niso izgubili veselosti in še-gavosti. Ti otroci bodo pomnili ljubezen, s katero so bili spremljani ves čas izprevoda. Na stotine slaščic je letelo nanje s tribun, a ponosni sinovi in hčerke Belokrajine so se brigali samo za svojega “Zelenega Jurija” ter mu na njegovem pohodu vztrajno svi-rali iz dipelj. Semtertje je vesela mlada četa zagrabila svoje klobučke, zavihtela jih po zraku ter poslala v svet svoj zvonki “Živio”. Culi smo, da je že ta originelna skupina Dunajčanom mnogo bolj ugajala, kot marsikatera bogata, prisiljena skupina drugih dežel. Tudi “Belokranjsko ženito-vanje” je vsled svoje naravnosti pridobilo v hipu srca vseh, kar prav nič ne prikriva tudi dunajsko časopisje. V tem ženitovanjskem pohodu si videl noše cele Belekrajine. Bila ti je pestra, a kljub temu mirna slika, ljuba duši in srcu. Tu si opazil vso raznovrstnost v aoši med posameznimi vasmi. Bilo je ogromno delo zbrati vse
to v dobrih desetih dneh, v dobi, katero so porabili Dunajčanje pri svojih skupinah samo za skušnje, a belokranjskim zaupnikom čast in hvala, da so stvar prav razumeli in Belokrajino sestavili v nošah bolje, kakor bi jo mogel naslikati najboljši slikar. Ženito-vanje je otvoril voz z belokranjsko balo, katero so Belokranjci pripeljali iz Belekrajine. Pred vozom koraka ori-ginelni posestnik Jure iz Adlešič, o-pravljen v zelen plašč voznika pastirja z bičem in rogom v roki. Za vozom štiri dekleta'v noši predgradski, noseč kolač, za njimi družice predgradske v družbi godcev, ki so bili opravljeni v metliško narodno nošo, nato sta prišla starešina trgovec Peter Bižal, teta Ana Koprivec, po celi poti neprenehoma fotografovana. Nato zastavnik postavni Jure Staudahar s staro belo-krajinsko zastavo na visokem drogu, zastavo, ki je prava dragocenost. Zastavnik stopa in veselo vihti zastavo ter veselo išče katerega med svati bi opledel z zastavo, da bi kmalu našel pot pred oltar... Nevesta Katarina Šterk stopa sama. Vse občuduje njeno obleko, njen originelni nakit, za njo družice, za njimi ženin sam: posestnik Ivan Šterk, potem pa drugovi: trgovca Rade in P. Majerle v predgradski oziroma starotrški noši, župan Jonke z Dola in trgovec Peter Šterk v vini-ški narodni noši, nato tamburaši iz Metlike, metliški pevski zbor v snež-nobeli noši in okrašen voz z metliškim vinom, na njem pa Belokranjci š starimi inajolikami v rokah, nazdravljajoč z domačim vinom cesarju. Družbo svatov vodi župnik Šašelj v narodni adlešiški noši. Tu vidiš črnomaljsko narodno nošo, ki ima posebno lepe reprezentantinje,.tu vmes je lepa vini-ška narodna noša, tu so “kresnice”, tu so “predice”, prekrasne bojanske dragoceno tkane noše in noše Vlahinj z srebrno-zlatim nakitjem na glavah, v družbi starih noš iz Poljanic z rdečimi plašči, dekleta v belokranjskih sur-kah postavni, veseli možje iz Semiča s starimi čutarami, starodavnimi pasovi. In ta pokrivala, ki so različna po krajih: rdeče čepice, črni mali klobuki, in zopet nekoliko večje drugačne oblike: pestra bujna slika. Nekaj udeležencev je tudi v zimskih oblekah, ki so različne od letnih oblek, da se tako pestrost skupine še poveča. Najmanj sto raznovrstnih noš je samo v tej skupini, tako da je glede raznovrstnosti noš Kranjska bila med vsemi deželami v izprevodu brez dvoma prva! Nad to skupino, v kateri so tudi verniki treh cerkvenih skupin, katol. rim-
pola lepo neprisiljeno razdeljena množica slovenskih trobojnic, na vrhu dro-ske, uniatske in pravoslavne, pa pla-gov okrašena z velikimi kmečkimi šopki iz lip in rož ter dolgimi narodnimi trakovi, vmes drogovi z modrimi kranj skimi orli, oviti z venci domačih rož, vozovi vsi v zelenju in okrašeni z neštetimi slovenskimi zastavicami, zelenje ovito s trobojnicami, ki kot pasovi ovijajo tudi obleke Belokranjic. Prekrasen in mil je pogled na to belkasto skupino, ovito v trobojne barve: pred cesarjem manifestacija revnega ljudstva, a njegove bogate domovinske ljubezni... Vmes čuješ narodne ženito-vanjske popevanke, spremljane od metliških tamburašev. Tudi to vzbuja povsod nepopisno pozornost, velikansko odobravanje. “Wacker!” “Bravo!” kličejo tribune. Ko tamburaši prenehajo, morajo takoj začeti — tako hrupno jim ploska občinstvo. In ena narodna slovenska pesem se glasi za drugo, odobravana, proslavljana. Tudi naš “Naprej” in končno češkim revnim množicam stoječim izven tribun “Hej Slovani”. Gromoviti hvaležni “Na zdar!” se čuje in čuje se, da z našimi pevci in tamburaši popevajo te množice “Hej Slovani!”... Pri tem nismo slišali niti enega izzivanja. Povsod, kjerkoli se pokaže belokranjska skupina, čuješ: “Ah, kako lepa, kako ljubka je ta kranjska skupina!”. “Kako prekrasna!” In kaj daje tej skupini v prvi vrsti tolik čar? Ljudstvo kakor iz zemlje zrastlo. To so res ljudje iz naroda, ki so vajeni teh noš, ne pa maske, ali recimo, preoblečene mestne dame. Kadar skupina obstoji, občinstvo s tribun hiti k skupini in vprašuje o podrobnostih, o nošah ljudstva in o doslej širšemu svetu neznani Be-lokrajini, drugo občinstvo meče pa cvetje na skupino.
