Poštnina platana v ootorlnl U Habllanl, M 2. maua 1931 Cena din 1 Star. 49 Z Ilustrirane priloge „Teden v slikah«« leto II. Bodoča nemška gospodarska politika Leipzig, 2. marca. AA. DNB. Včeraj je na sestanku odbora za gospodarsko politiko govoril von Ribbentrop. Rekel je med drugim, da se vse velike države, Anglija, USA, Francija itd., zapirajo s carinskimi mejami in nemško gospodarstvo 6e je dvignilo šele tedaj, ko je narodni socializem v Srednji Evropi močan stolp miru, reda in varnosti. Lahko se reče, da danes za Nemčijo sploh noben gospodarski problem ni nerazrešljiv. To se pravi, da se lahko Nemčija sama organizira tako, da reši nemški narod. Ker ni prišlo do trgovinskih sporazumov z inozemstvom, je bilo sklenjeno, da se v Nemčiji uvede štiriletni gospodarski načrt. Torej je inozemstvo Nemčiji naložilo dolžnost, da se izvede štiriletni načrt. Najprej so se Nemčiji smejali, ko je začela izvajati svoj gospodarski načrt, sedaj pa trde, da se lahko z Nemčijo pogajajo šele tedaj, ko bo Nemčija opustila ta načrt. Z avtarkijo so začeli drugod poprej kot pa pri nas. To so posebno Rooseveltova gospodarska politika in pa Ottavski sporazum. Nemčija pa ne želi gospodarske politike, ki bi ovirala svetovno trgovino. Po tem načrtu se bo Nemčija oskrbovala s 6iro trebna je ta ustanova in da jo je treba v največji meri podpirati. Že iz same statistike, ki jo je sestavila liga in ki je bila že svoječasno objavljena, je razvidno, da je našemu ljudstvu postala ta zavratna bolezen najbolj nevarna in zato moramo pod-vzeti proti njej najenergičnejša sredstva, da isto zatremo. Borbo proti tej nevarni bolezni ne more voditi poedinec, kt je proti njej brez moči, jato pa naj ima vsakdo na umu, da je ravno protituberkulozna liga tista ustanova, ki je postavljena, da vodi borbo proti njej Vedeti pa moramo tudi- da liga pri svojem človekoljubnem delu mora imeti !'otova sredstva in zato je naša sveta dolžnost, da o moralno in materijalno vsak po svoji moči podpiramo. Vlom v župnišče. V noči od 21. na 22. II. t. 1. 60 se vlomilci spravili v župnišče pri Sv. Ani v Velikem vrhu v Halozah, kjer so brez dvoma pričakovali obilo plena. V omenjenem župnišču ne stanuje nikdo in zato so vlomilci opravljali svoj posel nemoteno. Razbili so najprvo vhodna vrata in na ta način prišli v notranjost, kjer eo iztaknili vsak še tako skrit kotiček in pobrali vse. kar jim je prišlo pod roko. Skoda znaša okrog 1000 Din-Orožniki, ki so takoj uvedli preiskavo, so že ugotovili smer. kamor so jo storilci pobrisali in je upati, da jih bodo kmalu polovili. Trt)udi Starh, čudovito dunajsko deta v svoji prvi filmski komediji Jltcgova hCerhica fe Peter pride v kino Union Carl Ludvig Diehl, Paul Hčrbi-jfer, Maria Andergast, Olga Čehova, Frieda Richard, Richard Waldemar. Premijera tega najveselejšega in naizabavnejšega filma jutri 1 Drobne izpred sodišča n Dr." v ljubljanski drami Maribor, 1. marca. Batine - slabo zdravilo za ženo Pred okrožnim sodiščem se je vršil danes kup drobnih, pa zanimivih razprav. Prvi se je zagovarjal 59 letni posestnik Franc Božičko iz Jelovca, ki je prišel na zatožno klop zaradi pretepanja svoje žene. Obtožnica mu očita, da je dne 16. novembra lanskega leta pretepel svojo ženo s kostanjevim krepelcem tako, da je zadobila več ran na glavi, poleg tega pa še prelom podlehtniee. Božičko je dejanje odkrito priznal, zagovarja pa se, da je hotel z batinami svojo ženo poboljšati. Ne mara mu niti kuhati, niti prati ter sploh noče delati. Ta njegov zagovor je potrdil tudi njegov sin Štefan. Na sodniji so njegovemu zagovoru sicer verjeli, vendar pa so mu dopovedali, da kljub temu še ni upravičen, da bi smel sVojo ženo s takimi sredstvi, kot je kostanjev krepelee, poboljše-vati. Obsojen je bil na 1 niesec strogega zapora, pogojno za dobo 1 leta. Draga ljubezen Na zatožni klopi je sledila 48 letna posestnica Julijana Raj iz Dolgovaških goric. Obtožena ie, da je dne 2. novembra odvzela Josipu Sabu 7000 Din. Posestnik Sabo Josip iz Dolgevasi pri Lendavi je že starejši mož, ki pa Se rad povasuje. Meseca oktobra je dobil od svoje hčerke, ki biva v Franciji, 29.000 Din. Šel Je s tem denarjem na davkarijo v Lendavo ter plačal davke, nato pa nakupil nekaj potrebščin, nato pa se je odpravil v svoj vinograd, da nekoliko proslavi vesel dogodek. V goricah se je napil in .potem vinjen odšel k osumljenki na dom. V žepu je imel še okoli 22.000 Din, katere je ves ponosen razkazoval Rajevi. Naslednjega jutra pa se je prebudil s hudim mačkom. Kupček jur je v je tekom noči precej skopnel. Prijavil je zadevo orožnikom, ki so trdo prijeli Ra-jevo, vendar je odločno tajila, da bi bila vzela Saboju denar. Kljub temu so napravili pri njej hišno preiskavo ter našli 7 jurjev. Trdila je potem, da ji je Sabo s tolikim zneskom plačal njeno ljubezen. Pred sodiščem je zopet vso tajila, je pa bila kljub temu obsojena na 2 meseca nepogojnega strogega zapora ter na 1 leto izgube častnih pravic. Zaradi stenic tepena Stenice v postelji so bile povod, da je prišel 30 letni posestnik iz Paradiža v Halozah Franc Krajnc na zatožno klop. Krajncu je Terezija Vidovič izročila svoje posestvo ter si izgovorila pre-vžitek. Krajnc pa ji je pokazal za to malo hvaležnosti, ker jo je spravil iz hiše, obdržal pa si je tudi njeno posteljo, ker so bile v njegovi stenice. Ko je Vidovičeva Krajnca, dne 23. septembra lanskega leta srečala, ga je zbadljivo vprašala, če ga tudi v njeni postelji grizejo stenice, kakor so ga poprej v njegovi. To je Krajnca tako razjezilo, da je izruval vinogradniški kol ter Vidovičevo pretepel. Pri tem ji je zlomil desno roko j>od komolcem. Obsojen je bil na 3 mesece strogega zapora, pogojno na dve leti. Pozabljena narodna igra Ljubljana, 1. marca. Živimo v dobi, ko se vse povrača k zdravim narodnim osnovam. Pri nas smo nekam pozno začeli misliti na to, kako bi naše staro narodno blago oživili, to se pravi, prešli od kabinetnega »zbiranja« k neposrednemu oživljanju zakladov, ki jih narodno blago hrani. Gotovo je treba še danes mnogo »kabinetnega« znanstvenega dela, toda vzporedno z njim terja naš čas tudi živih sadov tega dela. Kar se narodne pesmi tiče, smo dobili v Francetu Maroltu in njegovem delu za slovensko narodno pesem nekaj velikega, česar danes še prav ne precenimo. Druge panoge naše narodne tvornosti so pa še več ali manj neraziskane. Takšno polje je narodna igra, ki nima nič skupnega s tako imenovanimi »ljudskimi« igrami iz čitalniške jn društvene dobe, marveč predstavlja pravo narodno blago. Vsi narodi so že rešili, kar so takega mogli iztakniti. Pri nas se je šele gibanje »za pravi ljudski oder« (Založba ljudskih iger — Petanič, Kuret) lotilo iskanja za takšnim narodnim blagom. Oživel je na ta način škofjeloški pasijon iz 1721 (lani smo ga videli v uprizoritvi »Ljudskega odra« v Delavski zbornici, sledile so predelave nove priredbe v Škofji Loki sami), oživel pa je tudi zanimivi koroški »kmet-poet« Andrej Suster-Drabosnjak, ki je umrl v prvi polovici preteklega stoletja in je po nemških predlogah v »rajmih« pisal narodne igre v najboljšem pomenu besede, ki so se do zadnjih let igrale na Koroškem. Taka igra Je »Igra o izgubljenem sinu«, ki jo je naštudiral ljubljanski »Ljudski oder« v priredbi in režiji prof, Kureta. Za Ljubljano bo krstna predstava tega Častitljivega ostanka narodne igrske tvornosti to soboto, dne 6, marca v frančiškanski dvorani. Predstava se ponovi tudi v nedeljo, dne 7. marca popoldne. Kontrola nad vžigalnik ■ Slo*1, gorice, 1. marca. Vžigalniki so v zadnjih lotih postali kadilcem v Slov. goricah zelo priljubljeni. Preko avstrijsko^ jugoslovanske meje so posamezniki stalno tihotapili vžigalnike, ki so se pojavili skoro v sleherno hišo Slov. goric. V zadnjem času pa so pričeli izvajati ostro kontrolo proti nežigosanim vžigalnikom. Orožniki so zaplenili že mnogo raznovrstnih vžigalnikov in je postal strah pred kaznijo vse večji. Uporabljanje vžigalnikov pa je našemu kmetu prihranilo mnogo denarja in bo seveda zaradi tega ta kontrola vsaj za nekatere zelo občutna. ^ J«'. • S ’ V A »ifoi V s Komedija Branislava Nušiča »Dr« je doživela v ljubljanski drami lep uspeh. Slika predstavlja tri osebe iz komedije: Gronpapa, Pepika, Gron- maina. Mariborska občina bo preuredila 10 avtobusov na pogon s plinom Maribor, 1. marca. Nocoj se je vršila v mestni posvetovalnici kratka seja občinskega sveta, na kateri sta se obravnavali dve važni vprašanji. Občinski svet je odobril soglasno prodajo vojašnic vojaškemu erarju za znesek 3,808.485 Din, ki jih erar izplača deloma v gotovini, deloma pa s svojimi nepremičninami, in sicer s staro drav. vojašnico, železniškimi skladišči in starim magacinom v Einspielerjevi ulici. O tej prodaji smo pred nekaj dnevi že obširno poročali ter je sedaj sigurna. Občina je prejela na račun kupnine že znesek 1,700.000 Din. Veliko zanimanje je vzbudilo drugo vprašanje — preureditev mestnih avtobusov na pogon z metanom, o katerem je referiral predsednik upravnega sveta MP ravnatelj Hrastelj. Mestna podjetja bodo preuredila 10 avtobusov z bencinskimi motorji na pogon z melanom. Prednost je predvsem v ceni metana, ki stane kubični meter Din 3.16. 0.8 kub. metra metana odgovarja v svojem dejstvu litru bencina, za katerega pa je treba plačati Din 7,80. Preureditve so .malenkostne ter bodo prišle za avtobus na 3000 do 5000 Din. Najdražja investicija so jeklene steklenice za plin. Komad stane 720 Din. Ker pa so izplača nabava metana samo pri vajgonsketn odjemu, na vagon pa gre 200 steklenic, bo kupila občina 400 steklenic, tako da bo imela polovico zaloge vedno v rezervi. Občinski svet je odobril za nakup teh steklenic znesek 280.000 Din iz sredstev, določenih za nakup bencina. Steklenice se bodo izplačale že v enem letu iz prihranka, ki ga doseže občina pri uporabi metana namesto bencina. Ponovitev koncerta A.P.Z.»a Ljubljana, 2. marca. Kakor smo zvedeli iz vrst pevcev Akademskega zbora, namerava ta zbor ponoviti svoj koncert slovenske duhovne pesmi, ki ga je s tako velikim uspehom predvajal sinoči v unionski dvoranL Ponovitev koncerta bi bila v ljubljanski stolnici in sicer že ta petek zvečer ob 8. Namera Akademskega zbora o ponovitvi koncerta, je naletela na splošno odobravanje in so jo še prav posebno veseli tisti, ki se sinoči zaradi hitro razprodanih vstopnic niso mogli udeležiti te edinstvene koncertne prireditve. V stolnici bo zbor odpel isto pesmi, kakor sinoči v unionski dvorani. Jesenice Izredne letošnje zimske suše je vendarle konec. Leta 1921 je bila enaka zima kot sedaj in tudi takrat je bilo vodno stanje eno najnižjih. Pred tolikimi leti pa so jeseniške in javornilke železarne potrebovale več kot polovico manj električne energije in zato takratne suše delavstvo ni toliko, ali skoro nič občutila Drugače je bilo letos. Prav zaradi pomanjkanja pogonske sile so morali mnogi stroji počivati in s stroji vred tudi delavcL Sedaj pa je te krize zaenkrat konec. V soboto proti večeru je pričelo deževati in tudi v nedeljo je z malo izjemo rosilo ves dan. Sava je naraščala, ravno tako Radovna, na kateri so po- stavljene, kakor znano tri elektrarne in sicer po ena v Iladovni, Vintgarju in Zasipu. Danes pa je celokupno delavstvo zopet prijelo za delo, jeseniške zimske suše, katera je tovarno stala toliko stoti sočev, je konec. O verskih upravah Filmi ki lih velja videti ali ne videti II* »Luinpaci vagabundu«« (Kino Matica) je zaradi svoje enostavnosti in prijetnosti doživel 6voj uspeh-Film je rea ena izmed najboljših dunajskih komedij, kar smo jih videli zadnja leta. Mnogi jo poznajo iz raznih odrov, le da jo je mogel režiser v filmu izpopolniti še z raznimi svojimi domisleki, ki so brez izjeme dobri in izvirni. Tudi igralsko je tak, kakor je človek pričakoval. Najboljši pa je nedvomno Paul Ilčrbiger, ki je podal čevljarja izredno simpatično in naravno. Dober humor ljudje Se vedno čislajo, kar najbolj dokazuje obisk. Čeprav je film delo dunajske produkcije, se ne more reči, da je krojen po starem kopitu. Belgrad, 2. marca. m. Na včerajšnji seji plenuma narodne skupščine, ko je prišla na vrsto že podrobna razprava o proračunu za pravosodno ministrstvo, je imel daljši ekspoze pravosodni minister dr. Subotič, v katerem se je dotaknil tudi vprašanja posameznih verskih uprav. Med drugim je minister povedal tudi tole: Država je obvezana, da izdatke, kolikor so namenjeni za verske namene, razdeli med posamezne priznane veroizpovedi v skladu s številom njihovih vernikov in dejansko potrebo. Na podlagi zakona o srbski pravoslavni cerkvi se odreja znesek 37,534.630 Din, kot letna stalna ptodpora srbski pravoslavni cerkvi. Dalje je določen znesek 35.000 Din na mesec za reprezentacijske stroške poglavarju srbske pravoslavne cerkve in za njegovo osebno stanovanje in opravo, ter za saborno pisarno najemnina v znesku 312.000 Din na leto. Poglavje 32. govori o rimsko-katoliški in grško katoliški verski upravi. Vse po ustavi priznane verske uprave imajo proračun od osvobojenja ln zedinjenja po določenem ključu, in sicer tvorita ta ključ dva činitelja, to je število pripadnikov in dejanske potrebe. Čeprav so sedanji krediti po Čredlogu proračuna za rimsko-katoliško in grško-atoliško versko upravo tako rekoč minimalni, zlasti pri osebnih prejemkih in glede na dejanske potrebe pri župnikih, katerih številčno stanje se z zasedbo izpraznjenih župnij neprestano spreminja, bodo ti krediti vendarle zadostni za kritje potreb v tem proračunskem poglavju. Minister govori nato o osebnih izdatkih in o materijulnih izdatkih vseh navedenih verskih uprav in preide na poglavje 33. to je na staro-katoliško versko upravo. V tej postavki je proračun povišan v primeri s prejšnjim letom za 9.715 Din. Ker je starokatoliška verska uprava danes edina cerkvena organizacija v državi, ki nima ne splošnih ne posebnih imetij, so draginj-ske doklade iz državnih sredstev glavni dohodek starokatoiiške duhovščine. Proračun za muslimansko versko upravo aa ni spremenil v primeri z lanskim letom. Za evangeljsko versko upravo znaša celotni proračun 1,144.000 Din, za židovsko pa 1,181.220 dinarjev. Pravosodni minister je nato govoril o delu za izenačenje zakonodaje. Posebno se Je pomudil pri zakonu o izvršitvi in zavarovanju. 