Majhna je bila četa ljubljan. okoli-čank in okoličanov (aranžer slikar Srečko Magolič) proti četam drugih narodnih skupin, toda slikovita ubranost nje narodne noše prekosila je gotovo marsikatero drugo.
Krasna uvrstitev skupine naše v slavnostni izprevod — skupine so uvrščale po naslovih dežela — vzbudila je med nami upravičeno bojazen, da bo občinstvo, ki je že od pete ure zjutraj v največji gnječi in vročini vztrajalo na svojih s trudom si pridobljenih prostorih, tako izmučeno, da tudi najsijajnejša oprema ne bi mogla nanj učinkovati več tako, kakor bi sicer, ko slavnostni izprevod—skupine so se uvr spočetka izprevoda. Motili smo se.
Komaj smo zapustili taborišče ter
se začeli pomikati po glavnem drevo redu v Pratru, zaorili so nam od vseh strani navdušeni pozdravi in raznj vzkliki priznanja so se čuli iz ne|t vilne množice.
(Konec prih.)
GEO. A. BARR.
Ta gornja podoba predstavlja gosp. Geo. A. Barr, ki je republikanski kandidat za državnega prevdnika (States Attorney) za Will Co.
Gosp. Barr je bil rojen in zgojen v tem okraju in deluje kot izvrsten advokat že 9 let v tem okraju ter ima največjo prakso v jolietski okolici. Za to si lahko mislimo, da je res sposoben za ta urad.
Gosp. Barr je deloval na to, da se postavi tudi urad državnega pravdni-ka, kot okrajna služba in ne kot je bilo doslej na komisijo. On je delaven v republikanskih krogih.
Rojakom se priporoča, da ga bodo volili pri prvotnih volitvah ter ga nominirali za ta urad.
DENAR V STARO DOMOVINO
pošiljajmo:
25 kron za..........................$ 5.20
50 kron za......................... 10.30
100 kron za.......................... 20.40
Amer. Slovenec. Joliet, I1L
— Dolar, ki ga izdate za “A. S.” ni potrošen, ampak shranjen za leto dni
Amerikanski Slovenec stane za Evropo samo $2.00 na leto, za Ameriko samo $1.00 na leto.
\ ViWi'.'iWi'.V.'iV/AViViV.WiV.VAW^WJ'i'iViW.WiWiWiWVWSWAViVMWA
Najvecja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
^Kranjska hranilnica v Ljubljani.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000.000 kron, ¡n sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ...  37,814,374	K
•Posojila občinam in korporacijam ...... 2,048,214	K
Menice ........... 676,000	K
Vrednostni papirji.30,028,626 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ...... 2,025,746	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
V
Ker se je oglasilo več rojakov, kateri bi se naselili rajši na jugu, poiskal sem V JACKSON CO., 22 MIL OD GLAVNEGA MESTA EDNA V TEXAS-U, lep prostor za slovensko naselbino.
Prevzel sem tam v nrodajo 17,000 akrov najlepše zemlje ter določil za Slovence f,000 akrov. Okoli tega prostora prodaja se zemlja že sedaj po $18.00 —- $25.00 aker, a jaz jo prodajam po $15.00 in sicer pod jako ugodnimi pogoji. Ta cena pa Velja le do 1. avgusta t. L, potem se pa zviša na $17.50 aker.
Jackson Co. je zdrav kraj, voda dobra, dežja je vsako leto 35—40
col, toplota znaša največ 95.
O tem so se slovenski zaupni možje 21. aprila in 2. junija t 1. prepričali na lastne oče.
“Slovenci, kateri nočete iti na sever, združite se tukaj v večjo slovensko-katoliško naselbino. Če kupi najmanj 100 družin, od katerih vzame vsaka vsaj 80 akrov, zavežem se dati brezplačno 10 akrov zemlje za slovensko-katoliško cerkev, župnišče, šolo in za vrt preč. g. župnika, ter postaviti na svoje stroške primerno cerkev, župnišče in šolo.
Dana Vam je sedaj prilika, napraviti si v kratkem času lepe domove. Obrnite se zaradi daljnih pojasnil z zaupanjem na mene in pripomnim, da jamčim z vsem svojim premoženjem za to, da je ta kraj popolnoma zdrav in dam vsakemu denar nazaj, če ni vse tako, kakor kraj jaz opišem.
Kupcem se bodo na zahtevanje poslale slike o tem kraju. Priporoča se, da kupi vsak 80 akrov, ker se toliko potrebuje za vspešno poljedelstvo.
Slovenci, poslužite se te lepe prilike, ker bi bilo škoda, da bi pokupili ta krasna zemljišča ljudje drugih narodnosti.
Prodajam tudi zemljišča v Michigan-u, Lake Co. aker od $7.00 naprej. Že obdelane farme dobijo se tam za ceno od $600.00 naprej. Nadalje prodajam vozne listke (šifkarte), preskrbim zavarovalnine, kupujem in prodajam nove in stare hiše v Chicagi, ali pa jih zamenjam za farme, pošiljam denarje na vse kraje, iztirjavam zapuščine ia opravljam vsa notarska dela po najnižjih cenah ter obrestujem mi zaupane denarje po 5 odstot. Dopisujem v slovenskem jeziku.
JOHN J. POLLAK
Hišni in zemljiški posestnik, javni siov. Notar. 534 w. 18th St., Chicago.
Fairchild-Willard, Wis., 27. jun. — Cenjeni gospod urednik Am. Sl. Prosim malo prostora v cenjenem listu, da malo omenim rojakom širom Združenih držav o farmarstvu in o naši novi slovenski farmarski naselbini. In tem potom želim odgovoriti rojakom ki so mi pisali zaradi zemljišča,ker sem malo zaostal na pisma odgovoriti, ker imam preveč dela, a pisma pa dohajajo vsaki dan.
Znabiti misli kateri rojak, da sem mu nevoščljiv, da bi se sem naselil, ker mu ne odpišem.
Jaz sem pripravljen vsakemu, ki se 'želi sem naseliti, pomagati po moji moči. Več rojakov je uže se sem naselilo in dosti rojakov ima uže kupljeno zemljo. Vsakemu se zemljišče do-pade; naj ne dvomi nobeden; da ni tako kot sem uže zemljišče opisal. Jaz nisem noben agent od te zemlje, ker N. C. Foster, prezident od Fairchild Northeastern železnice, noče, da bi njegovo zemljo kaki agenti imeli v rokah, ker on je sam zmožen zato.
Tu je naseljen kot farmar profesor Clair iz Mount Morris, 111. Ker ni bil trdnega zdravja, je moral se odpove-' dati šolam. On je povsod pregledal zemljišča in je iskal dve leti prostor za naseliti se kot farmar. Ker on je farmarskega rodu, pozna dobro zemljo in se je naselil sem na Willard. In ko je videl, da zemlja je dobra in zastonj, ker z drv vzameš več denarja
stva kot ga obljublja naš dopisnik iz farm, da v treh letih moraš si 3,500.00 dol. dobička napraviti. Tam ni nič res, to je prazno mišljenje nerazumnega v farmarstvu človeka. Prvi naseljenci v ‘Združenih državah so si izbrali najbolje kraje za njih domove, kot je. Minnesota, Iowa, Illinois, Wisconsin, i. t. d.
Za Evropejce je sever najbolj ugoden kraj. Poglejmo Ruse, kaki korenjaki so! Poglejmo naše Slovence, ki so bili leta in leta po vojnah in so še danes trdni kot grče. Poglejmo malo v južne kraje: ljudje so taki, da jih I lim obilo naročnikov in napredka.
som gledali v bodočnost, ako tudi se kje po umetnem činu kapitalistov pojavi kakšna kriza in brezdelnost.
Ker jaz bolj južne kot severne kraje. ljubim ter g. Gajšeka že iz stare domovine, kot tu v Ameriki kot zanesljivega, nepristranskega, poštenega ter za svobodo, napredek in blagor slov. naroda delujočega moža vseskozi poznam, sem tudi jaz po njegovem nasvetu kos zemlje v Jackson Co., Texas, od g. J. J. Pollaka kupil, in isto tudi mojim sorojakom storiti svetujem, ker ako se združimo, v složnosti in razumu eden drugemu pomagamo, postanemo enkrat sami svoji neodvisni gospodarji, in ne kot sedaj, ko smo takorekoč nekako orodje kapitala, ter bomo takrat tudi po boljših močeh lahko koristili svojemu narodu, pa tudi našej novi domovini in državi, in bo ista o priliki tudi na naš narod računala, ter nas tudi bolje upoštevala kot sedaj.
K sklepu pozdravljam vse rojake po širhej Ameriki in listu A. Sl. pa že-
bi kranjska burja da pride v Texas kar ob fla metala. Ni za se norčevati, ker tam vročina mora človeka skuhati dan na dan vroče, delati treba. V tovarnah v senci se komaj prebije vročina, kaj pa na solnci. Texas je za ljudi, kateri so rojeni na jugu, ne pa za Slovenca, ki se boji vročine, kač in pa mušic in komarjev, ki je vse živo z njimi. Kdo bo peljal svojo družino na planjavo, ki ne zna nič odkod bo zdaj-zdaj voda ga zalila! Nekateri se bo uže ujel. Zemljo imajo za prodati in agente ne briga, kako bo z naseljenci, ker on ne bo delal na zemljišču, on samo da obljubi in da proda zemljo, pa je dobro. Ali mi farmarji ne verjamemo takih obljub, ker vsak mora imeti svoj les za vso rabo na svoji zemlji in mora imeti dohodek vsaki dan, ko dela na svoji zemlji, ako hoče se naseliti z dvesto dol. In še ta mora
John Levstik, Box 552.
kraji za gospoda igrati. Ne, le za delavnega kmeta so lepi kraji, gospodov pa tam nisem videl.
Ali znano mi je, da je Slovencev veliko kupilo kmetije, in ko Bog da, napravili bomo prvo slovensko kmetijsko zvezo. Trije rojaki so od tam doma iz Vrhnike, so kupili blizo moje kmetije, ki je že vse raslo in zasajeno bilo, ko sem jaz tam bil. Na jesen se naselijo. Toraj vsem Slovencem kličem: V Missouri! Nazdar, kmetje!
Slovence po širni Ameriki lepo pozdravljam in tebi pa, dragi mi list A. S., obilo poštenih naročnikov.
Franc Gaspari* Box 122.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
kajšnji katoliški cerkvi Avgust Končar in Antonija Grošel.
Ker se bojim, da bi moj dopis koga dolgočasil, zatoraj dovolj za sedaj. Pozdravljam čitatelje Am. S. in Am. Slovencu želim obilo uspeha.
Anton Skubitz.
kot pa za zemljo daš, je pisal svojim gledati, da se naseli poleg železnice,
prijateljem v 111. in ti prihajajo vsaki teden kupovat zemljišča. Ti, ki so se sem naselili, so vsi stari farmarji iz Illinois.