0 izenačenju formalnega civilnega prava pravi minister, da je predložil dopolnilni predlog za finančni zakon za leto 1937-88, ki pooblašča pravosodnega ministra, da z uredbo z zakonsko močjo določi, kdaj naj stopi omenjeni zakon v veljavo, in da sme predpisati določila in potrebne spremembe in izpopolnitve tega zakona. Dalje da se v mejah zneska 500.000 Din pri sreskih sodiščih na področjih apelacijskih sodišč v Belgradu in Skoplju, ter velikega sodišča v Podgorici prepusti potrebno število izvršilnih organov zvaničnikov, in da sme izvesti vsa potrebna pripravljalna dela za uvljavitev omenjenega zakona. Na koncu minister poudarja, da proračun izdatkov komaj zadošča za najnujnejše potrebe, In da ga je treba odobriti v predlagani višini. Delo v narodni skupščini Belgrad, 2. marca. m. Po sprejetju proračuna za vrhovno državno upravo, postavk za pokojnine iii državnih dolgov je narodna skupščina sinoči prešla na pretres proračunskega predloga za pravosodno ministrstvo. K proračunu za to ministrstvo je podal obširen komunike resorni minister dr. Subotič. Za njim je govorilo še nekaj poslancev, med njimi tudi dr. Lovrenčič. Seja je bila prekinjena po polnoči in se je danes zjutraj nadaljevala. Ko bo sprejet proračun za pravosodno ministrstvo tudi- v podrobnostih, bo seja prekinjena, in bo nadaljevanje napovedano še za danes. Skupščina bo nato razpravljala o proračunskem predlogu za prosvetno ministrstva Kulturni koledar Josip Pagliaruzzi Dne 1. marca 1885 je umrl v Gorici pesnik Josip Pagliaruzzi. — Rodil se je 26. maja 1859 v Kobaridu Gimnazijo je dovršil v Gorici. V gimnazijskih letih je na njega posebno vplival profesor Fr. Levec, pozneje pa Gregorčič katerega je večkrat obiskoval. — Po maturi jo šei na očetovo željo študirat j us, ki ga je končal leta 1883. Po očetovi smrti je prevzel doma gospodarstvo. Ker je bil rahlega zdravja in redno preobložen z delom, je kmalu podlegel. — Pagliaruzzi je ves živel v pesmi. — Že zgodaj se je začel zanimati za literaturo. — Zelo se mu je priljubila srbska narodna pesem. — Pisal je ogromno. Vsako doživetje je prelil v pesem, ki pa ni bila namenjena za javnost. Na njegovo pesniško ustvarjanje so posebno vplivali Prešeren, Jenko in Gregorčič. Njegove pesmi so po vsebini zelo mnogovrstne. Najbolj doživete so njegove erotične pesmi, manj njegove domoljubne. Zanimive so politične, ki obravnavajo dogodke na Balkanu, se navdušujejo za Rusijo, rešiteljico Slovanov in krščanstva, in obžalujejo usodo Bolgarov. — Njegova posebna ljubezen so bili Bolgari. Napisal je več pesmi iz njihove zgodovine. (Smrt carja Samuela.) — Pagliaruzzi je pisal tudi prozo. — Vendar pa tu ni uspel. l’a-gjiaruzzijevo pesniško delo še ni ocenjeno. — Poleg svežine in velike ljubezni do snovi mu ne moremo tudi odrekati formalne nadarjenosti. Anton Globočnik Dne 2. marca 1912 je umrl na Dunaju narodni buditelj in pisatelj Anton Globočnik pl Sorodolski. Rodil se je 20. maja 1865 v Železnikih. Gimnazijo je dovrSil v Ljubljani in pravo na Dunaju. Leta 1848 je bil tajnik dunajske Slovenije in določil na podlagi kranjskega deželnega grba belo-modro-rdečo trobojnico kot slovenski znak. Na slovanskem shodu v Pragi je dosegel, da se je shod izrekel za slov. narodnopolitični program. Kot okrajni glavar v Postojni, kjer si je pridobil mnogo zaslug za šolstvo in postojnsko jamo. Leta 1891 ga je kat. narodua stranka poslala v državni zbor, kjer je bil 31an različnih odborov. —Mandat je odložil leta 1896. — Literarne članke in listke je priobčeval v »Novicah« in Cigaletovi >Sloveniji«. — Napisal je tudi mnogo strokovnih razprav. Lela 1867 je izdal anonimno Der VVirkungskreis der Gemeinde nnd ihrer Vertreter nach dem neuen Gemeinde-geaetze, ki je obenem z Levstikovim prevodom (Oblast in opravki) izšla v Ljubljani — Leta 1878 je izdal Leitfaden ftir Gemeinde vorsteher, ki je leta 1880 izšel tudi v slovenskem jeziku (Nauk slovenskim županom, Levstik). Drzne tatvine in vlomi v slovenjekonjiški okolici Slov. Konjice, 1. marca. Nnša bližnja in daljnja okolica je zadnje čase postala pozorišče drznih tatvin, katerih verodostojnostim bi človek, ako zares ne bi bil prepričan, ne mogel verjeti. Po načinu tatvin dobi vsak vtis, da se ljubitelji tujega blaga poslužujejo ameri-kanskega načina vlamljanja, ker za njimi nikoli ni najti prav nobenega sledu. Saj vselej ko se še pravzaprav ljudje ne zavedo, zgine za njimi prav vsaka sled tako, da ne morejo začeti preiskavo niti varnostni organi, kaj šele, da bi uganko moglo pričeti razvozljavati ljudstvo samo. Tekom meseca januarja so se izvršili trije takšni slučaji, neko noč ob 11 so zaslišali prebivalci vasi Tepanje šum iu ropot. 12 latov je prišlo z avtomobilom ropat trgovino Žučko. Nekaj zločincev je natovarjalo blago, drugi pa so stali razpostavljeni na posameznih mestih na vasi s puškami. Ko so plen naložili in izpraznili trgovino, so izginili. Nekaj dni pozneje pa je nekdo ukradel iz občinskega urada v isti vasi 6000 Din. Prišel je skozi zadnja vrata v pisarno. Bila je sicer ena oseba v preiskovalnem zaporu (ime zamolčimo), ki pa je bila radi pomanjkanja dokazov izpuščena na svoIhhIo. Denar je odnesel navidezni poštenjak, ki je za teh 6000 Din vedel, kajti nikoli še ni bilo v pisarno vlomljeno, čeprav je na samoti. V neko viničarijo so vlomili tatovi in sicer Ljubljana danes Koledar Danes, torek, 2. marca: Simplicij. Jutri, sreda, 3. marca: Kunigunda. Nočno službo imajo lekarn«! dr. Kmet, Tyr- • Jeva cesta 43; mr. Trnkoczy, ded., Mestni trg 4 in mr. Uetar, Šelenburgova ulica 7. • Drama: Dr. Red A. Opera: Zaprto. Kino Union: Zlato iz Singaporca. Kino Sloga: Mesto Anatol. Kino Matica: Lumpaci Vagabundus. * K I N tmssnniEM Dane a poslednllt Veliki pomorski (Um dallnega vzhod« Zlato iz Slngaporea Clark Gable, Jean uariov, WikUa.ce Beerr TEI. 27-30 SLOGA Samo le danes! Pretresliiva Doro* sa tekote »late Mesto Anatol podvig m propast malega balkanskega mesteca BhlSlTTE H0KNEY GUSTAV FKOntlCH 21-24 MATICA Triurni bumorla Lumpaci Vagabundu* ram lioroigor, uem* RUmnann, mu imuou, Hilde Kranl — cr& 16., 19.' o, 21.’';.uaX Podružnica Bran-i-bora v Ljubljani bo imela 4. marca t. 1. ob 20 redni občni zbor v sejni dvorani ljubljanskega mostnega sveta- Člani, zastopniki društev in.tiska vljudno vabljeni, da se ga udeleže. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob osmih Torek, 2. marca: »Dr«. Red A. Sreda, 3. marca: »Dež in vihar«. Red Sreda. OPERA Začetek ob osmih Torek, 2. marca: Zaprto. Sreda, 3. marca: »Madame Butterily«. Izven- Gostovanje tenorista g, Antona Dermote. Četrtek, 4. marca: »Ero z onega sveta«. Premierski abonma. Petek, 5. marca: Zaprto. Sobota, 6. marca: »La Boheme«. Gostovanje tenorista Antona Dermote. Izven. DRAMA. Repriza Nuštčeve komedije »Dr« bo v torek, dne 2. t. m. za red A. Premiera je dosegla ob nabito polni hiši od navdušene publike viharen ■sprejem s številnimi aplavzi po dejanjih, nekatere Nušičeve posebno posrečene misli so žele celo na odprti sceni spontano ploskanje. Publika se je odlično zabavala. Kakor kaže bo delo pritegnilo s svojim humorjem in komiko številno občinstvo in doživelo mnogo repriz. Premiera Fraserieve igre v 3 dejanjih »Zadnji signal« bo koncem tekočega tedna. Dejanje se godi leta 1902 za časa angleško-burskih konfliktov. Kot pove naslov igre 6e suka dejanje okrog priprav Burov, ki si prizadevajo otresti se angleškega jarma ter pripravljajo vstajo, ki naj bi izbruhnila z domenjenim signalom. Glavno žensko vlogo igra ga. Vida Juvanova, v mojkih vlogah pa nastopijo: Levar, Jan, Debevec, Skrbinšek. ponoči. Na poziv viničarja so se umaknil? ter prišli nato znova čez dobro uro. Ta pa je po ponovnem ropotu oddal dva strela, nakar so izginili v gluho noč.