Ker se razumni Amerikanci sem selijo in ti so stari farmarji, to je gotovo dobra zemlja. Zato sem tudi jaz storil svojo dolžnost kot profesor Clair, da sem to naznanil’rojakom Slovencem. Prosil sem g. Foster, da naznani Slovencem o tem zemljišču, kar je tudi storil. Saj lahko plača, ker premore pravijo do deset milijonov dol. Mislim, da je dva tisoč akrov zemlje prodane letos, odkar sem jaz tu nase-ljen. Zemlje se še lahko kupi poleg nas Slovencev. Kdor hoče sem priti, vzame vožni listek do Fairchild Fairchild
naj
in tam naj se preloži North Eastern vlak in naj se pelje do Willard. Moja dva otroka prideta vsak dan k vlaku po pisma in vsak gre lahko z njima k meni. Vsak naj gleda, da pride v Fairchild z vlakom zjutraj, ker mi ne rabi nič čakati za vlak do Willard. Če bi pa kateri moral čakati v Fairchild, naj pa gre v Steam’s hotel, ker je najcenejši in najboljši hotel v Fairchild.
Naši pradedje na Slovenskem in kakor tudi mi njihovi potomci smo veseli, da imamo lepo drevje za vso domačo rabo in za prodaj na svoji zemlji. Ker drevje, če ga imaš, je isto-tako vredno kot zlato, dandanes pa posebno, ker les je drag. Kakšen mora biti farmar, če nima hiše in shrambe za pridelke spraviti, mora vsak vedeti. Kaj takega se ne da napraviti v deželi, kjer ni drevja brez tisoč dolarjev. Odprite oči, rojaki, kateri se n»islite naseliti v tak kraj z recimo osem sto dol. Treba vsakemu novemu farmarju hišo, treba si ograjo narediti. Treba konje, ker po južnih deželah so ceste v suhem vremenu in v mokrem jako težavne za hoditi. Kje je orodje, druga stvar farmarju potrebna in živila za najmanj eno leto? Zadolžiti se je lahko, dokler ljudje dajo, ali nazaj plačavati je težavno, da si človek lahko vsak misliti ne more.
Jaz zdolaj podpisani sem živel okoli 9 let na jugu v prav zdravem kraju. Vse okrog so bile razne bolezni; v kraju, kjer sem jaz živel, smo bili zdra vi. Pri mojem sosedu dobim neki večer eno raztrgano knjigo. Našel sem v njej naslov J. F. Buh, Tower, Minn., North America. Kar sem mogel iz raztrganih listov izvedeti, da je bila ta raztrgana knjiga koledar in da o-menjeni naslov je naslov od slovenskega lista. Ko to izgruntam, sem preč pisal za list. Vkratkem času dobim Amerikanski Slovenec iz Jolieta, 111. List sem prečital in sem videl, da je velika slovenska naselbina v Jo-lietu in sem se preselil z vso družino v Joliet. Čez par mesecev dobim pismo od mojih prijateljev, da kjer sem jaz živel, da so vsi skoro pomrli m tudi moja dva sodelavca Slovenca sta se ločila iz tega sveta. Rumena mrzlica je nastala in tako razsajala, da je le malo ljudi ostalo pri življenju.
Dragi rojaki, tako se je za zaupati v zdrave kraje na jugu. Da sem jaz in moja družina še pri življenju, se lepo zahvaljujem velečastitemu g. Msgr. J. F. Buh in pa Am. Sl., ker ce ne bi imel lista, gotovo ne bi bil kar sem danes. Pred par leti sem'cital v Am. Sl da je rumena mrzlica razsajala na’jugu do St. Louisa, Mo.; potem se lahko vidi, da je zdrav kraj. Primeri se, da je dobro za par let, ali gorje, ko bolezen nastane. Človek m kot pratika samo za eno leto, zato se mora pa naseliti v zdrav kraj, v kraj podoben njegovemu rojstvenemu domu. ^
V Texas so se naselili prvi Evropejci in še danes je skoraj polovico Texas države prazne. To gotovo ne priča, da so naši prvi naseljenci bili nevedni, da niso poznali, kje je takega boga-
tako da mi ne rabimo konjev kupiti prvo leto. Dragi rojak, kaj boš naredil se 40 ali 80 akri zemlje v Texasu, ker pri živini, če jo hočeš prodati, ne dobiš več kot 10 dol. za kravo. Texas je za grofe, ki imajo kot sem videl v Texasu grofi svoje prodajalne in po 30 družin na svoji zemlji. G. dopisni-kar, ki priporoča Texas rojakom, mora 20 cen. odbiti pri krompirju, ker v Texasu ni še nikoli noben farmar prodal krompir čez 30 cen. bušel.
Rojaki, ne verjemite nobenemu, kot sami se prepričajte! Jaz sem bil po vseh krajih zemljo gledat, kakor je znano več Slovencem v Jolietu, 111. Ko sem prašal farmarja, kako da je ena in druga stvar, mi je vse pohvalil, ker bi bil sam rad prodal, ker se je sam ujel, da ne more naprej in ne nazaj. Kjer vidite hiše prazne, kar pustite zemljišča v miru, tam ni za živeti.
Pri naš tu v Clark County na sredini države Wisconsin smo se naselili Slovenci pred 3. meseci. Danes nas je uže lepo številce, kar kaže, da ne bo dolgo, ko bomo ustanoviji podporno^ društvo in potem bomo tudi kaj druzega omislili. Tukaj ni tako težko delo za čistiti zemljo. Drevje posekamo, naredimo drva, katera pro damo za gotov denar in štor pa p° renemo z dinamitom v zrak, da se ga ne rabi nikdar več ogibati. Navadno ne stane dinamit več kot 5 cen. Drev pa je vreden 'od 3—10 dol. eden. Tu je dosti sadnega drevja po hosti. Jaz sem našel na mojem pašniku dosti slivovih dreves, katera so napolnjena se slivami. Orehov je strašno dosti, lešnikov, črešenj je pa povsod za do biti. Tu ne rabi žagat drv farmarju, ako ima konje, ker plača 1 dol. 25c od klaftre za napraviti, s konji pa vo zi drva. Tu imamo samo 1 pol daleč za voziti drva na karo. Ako imaš drva narejena na svoji zemlji, če rabiš denar, dobiš na drva posojilo v gotovini. Tu se hitro sčisti zemlja, ker je samo drevje trdo kakor hrast, javor, jesen, brest in lipa. Za eno klaf-tro drv dobiš od 4—6 dol. in drva mo-
Moon Run, Pa., 22. jun. — Kakor povsod Slovenci v današnjem kritičnem času vgibljejo, kako bi si pomagali, da bi zopet kake nesrečne panike v Ameriki več ne občutili, tako smo tukajšni Slovenci velikokrat se pomenkovali, da bi bilo najbolje na kmetijo. To bi bil zaključek krize. Kmet! Kmet, ako je še taka panika, ima dovolj za jesti.
Od tu so šlinekateri možje v sever- , ne države, a prišli so nazaj, ne da Ju se odločili za naselitev. Mene je pa gnalo bolj na gorke kraje. Nisem nikdar mislil delati kmetijo, ali sedaj, kakor, yidira, na stara leta pa se podam na mojo kmetijo, kjer si upam živeti, Ako s samimi rokami delam brez živine, si upam koj prvo leto toliko pridelati, da ne bodem ponucal sam, mogoče še kaj prodam.
Jaz sem bil ogledal svet v Missouri. Pregledal sem več countijev. Ker uže delam v jami 11 let in 16 v Ameriki, sem tudi radoveden videti kraje, ka-koršnih še nisem videl. V angleškem časopisju sem videl, da se prav hvali Charter Co. Napotil sem se tje in se mi ni dopadlo. Preveč kamna. Iz Charter Co. podal sem se v Wayne Co. Tukaj je malo bolje. Precej velika naselbina Slovakov, ali železnice nimajo, ena privatna je, pa predraga 5c milja. Iz Wayne Co. podal sem se v Butler Co. Tukaj je precej dobrega sveta, a je križ, blizo železnice je že precej drago.
Od tukaj sem šel v Ripley Co. Ustavil sem se prav v Naylor, Mo. Majhno kmetiško mesto, ima pa dve železnici in dve postaji. Drugi dan ogledoval sem svet. Vzhodno je ravnina in bolj mokra a najbolja zemlja. Zahodno so hribi kakor pri nas na Kranjskem. Zemlja je po teh krajih lepa, raste vse kakor na Kranjskem: krompir, fižol, pšenica, turšica, zelje, vsake vrste sadje, ki sem ga sam trgal in v Moon Run prinesel. In tu sem si izbral lepo zemljo in poceni. Šolo imamo na po sestvu. Drugi dan podal sem se v družbi rojaka Grama v bližnje mesto, bil je ravno misijon v malej lepi katoliški cerkvi. V Okdey sem se seznanil z nekim Poljakom-kmetom. Povedal mi je, da je že 4 leta naseljen kakor tudi 25 druzih družin. Poljakom vsem prav dobro gre. Povedal je, da ima 40 akrov kmetije, 48 prešičev; drugi na večjih kmetijah pa imajo tudi 100 do 150. Da kar mogoče ogledam sveta, šla sva z Granjom tretji dan višje nad Okdey, kjer je vsepolno na sefjenih Slovakov in Madžarov. Marši . . kateri imajo domačijo, ki niso nikdar ml ,ln J mislili ne sanjali, da bodo posestniki. Kamorkoli sem šel, vsakdo se pohvali Slovenci le- to: Pojdite pogledat Rojak naš mi je pravil, ako je dovelj Slovencev tukaj naseljenih leta 1909 spomladi, se otvore predavanja o živinoreji, kmetijstvu, čebelarstvu, sadje reji in vinogradstvu. Povedal mi je, da država Missouri je obljubila pre-
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
John N. Gosar Co.
318 E. 89th St., New York, N. Y.
Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastav (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
Knoxville, Pa., 1. jul. — Prosim za malo prostora v nam priljubljenem listu, ker sem prepričan, da je ta moj dopis prvi iz naše naselbine in bo zato gotovo dobrodošel.
Delamo vsaki dan, tako da se ne moremo prav nič pritožiti zaradi krize, ker so jo drugod mnogo bolj občutili kakor tukaj pri nas. Naj še omenim, da imamo tudi tukaj jedno društvo, ki spada v Forest City, št. 39. In omeniti moram tudi, da je imamo poleg tega še drugo društvo sv. Ba'rbare št. 33, ki spada pod Jugoslovansko Katoliško Jednoto. To društvo je pa oddaljeno kake pol ure proč. Naj še omenim, da jako lepo napredujeta obedve društvi, in bi še lahko boljše napredovali, ako se bi rojaki malo bolj zanimali za naša društva. Sv. Barbare št 39. bi lahko štelo 60 ali še več članov. Akoprav nas je resnično malo članov smo se vsejeno zmislili in kupili zastavo, ki jo je izdelal John Gosar v Pittsburgu. In čast mu, ker je tako elegantno izdelano, in ga priporoča mo tudi drugim društvom.
K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom A-merike. Tebi, Am. Sl., pa obilo na ročnikov in predplačnikov.