^ V Draži vasi pri Ločah je zadnji čas izginilo nešteto kokoši, rac puranov in kuncev. Pred nekaj dnevi pa so tatovi skušnli vdreti v vilo j;. Hasenbichela v Skalcah. Niso pa mogli ti ce: vdreti cez dobro zapahnjena železna vrata. Zato ga so vdrli v notranjost vile, odkoder so odnesli litrov žganja. Vse pohištvo, krožnike, jedilno orodje, posteljnino t. j. sploh vso opremo pa so zmetali v župnijski vinograd ter povzročili pri tem veliko škodo. Vse se je pokvarilo, polomilo in (•OiKiIa i-*» in nnnnn!!!n!n SLnrln nn razbilo, dočim je precejšnja škoda na polomije trsju. Poleg obžalovanja je to povzročilo med 1 stvom veliko smeha. Vse sklepa, da so golo sto- neni ljud- rijo izvedli nasprotniki g. Hasenbichelna. Čeprav je vsepovsod orožništvo stopilo pridno v akcijo ni tako o tatovih kakor o pokradenem blagu nikakega sledu. Ljudje s strahom pričakujejo iz dneva v dan, kdaj bo mogoče pri njih kaj zmanjkalo. Ako še pridenemo neštete manjše primere vlomov in tatvin v sedanjih dnevih, pridemo do zaključka, da vlomilce najbolj mika vino in živež. Kajti lani je bila v obeh slučajih slaba letina ter se je treba že sedaj preskrbeti za velikonočne praznike, ki bodo prav kmalu. Denarne tatvine pa so vse preračunane. Od tu in tam Občni zbor brezposelnih prof. kandidatov Ljubljana, 1. marca. Opozorjeni smo bili na nekatere netočnosti v našem poročilu o občnem zboru profesorskih kandidatov. Zaradi važnosti stvari same, ker gre tu za informacije po brezposelnosti težko prizadetih mladih intelektualcev, dodajamo k našemu poročilu nekaj popravkov, pa tudi nekoliko novih podatkov. Po statistiki, ki jo je navajal predsednik DBPK, je v Sloveniji 156 breziposeinih profesorskih kandidatov (kandidatk), in sicer 33 (!) romanistov, 26 pedagogov, 25 slavistov, 24 zgodovinarjev in zemlje-piscev, 4 uiatematičarji, 2 umetnostna zgodovinarja, 3 * izjemno skupino in 1 kemik. Poročilo o otvoritvi novih oddelkov v jeseni je netočno, ker pred pričetkom novega šolskega leta nikakor ni mogoče določati števila razredov in so vse tozadevne številke napačne. Kar se tiče mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani se seveda upravičeno pričakuje, da bo država prevzela profesorje iz mestne službe; toda na občnem zboru se je pravilno na-glašalo, da to prevzemanje ne ho šlo na račun profesorskih kandidatov, ker država ne bo prevzela samo profesorjev, ampak tudi — učenke in se bodo oboji samo preselili iz mestnega zavoda na državni zavod. Mladega tatu so prijeli Begunje, 1, marca V 6oboto, dne 27. februarja je bilo ukradeno trgovcu Dolžan Stanku iz Slapa pri Tržiču din 8000, 1 srebrna ura in ena stara denarnica in to iz nočne omarice. Tatvina i« bila izvršena proti večeru. Drugi dan ie tatvino opazil, jo javil orožnikom v Tržiču in istočasno osumil tatvine 20-letnega S. Karola, hlapca iz Zgoše pri Begunjah. Imenovani je pred nekaj meseci služili pri njemu in so mu bile razmere v hiši znane. V soboto zvečer je bil Karol v trgovini, kjer se je zadržal približno 15 min-ut in med tem časom je izrabil priliko, da je neopažen izvršil tatvino. V nedeljo je dobila orožniška postaja v Begunjah nalog, da aretira osumljenca ter ga zasliši. To se je tudi zgodilo in pri preiskavi so dobili pri njemu vse, kar je ukradel. Kupil « ie edino le eno srajco in en p*&t zm. kar j® izdal 50 din.* Pod težo doka-zov je tatvino priznal. Oddan je bil v zapore okrajnega sodišča v Radovljici. Begunje, 1. marca Prosvetni odsek gasilske čete v Begunjah je v nedeljo, dne 28. februarja 1937 proslavil 25-letnieo delovanja gledališkega odra v svojem domu z predstavo Revček Andrej ček. Predstave se je udeležilo kljub velikemu nalivu mnogoštevilno občinstvo, katero se je na ta način oddolžilo požrtvovalnim gasilcem. Igra se bo najbrž ponovila »n to na splošno zahtevo prebivalstva. Režijo je vodil šolski upravitelj Bulovec Alojz. Cesar, Sancin, Plut, Potokar, Bratina in Pianecki. Režija je Debevčeva. OPERA. Anton Dermota je po svoji kariieri naš naj-mlajši tenor. Zato mu obetajo uspehi, ki jib je doslej že dosegel izredno bodočnost. Temeljito izobrazbo si je pridobil v Ljubljani saan, skoraj brez vsake pomoči. Poleg službe v gledališču, ki mu ie omogočala skromno eksistenco, je pridno in vztrajno študiral srednjo šolo, na konservatoriju pa Rolopetje in kompozicijo. Sele na Dunaju se je lahko posvetil popolnoma negi svojega glasu in v dveh letih ga že vidimo na državni operi, kjer napreduje od nastopa do nastopa. Sedaj prihaja spet med nas, da po najtežji preizkušnji na Dunaju (Traviata * J, Novotnol) nastopi na naši operi, V sredo bo pel prvič in sicer Pinkertona v »Madame Butterfly«. "Ero z onega sveta«, je komična opera v 3 dejanjih, ki jo je spesnil po narodni pripovedki iz dalmatinskega Krša, znani brvatski komediograf Milan Begovič. Živopisno besedilo je z redko spretnostjo prestavila R. Petelinova tako, da se ji je posrečilo ohraniti osnovni kolorit originala. Ero (Hercegovac) je zanimiv tip navihanca, ki spretno premoti lahkoverne vaščane, češ, da je prišel z neba, obenem pa preizkusi ljubezen svoje izvoljenke, ki jo končno srečno odvede v svojo domačijo. Besedilo je polno duhovitih in učinkovitih prizorov, ki jih je sijajno komponiral Jakov Gotovac (avtor »Jadovanke za teletom«, »Simfoničnega kola«, »Morane«, itd.), ter s tem podal svoje dosedanje najboljše delo. Premiera bo v četrtek, dne 4. t. m. Mariborsko gledališče Torek, 2. marca ob 20: »Čevljar Anton Hit«. Red B. Sreda, 3. marca: Zaprto. Kaj pripravlja mariborsko gledališče? V drami bo naslednja novost Shawova znamenita in povsod z izrednim uspehom igmna zgodovinska ilrama v sedmih slikah: »Sveta Ivana«. Režijo vodi glavni režiser Jože Kovič. Naslovno vlogo igra Elvira Kraljeva, v ostalih vlogah pa nastopi ves moški ansambl. Letošnji vinski sejem v Ljutomeru Ljutomer, 1. marca. V Ljutomeru se pripravlja vinski sejem in razstava v že običajnem obsegu kakor prejšnja leta na dan 16. marca 1937 v kavarni g. Zavratnika. Otvoritev vinskega sejma bo ob 9, zaključi se ob 20. Pričakuje se tudi veliko obiskovalcev, ker se je večje število tujcev prijavilo. Zal se letos ni j ugodilo naši prošnji za polovično vožnjo po železnici. Obisk je priporočljiv tudi vsem domačim vinogradnikom in prijateljem dobre vinske kapljice, tem bolj, ker bo ta dan tudi kramarski in živin-1 ski sejem ter se na vinskem sejmu snltlejo različni stanovi. Posebno se opozarjajo vinski trgovci, gostilničarji in vsi, ki si želijo nabaviti izvrstna vin« po nizki ceni, naj ne zamudijo ugodne pri-1 like ter posetijo ta vinski sejem. Na razpolago bodo prvovrstna mešana in fina sortna vina ljutomerskega, gornjeradgonskega in štrigovskega vinarskega okoliša. Ljutomersko vino je že od nekdaj slovelo po svetu vsled svoje izborne kakovosti. Na žalost se pod imenom ljutomerčan čimdalje več nepristnih vin ponuja in prodaja. Na tem vinskem sejmu se bo razstavilo le pristno domače vino lanskega leta ju starejših letnikov. 