Geo. Previch, R. F. D. No. 1, Box 122, Willkinsburg.
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrst ne društvene UNIFORME, i. t. d Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOBAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše.
Brat podpiraj brata! Podružnica: 5312 Butler Street, Pittsburg, Pa.
JOUET CITIZENS BEEWING CO.
Collins Street, Joliet, ill.
Pittsburg, Pa., 6. jul. — Odpotovala sta v staro domovino brata John in Geo. Mravinc. Zadnji je bolehen in si je šel iskat zdravja. Upati je, da ga najde,
Želimo jima srečen pot. J. V.
Pijte samo “Elk Brand” pivo.
Izdelovalci najboljšega piva s »dčkih in steklenicah.
Pozor, rojaki
Naznanjam, da .-.em otvord GOSTILNO,
kjer točim izvrstno “Elk Brand" pivo, fino žganje, dobro vino in tržim dtše* cc smedke. Rojaki dobrodošli!
Math. Stefanich
Podpisani naznanjam rojakom, a st kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodaja..; izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. & Lincoln, CHICAGO. ILL
400 Ohio St.,
Jolie., 111.
raš postaviti na karo. Jaz in moj so
sed Jožef Tomšič sva vzela od town | Srbeti’učitdja za predavanja, board eno miljo m pol ceste za narediti. , Cesto bomo imeli iz Willarda v Grennwood. Državno šolo bodo pričeli graditi tu poleg nas. Na Wil-lardu bodo zgradili novo postajo in Willard dobi poste office. Pred enim letom ni bilo tu nobenega človeka, a sedaj je pa nas enajst novih naseljencev. Letina kaže dobro, s košnjo smo pričeli. Prve jagode smo našli na binkoštno nedeljo. Srne nam so se jako privadile, kar okoli hiš so začele se sprehajati. Ako bi vsak dan par ur zamudil, bi lahko se živel divjačino. Črnih, plavih in rudečih
Omenjam pa: nisem kupil svet po nobenih agentih ali kompanijah, temveč naravnost od kmeta. Naš rojak Gram mi je pa posredoval, ker on samo posreduje pri kupovanju in pri tem ima on malo procentov za pregled papirjev itd. Kdor hoče na kmetiji živeti, najprvo naj gre pogledat Missouri, naj se ustavi v Naylor in Okly, da ne bo toliko mučil se v taki vročini, kakor sem se jaz odrana zjutraj in še pozno v noč. Da 'pa ne pozabim povedati, da sem veliko spil, ki sem se vedno potil. Hvala Bogu, da ga mi ni manjkalo. Kamor sem prišel do
beri je vsepolno tukaj. Sedaj se lahko kmeta, vsak ima svojo šterno in dobro
sem naseli vsaki, ker sedaj si lahko drva dela, da bo v jeseni jih prodal, ker se bodo posušila. In za vspomla-
vodo. Jaz sem jo sigurno spil vsak dan 3—4 galone, pa sem zdrav prišel do Moon Runa 6. dan. Da pa tam ni
di si napravi za saditi in hišo si lahko salunov> to je resnica.' 20 milj naprej
sedaj zgradi
Sedaj pa končam moj dolgi dopis in želim rojakom, kateri se žele nase liti na farme, da premislijo dobro, pre-dno se podajo na jug. Pozdravljam vse
in nazaj so pa spet saluni. Ali mi pa smo pili samo vodo.
Toraj, ako kdo želi kmet biti, tam si lahko zbere, kar hoče: sam gojzd, ki še ni videl sekire, ali nekoliko obde-
čitatelje Am. Sl. Listu Am. Slov. pa jane zemije; ajj cela obdelana farma želim, da b; napredoval se mnogo 1	^ dobi Gojzd je večjidel hrastov,
mnogo let tako kot napreduje sedaj. Z Bogom!	Ignac Česnik,
Fairchild, Willard, Wis.
Harrisburg, Pa., 5. jul. — Cenjeni g. urednik: Kakor se vedno čita v pre-ljubljenem listu A. Sl. različne dopise o farmah na jugu in severu, se tudi
in lepi hrasti so po ravnem, zato ko mu ni bilo še nikdar suše. Zemlja je debela, kamna tam ni. In v ravnini pridelujejo sam katn ali pavolo. Ali tam v tem kraju je mnogo premalo ljudi in še ti nočejo delati, le na lov radi hodijo, in kak hrast poseka, da ga da na žago, ki jih je več tukaj. Vsak
jaz strinjam z nasvetom g. Gajšeka | lahko kupi v Missourl svet, ga je ve-popolnoma, da bi bilo dobro, ko bi se Hko za zbrat, ali prajz gre vedno više
.v •	VI'       1 ^ 1 i - - f _ ... i n	1 -v 1 ,	1 i a -7nld'7ni('n rl ro 7 1P 1. I I tj I 1
ZNAK NEVARNOSTI.
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, zabasanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne za-•	nemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega;
vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne "sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
Trinerjevo zdravilno grenko vino
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.
i
Daje zdrav okus,
»tori prebavnosi, pospeši sladico spni»je, krepča živce In mišiee. čisti kri,
daje zdravo t»a !*■» <> obraza,
.. ~ ur	krepča energijo,
Vil**	okraui zdravje.
»icisTsme.
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE —Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedino pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačno.
Rabite Tri ner,je vo zdravilno tirenko vino v vs tem shičiijn želodčnih nadleg in neredov pe lun nih organi v.
Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
/
naši rojaki naselili na farmah, tam postali sami svoji ter se znebili skrbi iskati dela in zaslužka, okoli tovaren in rudnikov ter nekdaj z mirnim oče-
620-622 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
bliže ko je železnice, dražje je. Dalje od 3 do 4 milj se še dobi bolj poceni, j 10 do 15 dolarjev aker.