0 pristnosti in kakovosti vina bo odločala en dan prej strokovna komisija, zato mora vsak razstavljalee vino, ki ga hoče razstaviti, poslati do 14. marca L L, in sicer od vsake sorte po tri buteljke v pisarno mestne občine Ljutomer. Prijave pa treba poslati do 11. marca, da se katalog pravočasno natisne. Vabijo se razstavljal«, da nudijo na tem vin-'j skem sejmu veliko izbiro lmšcga pristnega vina, vabijo pa se tudi vsi konsumenti dobrega vina. Proslava 100 letnice Puškinove smrti Ljubljana, 2. marca. Včeraj zvečer je Ruska Matica priredila v Trgovskem domu Puškinovo proslavo v spomin 100 letnice njegove smrti. Proslave se je udeležilo veliko število odličnih oseb, predvsem univerzitetnih profesorjev. Proslavo je otvoril predsednik Ruske Matice univ. profesor dr. E. Spektorski, ki je uvodoma I prečital brzojavke nekaterih, ki se proslave niso j mogli udeležiti. Tudi je imel slavnostni nagovor. Za niim je govoril dr. N. Preobraženski, ki je poudarjal Puškinove zasluge za ruski narod. Kakor naš Prešeren, tako je tudi Puškin delal za svoj narod, ki je spoznal njegovo delo, ko pesnika več ni bilo. Nadaijni spored so spopolnili še ga. M. Na-blocka, članica Narodnega gledališča, ki je recitirala odlomek Puškinove »Kapetanove hčere«. Gdč. Oljdekopova je zapela arije iz Čajkovskega »Pikove dame« in Noč Rubinsteina ter Pismo Tatjane 1z Čajkovskega »Evgen Onjegin«, g. A. Kolacio, , član ljubljanske opere pa ie odpel arijo tudi iz »Pikove dame«. Pri klavirju ju je spremljaj g. prof. M. Lipovšek, ki je tudi z odlomkom iz opere Car Sultan lepo Puškinovo proslavo zaključil. Divji napadalci Pt>uj, 1. marca. Žrtev naipada je poslal posestnik Franc Poštrak h Župetinc v Slov. goricah. Poštrak je šel dne 18. febr. t. I. na obisk v sosednjo vas Zagorce in se precej pozno v noč vračal proti domu. Na osamljenem kraju so ijnemada planili na njega trije nepoznani moški in začeli udrihati po njem s koli. — Poštrak se je že po nekaj udarcih zgrudil v mlaki krvi na tla in obležal nezavesten, kakršnega so našli domači in ga takoj »pravili v ptujsko bolnišnico. Zdravniki so se na vso moč trudili, da bi Poštraka ohranili pri življenju, vendar je bil vsak trud zaman. Ko so ugotovili, da ni voč pomoči, so ga dne 25. febr. prepeljali domov, kjer je še istega dne podlegel. Sodna obdukcija je ugolovjla, da je imel prebito in močno udrto lobanjo. Storilcem so na sledu. Športno-gimnastiino akademijo priredi SK Planina v nedeljo, dne 7. marca ob 11 dopoldne v veliki dvorani hotela Union. Spored akademije je ta-le: 1. PozdTav. 2. Gimnastične vaje (moški). 3. Dvovišinska bradlja (žen. mladina). 4. Težka atletika (moški). 5. Gimnastične vaje (ženske). 6. Bradlja (moški). 7. Skoki skozi obroč (ženska mladina). 8. Nastop smučarjev (moški). Odmor. — 9. Gimnastične vaje (ženska mladina). 10. Gor čez izaro (ženske). 11. Vaje z loparji (žen. mladina. 12. Otroško rajanje (žen. mladina). 13. Drog (moški). 14. Vrhunska gimnastika (solo-mo-ški). 15. Rajanje slovenskih deklet. — Akademija ®e prične točno ob 11 in konča okrog pol ene. Sodeluje godba Sloge, pevski kvartet in domača harmonika. Program je zelo pester m zanitnrv. — Vstopnice od 3 do 20 din se dobe pri blagajni kina Union. Preskrbite si jib pravočasno, ker je povpraševanje veliko. V narodno (kupščino sta prišla dva poslanca, ki sta bila izvoljena na listi dr. Vladka Mačka in se doslej vzdrževala vsakega sodelovanja v skupščini. To sta Jovan Zdravkovič in Radivoj Nikolič. Predsedniku sta predala svoja polnomočja. Kakor znano, sta ta dva poslanca že pred tedni začela akcijo, da je treba pustiti ob stran vse abstinentske razloge in iti v skupščino. Časnikarjem pa sta izjavila, da z vstopom v skupščino še nista zapustila načel, za katere sta se borila do sedaj izven narodne skupščine, temveč sta le spremenila taiktiko. V tako odločitev pa eo ju pripravili volivci. Oba poslanca se ne bosta včlanila v noben poslanski klub, temveč bosta o®tala »divjaka«. »Gospodarska sloga« bo v Zagrebu zgradila svoj lastni dom. Graditi ga bodo začeli že spo-»mladi, za kar so zbirali denar med vsem narodom. Razmah organizacije, pravijo, da to zahteva. V Obrovnici pri Bjelovarja so se stepli v gostilni gostje in pobili enega do smrti, dva pa težko ranili. Za razpoloženje je najbolj skrbela godba, v kateri sta bila tudi dva fanta, ki pa nista bila z vsemi gosti v najboljših odoošajih. Oba dva sta se začela prepirati z gosti, nakar je nekdo ugasnil luč in pretep se je začel. Vsi so mahali z noži, da je padalo po nedolžnih in razgrajačih. Najprej je padel neki kmet, kateremu je neznani gost razparal trebuh. Zraven njega pa sla ležala s težkimi ranami tudi oba fanta-muzi-kanta. Prepeljali so ju v bolnišnico, vendar pa ni upanja, da bi ostala pri življenju. Francoski poštni minister, ki je v nedeljo prisostvoval otvoritvi nove kabelske zveze med Jugoslavijo in Francijo, si je v Kotomi ogledal vse krajevne znamenitosti, nakar je odpotoval t Du-I brovnik. Energično borbo prot! bizamski podgani so začela razna društva v Zagreba. Kakor znaao, se je ta podgana razpasla tudi po naših krajih, še bolj pa po hrvatsfeih. Škodo, ki jo te podgane delajo na vodnih nasipih, eo uvideli šele pri raznih povodnjih, kjer se je začela pojavljati re* velika nevarnost, da se bodo nasipi podrli. Nujno je postalo, da se zaustavi prehitro razmnoževanje podgan s tem, da se ljudje opozore nanje in jo poskušajo pri vsaki priliki uničevati. Poljedelsko ministrstvo je dalo za pokončevanje podgan ne-J kaj podpore, ki pa bo zadostovala le za prve po-I skuse zastrupljevanja z barijevim karbonatom- Ta strup bodo nastavljali zavit v kruh na mesta, ka-| mor podgane hodijo na počitek. . Kar tri uboje so zabeležili v eni noči v Novem Sadu od nedelje na ponedeljek. Zaradi neke ženske so trije moški ubili nekega pekovskega pomočnika, drugega so ubili pijanci v gostilni, i tretjega pa so na cesti napadli neznanci in ga | tako težko ranili, da je v bolnišnici umrl. 50 mladih ljudi je hotelo pobegniti s parnikom iz Šibenika v širni svet. Biti so to večinoma mladi dijaki ter delavci, le dve delavki sta delali izjemo med njimi. V nedeljo zvečer so se na tihem začeli vkrcavati na motorno jadrnico, ki je bila usidrana nekoliko ven iz pristanišča. Oblasti niso tega nič opazile. Ko so se vsi vkrcali, je jadrnica odplula na odprto morje in čakala tam na neki parnik, ki bi potem ves ta tovor prevzel na svoj krov. Toda te ladje ni hotelo biti od nikoder. Mladi avanturisti so začeli godrnjati in dolžiti lastnika jadrnice, da ie kriv potegavščine. — Med tem časom pa so že njihovi svojci opazili, da mladeničev od nikoder ni, pa so se obrnili na policijo. Se preden je tajinstveni in težko pričakovani parnik prišel ponje, jih je prijela policija in poslala domov. Preiskava pa je dognala, da obstoja v Šibeniku neka družba, ki nabira mlade i ljudi za tujino, zlasti srednješolce. Zanje bo kazen odmerila še šola. V Split Je dopotoval znani filmski igralec Harry Piel, ki je v Dalmaciji že lani posnel nekaj slik za svoj film »90 minut postanka«. Sedaj je sicer prišel na odmor, ki ga bo prebil v Du-; bTOvniku, vendar pa bo za njim prišla filmska | skupina, ki bo v Dalmaciji pod njegovim vodstvom takoj spomladi začela slikati za nov film. Največ bodo posneli slik v Splitu samem. Hanry Piel je izjavil, da je nemška filmska industrija sedaj že mnogo bolj navdušena za Dalmacijo in bo letos najbrž še več družb prišlo tjakaj fotografirat. . Tihotapca, ki je hotel preko meje na Madžarsko, je obmejni stražnik ubil blizu čakovesu — Stražnik ie namreč opazil človeka, ki se je plazil proti meji in ga pozval, naj se ustavi. Ker to ni pomagalo, je trikrat ustrelil v zrak. Neznanec 6e^ni ustavil, nakar je stražnik ustrelil vanj in ga ubil. Ljudje so v ubitem spoznali starega tiho-| tapca. Velike poplave v Ameriki so v neki meri prišle prat za naie lito. Aroerilka je morala pustiti doma nekaj več žita kakor bi ga sicer. Na trg pa je stopila kot močna konkurentimja Argentina, kjer je bila letošnja žetev za 100 odstotkov