Ali da ne bi mislil kdo, da so tam ,
VWiVWiV.'iViV.'iV^V.'iV.V'iVi'iV.VmV.V.Vi’.ViV.V.mV
Kje ie najbolj varno naložen denar g*
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron.
Rezervne"^ --P'-'-îa je: 8uG,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska <
je največji in najmočnejii denarni zavod te vratc po vaem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuj» 1 hranilnica sama.	1
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vsek | ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsenc j svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej to- , lika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznavs j država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne po» jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdnr \ varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
S'StiS"*1’ FRANK SAKSERi
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA j PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O >
WAV/.V.V.WAVAW.V,V. AWWAV.’.V.V.V.’AVWAMi!
ZEMANOVO “GRENKO
VINO ”,
(SP
Ü
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo ielodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
B. ZEMAN,
777 Alport St.
CHICAGO, ILL.
ÍM!M(II Eßjl Íí§ ¡M MIMS!
I
I 1!
II 1 i i 1 1 I
i
m
I
i
i	------------------
i
!
I
i
I
J. J. KUKAR,
ZASTOPNIK
fvseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem duevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
_	J. «J.
A 536 Belvedere St., Phone 1441.	WAUKEGAN, ILL.
POZOR, SLOVENCI!
Ko semuditev naše m mestu se nadejam naše vašega peseta
mojej modemi gostilni.
Točim dobro Schoenhoffen-ovo pivo in drnge pijače, tndi prodajem ^če ‘Union-Made’ smodke.
Rojakom se priporočam.
RTJIDOniiF
Washington St., blizo 10th Ave-,	GARY, IND.
Prodaiem parobrodne listke; pošiijam denar v staro domovino in posreknjem pri kupovanju zemljišč in lot.
RojaKi, o priliki obiičite
5^venskid£m
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
123 Pine Street,
Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
Compagnije ^ Generale * Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, I1L A. C. Jankoviči», agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111. i *»«»ul Starič, agent, Ho South 17th St., St. Louis, Mo.
KRANJSKA MESTA.
IX.
NOVOMESTO.
(Dalje.)
V slovenskej marki so bili Celjski grofi najmočnejši; bali se niso niti avstrijskih vojvodov. Ko se je vnel prepir med avstrijskima vojvodoma Friderikom, poznejšim rimsko-nemškim cesarjem, in njegovim bratom Albrehtom zaradi razdelitve dednih dežel, vdeležila sta se tudi Celjska grofa Friderik in Ulrik prepirov. Ker ju je bil razžalil Friderik, ki ju ni bil pri-poznal knezom, katero čast jima je bil podelil cesar Sigmund, pristopila sta k Albrehtovej stranki. Leta 1435. sta z vojsko napadla in oblegala mesto. A meščani so hrabro odbili vse napade in naskoke ter pomorili mnogo sovražnikov. Za to zvestobo in hrabrost je dobilo mesto pravico pečatiti uradne listine z rudečim pečatom, kar je bilo v onih časih' posebno odlikovanje.
Več nezgode nego v homatijah s Celjskimi grofi sta pa trpela mesto in okolica po krutem Turčinu osobito v letih 1429, 1469, 1492 in 1547, kakor poje pesnik:
Pridrla je vojska iz turških krajin,
Tovarša nje smrt in razdjanje;
Naš Triglav je videl iz jasnih višin
Veliko nadlog, pobijanje.
Sovranikov štel ni junaški Sloven’c,
On hotel je smrt al’ zmage le ven’c. Krv so prelivali,
Turke pobijali,
Zadnjič zadobili zmage so ven’c.
Leta 1431. ali 1429. kar je bolj verjetno, prilomasti kacih 8000 turških roparjev, kaj predrznih ptičev preko Metlike proti Novomestu. Kranjski deželni glavar Ulrik Šenk Ostrviški in koroški deželni glavar Stepan grof Montfort sta bila oni čas se svojim iz spremstvom ravno v Ljubljani. Ko zve kranjski glavar žalostno novico, skliče plemenitaše, da se posvetujejo, kako ustaviti se krutemu Turčinu in stiskano Novomesto rešiti iz njegovih rok. Sklenili so, da jo nemudoma u darijo na sovražnika. V naglici sta zbrala oba deželna glavarja 4000 mož, v treh dneh zagledata sovražnika pred Novomestom. Ljuto klanje se prične, zmaga omahuje, naposled vendar opešajo Turki, ker so bili kristjani po-gumnejši in so njih topovi naredili divjakom mnogo kvare. Polovica Tur-činov je obležala na. bojišči, plen in rop je prišel našim v oblast.
Leta 1492. so pridrli Turčirti zopet pred mesto ter skušali na vsak način mesto v pest dobiti; zategadel ga oblegajo in naskakujejo z vso silo; a hra bri brambovci odbijo vse napade. Tur-čin je moral s krvavim nosom odlaziti od mesta. Zato so po okolici toliko huje divjali. Grozne reči pripoveduje-Valvazor o turškej krutosti. Požgali so trge in vasi, razrušili bivališča; mo rili brezorožne može in žene, nežne otroke in sivolase starčke so nabadali na kole ob plotih ali pa butali ž njimi ob zidovje, da so se možgani razlivali po tleh, pomorili so vse, kar jim je prišlo pred oči; zale in imenitnejše že ne in može so pa kakor pse vezali in tirali se seboj v sužnost.
Leta 1547. so prilomastili Turki dvakrat pred mesto, morili, požigali in pustošili po okolici. Zadnjič je bil Tur čin pred mestom 1563. leta. Herbert Turjaški se je tu turškej vojski nasproti postavil ter jo zapodil proti Kostanjevici, kjer je bila popolnoma končana.
Večjo nezgodo nego divji Turčini so naredili mestu štiri veliki požari. Leta 1574. je pustno noč ogenj vpepelil celo mesto; samo nekaj bolj oddaljenih poslopij je ostalo. Nekaj let pozneje (1583) so pogorela še ta poslopja z onimi vred, ki so se bila novic postavila. Leta 1605. je zgorelo v mestu nad 60 hiš, in 1664. leta je mesto dru gič do čistega pokončal ogenj. O tem požari je pogorel tudi frančiškanski samostan s cerkvijo, v katerej se je pokvarilo mnogo starinskih spomenikov.
Tudi kuga je mestu mnogo škode naredila. Leta 1578., posebno pa še 1590. leta je pobrala ta strašna šiba božja meščanov, da je bilo po'mestu videti, kakor bi bilo vse izrnrlo; po trgu je vzrastla tako velika trava, da bi se bila lahko kosila. Vsaj tako po ročajo stari kronisti. Tudi 1625. leta je pomorila kuga nad 400 ljudi.
Od začetka svojega ustanovljenja ni imelo mesto svoje duhovnije;: pripadalo je k Mirnopeškej župniji (fari). Ondotni kaplan je oskrboval božjo službo v mestu. To meščanom ni zadostovalo; zato mislijo, kako bi se dalo pomagati. Kmalu se jim ponudi prilika. Iz Bosne, Srbije in Bulgarije od Turkov pregnani redovniki sv. Frančiška so se naselili blizu Metlike pri takozvanih “treh farah.” Leta 1469. so Turki Metliko in samostan požgali. Redovnike so sprejeli Novomeščani, da jim opravljajo službo božjo. Neka gospa iz Črnomlja, Elizabeta Sopča-nova, sezidala jim je samostan poleg kapelice sv. Leonarda, katero jim je prepustil Kostanjeviški opat Egidij ter izročil v dan 7. januarja 1470. leta.
Leta 1494. je ustanovil papež Aleksander VI. na željo cesarja Friderika kapitel; cesar Maksimilijan mu je pa 1509. leta svoja posestva v dohodke izročil, zato slovi tudi ta vladar sploh kot ustanovitelj Novomeškega kapi-telna.	(Dalje prih.)
Gostilno,
ROJAKOM
priporočam svojo
* Phoenix r	Buffet
«jer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
AAn-t. Slkioff,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	Joliet
Joliet Hi
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,00 0.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Pletenje las.
pletem verižice, prstane, cveti— in drugo iz LAS. To ij lep spominek za može L. mladeniče.
DELO IZVRSTNO.
MRS. M. STAUD0HAR
107 Indiana St., Joliet, 111.
m
Pozor rojak !
Naznanjamo Slovencem, da smo ©tvorili novo lepo urejeno
GrOSTI‘LNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiičite nas!
DRNULC ft BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Rojaki! Pijte
“Elk Brand” piro
dobite je pri
Mike Hočevar,
cor. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. Joliet, Illinois.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
lic bio vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in lino slivovko. Fino nuškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Ca>
Mahkovec & Božich
208 Jackson St., Joliet, 111.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer točimo fino “Elk Brand” pivo, dobro kalifornijsko in domače vino in tržimo dišeče smodke. Rojakom se priporočamo v obilen poset.
N. W. Phone 384.
MAHKOVEC & BOŽICH.
Ustanovljena 1871.
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
POZOR, ROJAKII urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše porter j evo pivo, izvrstno žganje, domač» vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N. W. Phone 825-	Joliet, IR
Najlepše in najrodovitneje zemljišče
1
za kmetije obsegajoče 6000 akrov se kupi od nas po jako nizki ceni. Na tej zemlji pridelaš vse poljske pridelke.-Seno zraste 6 čevljev visoko. Na zemljišču je drevja toliko, da ako ga prodaš dobiš več denarja zanj kot pa daš za zemljišče. Zemljišče je poleg železnice in poleg mesta kjer vse lahko kupiš in vse lahko prodaš. Naši pogoji so eno četrtino gotovine -preč ostalo plačaš lahko v teku petih let. Vsak se mora naseliti v teku enega leta na kupljeno zemljišče. En aker te zemlje stane 16 dolarjev. Naš naselnik g. I. Česnik zna za to vse zemljišče in govori slovensko; on vam pokaže vse natanko ker mi smo prepričani, da je zmožen. Mi plačamo čas kar ga on zamudi za pokazati zemljo. Zatorej pišite za natančno pojasnilo le g. Česniku, ker mi se ne moremo pečati s to stvarjo. Ko si izberete zemljo, pridite v naš urad The First National Bank, Fairchild, Wisconsin in mi vam vse papirje pravilno izdelamo v Clark Countiju Court House. Vsa pisma pošljite na naslov:
Ignac Česnik,
BOX 321, FAIRCHILD, WISC.ONSIN, WILLARD.
FAIRCHILD N. E. RAILWAY, N. C. FOSTER, president, Fairchild, Wisconsin.
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrelmiški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2073.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344.
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cer-kve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar skadela, prodaja šif-karte ter pošilja deaar v staro domovino vest no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu.	Telephone 123; SouttyChicago
OBLEKE ČEDITI IN ČISTITI
je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal.
Delo izgotovimo točno za mal denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka ft Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
Una,
JOUKT.tU-
FIUO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. U.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost so naše
"Tlie D. S ” lic. in leerscliaiiiii” 5c.
Na di ono se prodajajo povsod, na debelo pa na
I08 Jefferson cesti v Joliet llls
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo
>5. li. (Seliuster
Young Building
JOLIET, - - ILLINOIS.