boljša kakor lani. Nevarno pa je, da bi se cene preveč znižale, ker je trenutno manj povpraševanja po pšenici v vseh državah, ki sicer veliko kupujejo. Istočasno pa plovejo veliki parniki iz Argentine, ki so natovorjeni s pšenico. Balkanske države izvažajo žita vsako leto več, zlasti Jugo-| sl a vij a in Bolgarija. Sarajevski podjetniki so začeli z akcijo proti kartelom, katere delajo odgovorne za visoke cene raznega blaga. V resoluciji, ki eo jo sklenili in izglasovali, eo protestirali zlasti proti kartelom cementa, ki navijajo cene in tako onemogočajo pospešeno gradbeno delavnost. Ugotovili so, da stane vagon cementa v Sarajevu 7157 din, dočim ga iste tovarne prodajajo v inozemstvo za 1623 | dinarjev. . Redka sreča je bik naklonjena kolesarju S. I Simuniču v Zagrebu. Faivt s, j«'peljal « kXom m izza vogala zaradi svoje nepazljivosti treščil v tramvaj, da se je takoj znašel pod njim. Tramvajski voznik ni mogel voza niti zavreti, ko je bul kolesar že spodaj. Zaščitna deska pa je fanta | zadržala, da ga kolesa niso pregazila. i Z2radi, kavarniških pevačic so se do smrti stepli trije mladi in navdušeni muslimani zadnji dan velikega muslimanskega praznika kurban bajrama v Kosovski Mitroviči. Namen, da se udarijo, so imeli baje že prvi dan teh praznikov. Vzrok gotovo ni bila ničesar dragega kot ljubosumnost. Poleg ljubosumnosti pa je še precej pripomogla blazna pijanost mladeničev. Ko je zvedela mati nekega ubitega mladeniča to žalostno novico, se je zgrudila in pri tem padcu dobila tako težke po-! škodbe, da bo le težko ostala pri življenju. Primer tega poboja je zopet en dokaz ve«, kako so v južnih krajih malo upravičeni imenovati Slovence pijance in zločince. Kdor hoče zabavljati, mora najprej I stremeti za tem, da postane sam boljši. J. Jurca: 8 Beg čez Aiifo (Za tisk priredil Anton Podbevšek.) Za la denar nam bodo najeli vodnike, dočim | ne vzamejo za hrano ničesar. Povedali so nam, da je stvar za nas zelo opasna. Snoči je bila : v vasi patrulja ruskih korakov, ki je sporočila, da je ušlo devet ujetnikov — Avstrijcev — in da mo- i rajo vsakogar, ki bi se zatekel v vas, prijaviti in ga ji izročiti, ko zopet pride. Pride pa že nocoj, zato moramo takoj iz vasi ven in se skriti med skalovjem blizu poti. Ko bo prišel vodnik, moramo takoj oditi in vso noč hoditi, da nas jutri ruski kozaki ne najdejo. Stopili »mo iz brloga, ne da bi šel kdo za nami in se par sto korakov od vasi skrili za skale. Ko se je pričelo mračiti, je prišel po nas Perz z dvema osloma in nas pozdravil po rusko: »Zdravstvuj-te!« In odšli 6mo v temno noč. Zjutraj smo na nekem postajališču pili čaj in zopet nadaljevali pot. V daljavi smo opazili večje mestece. Tovariša nista hotela naprej z vodnikom, temveč ste zavila za neki hrib. Tudi meni »e je zdel položaj nevaren, vendar sem hotel pokazati, da sta oha večja zajca kot jaz. 2e sva prišla do meščanov, ki so bili ponajveč čedno oblečeni. Vsi so me prijazno pozdravili in vprašali po tovariših. Kažipot jim je povedal, da sta izginila za neki hrib, ker se najbrze bojita. Polovica se je odpravila poiskat tovariša, druga polovica pa me je spremila v mestece, ki se je imenovalo Širvani. Odvedli so me v hišo, ki je bila gotovo županova, ker je bila mnogo lepša od drugih. Dva Perza »ta govorila dobro rusko. Pravila sta mi, da so Perzi naši dobri prijatelji in da Rusov nimajo radi, ker silijo v njihovo domovino. Medtem eo se vrnili Perzi z mojima tovarišema. Steklena vrata so zagrnili s preprogo in prižgali v bogato opremljeni sobi luč na nekakšnih lestencih. V sobi so se zbrali me6tni velikaši z županom na čelu in nas spraševali razne stvari. Prinesli eo nam čaja, kruha, napekli so nam mesa in nam nudili najboljše cigarete. Najbolj smo se čudili, da so nam postregli tudi s pivom. Ob eni sleni je bila prislonjena cela vrsta pušk. Bile so nove nemške karabinke. Dolgo v noč smo se razgovarjali. Vpraševali so nas, kaj mislimo, ako bi pričeli vojno z Rusijo. Ali bi jim dala Nemčija potrebne topove in municijo? Sajevic jim je na dolgo in široko razlagal. Klepač pa se je medtem izmuznil v bližnji kot in je trdno zaspal. Jaz sem še videl, ko je dal župan Sajevicu nekaj denarja, rekoč, da bomo dobili jutri malo karavano in da bomo odšli proti Bržnutu in ne proti Mešedu, kakor smo prvotno imeli načrt, ker je v tem mestu mnogo ruskih kozakov, v Bržnutu jih je pa le nekaj malega. Tudi meno je použita pijača premagala. Legel sem poleg tovariša in sladko zaspal. Koliko časa je potem Sajevic še razkladal svojo učenost, ne vem. Drugo jutro nas je sluga zgodaj poklical. Brea obljubljenega zajtrka smo 6edli na mule in odjahali z novim kažipotom. Presedali smo na sedlu ves dan in pozno zvečer prijahali v mesto Bržnut. Ker smo bili zopet strašansko žejni in smo imeli denar, smo stopili v »čajamo«, kjer smo pili iz malih kozarčkov tako hitro, kakor hitro nam je mogel natakar točit. Skrb, kje bomo prenočili, nam je odvzela policija, ki nas je tako hitro odvedla, da nismo utegnili plačati čaja. Na policiji srno izvedeli, da je tukaj že šest Avstrijcev, ki so prišli danes podnevi in so pri županu. Rusi so jih ob prihodu videli in jih zahtevali nazaj. Kaj bo župan sedaj ukrenil, se še ne ve. Nas ni še nihče videl, zato bomo morali zjutraj naprej. Zgodaj zjutraj pa so nas že izgnali iz mesta. Stražnika, ki nas je spremljal, smo z veliko težavo preprosili, da nam je povedal, kako naj sprašujemo za pot na Teheran. »Kuža jol Teheran?« so se gla- sile njegove besede. Pokazal nam je še smer in smo se razšli. Pota ni bilo nobenega. Šli smo med gorami, ki so se tukaj zopet začele. Sem in tam smo srečali kakega Perza s kako mulo in ga vprašali za pot. »Inža, inžal< je odgovoril in zamahnil z roko po i zraku. To je bilo vse, kar smo mogli zvedeti. Prenočili smo v nekem malem, razdrtem pastirskem hlevu. Klepač je večkrat pešal, zato sem obema nosil prtljago. Vendar je tu kazalo, da so bomo morali ločiti. V tem hlevu sem se še s Kle-! pacem hudo sprl zaradi šivanke, ki sem mu jo posodil. Rad bi si zašil strgane hlače, on pa je trdil, I da mi jo je vrnil. Za to malenkost bi se Sili kmalu stepli. Jaz sem bil obema najbrže preveč preprost. Držala 6ta se navadno spredaj in imela živahne po-ovore. Jaz sem ponižno capljal za njima, tu in •in vzel čepico in goreče moliii, da bi mi Bog dal srečno vrnitev v domovino. Skrbelo me je, kako bom hodil, ker so se mi čevlji že popolnoma strgali. Oster pesek se mi je vsipal noter in me oviral pri hoji. Zato sem prosi! tovariša, ko smo prišli drugi dan proti večeru do neke vasi, naj mi dasta moj del denarja, da si bom kupil nove čižme. V va9i se nam je takoj pridružil neki Perz in nas nagovoril po ruško. Po kratkem razgovoru na6 je povabil na svoj dom in postregel s čajem. Nabralo se je več Perzov, med njimi tudi neki derviš. Najbolj so bili radovedni, kakšne vere smo. Sajevic je že v prvi vasi dobil turški fes, zato se je izdal za mohamedanca, midva e Klepačem pa za kristjana. Derviš je bil radoveden, kakšne svetnike imamo v naši veri. lElijo imate?« — >0 ja, še Mojzesa in Abrahama imamoI« — »Kaj tudi Mojzesa imate?« — »Potem je pa naša vera taka, kot vaša!« — »Kajpak, kot vaša!« — smo prihuljeno pritrdili. To je bilo veselje! Za večerjo nam je zaklal in sikuhal kokoš. C-ižmov pa le niso v vasi prodajali. Že smo se spravljali k počitku, ko je prijezdil Perz in oddal pismo, naslovljeno na — Sajovica. Radoveden, kdo mu piše, ga je hitro odprl in prebral. Predragi Ako Vas dobi to pismo še daleč od Teherana, nas lahko počakale, ker imamo za Vas perzijsko obleko. Ako ste pa že blizu mesta, potem se pa tam snidemo. Mi gremo za Vami. Nas je šest Cehov. Pozdravljeni! Grešel, fepalek in drugi. Tri dni v gostih pri princu Omirazamu. — Dogodek z dvema ruskima vohunoma. — Stotnija ruskih kozakov nas zasleduje. — Potovanje v Teheran, kjer so nas najprej zaprli, potem pa izpustili in lepo pogostili. Drugi dan nismo odšli. Počakali smo Čehov. Primahali so jo šele popoldne. Skoraj bi jih ne poznal, da so Evropci. Perzijske obleke in obrite glavo, vse to je napravilo iz njih druge može, seveda še dolgo ne Perzijce. Prvi je bil trebušasti Špalek. Njemu se pač ni poznalo, da je bil ujetnik. Pripovedoval je, aa je avsitrijski nadporočnik. Kot lak so je predstavil Perzom in celo neiki Nemki v Bržnutu, ki mu je nato podarila zlato verižico in uro. — Iz V6eh obrazov novih tovarišev si lahko razbral neko lisičjo zvitost. Imeli so s seboj kažipota, ki je nosil našo obleko in se je imenoval Husejn. Ko smo se tudi mi preoblekli, so nam sveto-vaji, naj si damo obriti glave. Gospodar je prignal brivca, ki je imel za britev navaden kuhinjski nož. ^amesto mila je pljuval na roko in mazal po glavi. Slo mu je hitro izpod rok. Bal sem se le, da me bo vrezal in zastrupil kri. To noč smo prenočili še tukaj, drugo jutro smo pa odkorakali. Bilo nas je že lepo število. Da imajo za nas tri od guvernerja kakšen denar, nam Čehi niti omenili niso. Prvi dan smo se čisto dobro imeli. Zvečer, ko smo prišli do prenočišča in smo 6i naročili večerjo, smo plačali Slovenci svoje stroške, Čehi svoje. Drugi dan so se začeli Čehi prepirati, vendar skrivaj, da ne bi mi ničesar slutili. •Slovenski dom« izhaja vsak delavnik oh 12 Meseftna naroftnlna 13 Din. z& Inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 8/111 Telefon 2994 la 2996, Uprava; Kopitarjeve k leieJtoa 2992. Za Juffoolo?ao«ko tiskarno i Ljubljani; K- Ceč. Izdajatelj; lvao fiakoveo. Urednik; Joža Košiček. 44 operacij na enem telesu Stefan Ge or gakopui oe je eden najbogatej&ih Ifudi v Atenah. Po avoji zunanjosti nikakor nima videza normalnega človeškega bitja, temveč izgleda kakor živ robot. Vse to je posledica 44 operacij, s katerimi je dobil dolgo vrsto umetnih delov v svoje telo. Za časa grško turške vojske je eksplodirala neka granata komaj meter daleč od njega in malo je manjkalo že takrat, da ga ni popolnoma raznesla v koščke. Drugič ga je zadela nesreča v njegovi lastni kemični tovarni v Pireju, kjer mu je ob priliki eksplozije odneslo levo roko in mu popolnoma skazilo nos. Toda kljub vsem tem težkim poškodbam ga je kirurg pozdravil. Levo izgubljeno roko 60 mu zamenjali z novo umetno roko, ki je bila iz jekla in kože. Nos so mu pa popolnoma izrezali in ga nadomestili 6 parafinskim nosom. Spretni kozmetični kirurg mu je z operacijo nos tako lepo popravil, da se niti od blizu ne vidi, da je umeten. Največjo nesrečo pa je doživel ob drugi eksploziji v svojem kemičnem laboratoriju. Ob tej priliki je poleg njega poginil njegov asistent, on sam pa je bil samo popolnoma zmrcvarjen in zrezan. Takrat je izgubil desno uho in še desno roko. Prav tako mu je jeklo razmrcvarilo obe nogi in ni prizaneslo niti telesu. Ko so ga pripeljali v bolnišnice, je komaj še dajal od sebe znake življenja. Vkljub svojim težkim poškodbam pa je Georgakopulos še ostal pri življenju. Del njegove lobanje so zamenjali s srebrnim vložkom. Tudi nekaj reber so zamenjali s srebrom. Uho mu je prišil zdravnik na staro mesto. Desno roko in pa noge so mu pa zamenjali z umetnimi. To njegovo zdravljenje je trajalo mnogo časa, toda kmalu se je navadil, da je 6 svojimi umetnimi nogami in rokami opravljal svoje posle skoraj tako spretno, kakor bi imel naravne. Prišlo je celo tako daleč, da se je še poročil. — Toda s tem njegove nesreče še ni bilo konec. Pred kratkim ga je doletela še težka avtomobilska nesreča, kjer mu je razbito steklo težko poškodovalo oko. Tudi to oko so mu morali zamenjati s steklenim. Ob zadnji operaciji je izjavil, da sploh nima kaj izgubiti. Zanimivo pa je dejstvo, da smatrajo zdravniki Georgakopulosa, človeka, ki skoraj nima več svojih koristi, za izredno zdravega. Zdravniki trdijo, da bo doživel lahko tudi 90 let. Ta umetni človek pa s svojim življenjem res potrjuje, da je izredno odporen, saj je s svojimi 44 operacijami to dokazal več kakor dovolj. Ameriška vojska je dobila nove vrste tankov, ki imajo tudi radio postajo s seboj. Lasulje v Hollywoodu Statisti in statistke, zlasti zadnje, tvorijo precej važno sestavino prebivalstva v ameriškem filmskem mestu. Ker so pa slabo plačani in še slabše plačane, je jasno, da ne morejo več tako slepo iti na vse pogoje, katere zahtevajo od njih filmski podjetniki. Poplava statistov za film je bila prejšnje čase tako velika, da so režiserji lahko uveljavljali največje kaprice, katerih so se domislili. Ce je na primer režiser zgodovinskega filma potreboval tri Napoleone, ali dva Kristusa, ali katerokoli število znamenitih osebnosti ali dvojnikov, da zamenjajo resnične igralce, je bila navada, da se mu je takoj javilo zahtevano število. Seveda so morali biti ti statisti oblečeni, kakor je zahtevala njihova vloga. Zadnje čase pa so se začeli upirati pretiranim zahtevam režiserjev zaradi tega, ker so preslabo plačani, da bi lahko ustregli vsaki njihovi želji. Nekega lepega dno so začele štrajkati vse statistke, tako da so bili režiserji v veliki zadregi in niso mogli tisti dan ne naprej ne nazaj. Statistke so kot razlog za štrajk navajalo, da stavijo filmska podjetja prevelike zahteve glede barve las. Barva las se menjav filmski modi vsak dan. Danes je rjava, jutri spet platinasto plava, potem je treba frizuro uravnati in urediti tako, kakršno ima mala Shirley Temple, jutri je treba spet priti e čisto gladko počesanimi lasmi. Zaradi tega trpe lasje statisk, še bolj pa trpe njihovi žepi, ker jim je docela nemogoče, da bi lahko tako ogromno izdajale za lase. Zato zahtevajo od filmskih podjetij, naj jim dovolijo, da bodo nosile pri filmanju lasulje. Lasulje naj oskrbi podjetje samo. Na te zahteve sprva statistke niso dobile nobenega določenega odgovora. Zdelo se je, da so podjetniki prepričani, da bodo še lahko nadaljevali tako, kakor so delali s statisti doslej. Toda štrajk se je razširil in dosegel take oblike, da je skoraj gotovo, na bo zahteva po lasuljah zmagala. Človek, ki zna koran na pamet Človeka, ki bi znal na pamet sveto pismo, dandanes menda ni. Pač pa vedo povedati, da je na svetu nekd6; ki zna na izust vso muslimansko biblijo, to je koran. Ta veliki vseznalec je Molire, Sljrahim Sonjalvi, veliki mohamedanski BUif.U. v ohannesburgu v Južni Afriki. To ni mala reč, zakaj koran obsega v celoti 2,400.000 besedi. Mufti Ibrahim nam lahko navede takoj, tudi če ga prebudite sredi noči, katerikoli odstavek iz korana. Vsakdo bi se vprašal, kako je mož prišel do tega silnega znanja. Toda razlaga je preprosta. Mož je od svojega devetega leta ogromno bral, toda edina knjiga, katero je prebiral, je bil koran. Pravi, da se tega čtiva ni naveličal niti po 55 letih, ko zna vso sveto knjigo na pamet. L'ud e 500 milj pod moriem Zadnje čaRe si veliko prizadevajo, da bi dvignili ostanke velikega ameriškega parnika »Lusi-taniac, ki ga je torpedirala v svetovni vojni neka nemška |Kxlmornica. Potop te ladje je povzročil, da je Amerika napovedala vojn Nemčiji. Od leta 1935 dalje vemo po zaslugi angleškega kapitana Rtissela natančno, kje ta potopljena ladja leži. Kapitan Russel je eden najbolj znanih potapljaških strokovnjakov na svetu. Dolgo je mislil, kako bi prišel do potopljene »Lusitanije«. Poskušal je to jn ono; ko so mu poskusi delno uspeli, se je pogodil z lastniki znane ladje za potapljaške poskuse. To je angleška ladja »Ophir«. Skonstruiral je posebno, novo potapljaško obleko iz jekla, ki je tako močna, da vzdrži strahotni pritisk vode v globini 500 metrov. Novo obleko so preiskušali na znanem Lochneškem jezeru, ki je pred dvema le- | toma zaslovelo po svoji pošasti. Poleg tega so vršili poskuse tudi v posebnih aparatih, kjer lahko vodni pritisk poljubno uravnavajo. Potapljalci, ki se bodo v novi obleki spustili do »Lusitanije«, bodo skušali potopljenega orjaka razstreliti z dinamitom na kose. Kovinaste kose bodo potem z elektromagneti dvigali na površje. V osmih dueli upajo, da bo delo izvršeno. Tu ne gre samo za znanstvena stremljenja marveč gre za zlato, ki ga je »Lusitanija« pred dvaindvajsetimi leti vozila iz Evrope v Ameriko. Potapljalci gredo na dno morja po zaklade ... Domišljavi Amerikanci V nekem mestu onkraj velike luže so uvedli pravo ameriško novotarijo, ki se je bodo oprijela kmalu tudi vsa druga ameriška mesta in ki 1)0 postala kmalu tudi za Amerikance nekaj povsem običajnega. Zgradili so namreč veliko hla- j dilnico, kjer si more vsak meščan najeti svoj po- j sebni ledeni »safe«, prav tako, kakor najame safe v banki za svoje dragocenosti. Vsak abonent tega ledenega safeja bo imel ob vsakem času ponoči in podnevi dostop v ta hladilnik, odkoder bo lahko jemal hrano, ki jo je spravljal vanj. Radi graditve tega velikega hladilnika bo odpadlo zlasti gospodinjam veliko nepotrebnih skrbi, kako naj shranijo hrano, ki potrebuje neko gotovo temperaturo. Temperatura v tem hladilniku je vedno tako nizka, da se ne more nič pokvariti. In tako so spretni Amerikanci uganili, da je to najprimernejši način za hranjenje takih jedi. Če se pa slučajno večerja zavleče preveč pozno v noč in gospodinja nima v kuhinji nič pripravljenega, s čimer bi pogostila jroste, ni potreba nič drugega, kot da pošlje služkinjo v ta hladilnik. Prednost tega hladilnika za gospodinje je predvsem v tem, da gospodinje lahko nakupijo na trgu večjo množino zelenjave in mesa, da bi se jim bilo treba pri tem bati, da bi se vse to pokvarilo. Ženitovanjska posredovanja po radiu Na Japonskem so začeli v radijske prenose uvajati novo šego, ki se širi tudi po drugih državah. Vsak dan je nekaj oddaje namenjeno ženitnim posredovaujem. Teh posredovanj ne izvršuje po radiu kaka osrečevalna pisarna, marveč jih prizadeti pošiljajo po etru sami. Baje vlada za to zanimivo uro v japonskem radiu veliko zanimanje in pravcati naval na studie. Moški in ženske vseh starosti se gneto pred mikrofonom, da osebno pošljejo svoje intimne želje o tem, kakšen naj bo njihov bodoči življenjski tovariš. Par profesorskih. 1. Kaj delate pri vratih, gospod profesor? — Rad bi jih odklenil. — Tega vendar ne morete napraviti s cigaro! — 0 jej, saj res, to je moja cigara. Zdaj sem pa gotovo pokadil nesrečni ključ. — 2. Profesor je šel črez trg. Vpraša policaja: Prosim vas, kje je kolodvorska ulica? — Druga na desno. — Dobro, sedite! Najmlajši reševalci. V Londonu iniaja ie za otroke posebne reševalske šole. Obvestila Ljudska univerza v Ljubljani. V sredo, 3. t. m. bo predaval univ. prof. ing. Viktor Gostiša: Agnco a kot prvi rudarski pionir novega veka. 1'rodavanje, ki se vršilo v loaii dvorani Filharmoničnega druživa, se bo pričelo ob ‘JO iu jo vstopnine prosto. Dr. Alfred Serko jun. bo predaval o cnastanku naših kratkih jam< (17. poljudno-znanstvenn predavanje Prirodoslovnega društva). Predavatelj nam bo pri-kazal, kako so si razlagali ljudje nekdaj in sedaj ja-me, obenem nam bo z diapozitivi razložil novejše teorije o delovanju vode na Krasu in nastanku raznih kraških pojavov. Pri tem bo vedno navedel primere za razna mnenja iz najbližjih predelov našega Krasa. Predavanje se bo vršilo v torek, 2. marca ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta univerze, Vstopniuu 4 Din, za dijako 2 Din. — Po predavanju bo obfim zbor društva za raziskavanje jam. Ljudski oder vprizori dne 6. marca ob 8 zvečer in 7. marca ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani i)raboHnjakovo: Igro o izgubljenem sinu. Vstopnice se dobijo v predprodaji v pisarni Pax et bonum v frančiškanski pasaži. Jugoslovansko - feškoslovaška Liga v Ljubljani opozarja svoje članstvo na slavnostno predstavo uspele Gotovčevo opere Ero z novega sveta, ki se vrši v proslavo rojstnega dne predsednika bratsko Češkoslovaške republike T. G. Masaryka pod protektoratom .lč. Ijlge v Operi v nedeljo, dne 7. marca oh 30. uri. Slavnostno predstavo bo dirigiral sam komponist Jakov Gotovac. Občinstvo naj si preskrbi vstopnico v predprodaji počenši s četrtkom. VI. koncert Ljubljanske filharmonije bo v ponedeljek. R. marca v Unionu imel na sporedu Corellija, zastopnika italijan. baroka, nemškega klasika Uaydna. romantika Webra, Francoza DebusHj-a in Berlioza ter Slovenca llravnifarja. Spored jo sestavil dirigent koncerta g. Hhotie-Baton, ki se je po svojem izredno uspelem gostovanju pri nas odzval radevoljo ponovnemu pozivu naše filharmonije. Klavirski part pri Corelliju in Bravničarju ho izvajal naš priznani pianist g. prof. M. Lipovšek. Predprodaja je pri blagajni kino Uniona. Ceno od 5 do 40 Din. Društvo za raziskavanje jam Ima svoj redni občni zbor danes, v torek ob 19 v predavuluici mineral, instituta na univerzi. Pred občnim zborom jo predavanje o nastanku jam (istotnm ob 18). Čudna krivulja, ki predstavlja stopnišče modernih zgradb. Radio Programi Radio Ljubljana Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najrenejšeni ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo deset dinarjev. — Torek, i. marca: 11.00 Šolska nra: živali v ljudski veri Slovencev XI. (g Vinko Miiderndorfer) — 12.00 Slavni dirigenti (plošče) — 12 45 Vreme, poročila — 13.00 Cas, spored, obvestila — 13.15 Pester spored (rad. orkester) — 14.00 Vreme, borza - 18.00 Za vB-.kega nekaj (plošče) — 18.40 Medsebojnost telesa, duše iu duhadnha (g. prof. Ethln Boje) — 19.00 Cas, vreme poročila, spored, obvestila — 19.30 Nacionalna >ra: O Itakičevi liriki (Dav. Stojanovič' — 19.50 Zabavni zvočni tednik — 20.00 III. skladateljska ura: Mihael Ko-žaneo. Sodelujejo: gdč. Poldka Zupanova (soprani, radijski orkester in g. Zorko Prelovec (uvodna beseda) — 21.00 Glasbene suite (radijski orkester) — 22.00 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Za kratek čas (Cimermanov trlo) — Konec ob 23. Drugi programi Torek, 2. marca: Belgrad: 19.50 Večer plošč — Zagreb: 20.00 Opera — Dunaj: 19.25 Opera — Budimpešta: 20.10 Opereto «Ninon« — Trst-Mllano-Beromiin-sfer: 17.15 Violina, 21.00 Verdijeva lirična drama Na-bucco — Rlm-Bari: 21.15 Orgije — Prnqa: 19.30 Smetanova proslava — Varšava: 20.15 Simfonični koneert — Berlin 20.10 Vojaška godba, '21.00 Operetne melodije Vratislava: 20.10 Koncert po željah — Kol n: 21.00 Opo-retne skladbe — Monakovo: 20.10 Nemški skladatelji — Sottrns: 20.30 Operetni večer — Bukarešta: 20.30 Simfonični koncert. Naročajte Slovenski dom!