Obisk sekretarja ZKS v Svilanitu
V mesecu maju je obiskal našo delovno organizacijo sekretar predsedstva ZKS tov. Franc Šetinc. Namen obiska je bil ta, da
se seznani z delom v delovnih organizacijah in razvojem samoupravnih odnosov pri izvajanju ustave in delom komunistov
pred VII. kongresom ZKS. Pred tovarno Svilanit so ga sprejeli predstavniki delovne organizacije, družbeno političnih organizacij in organov upravljanja. V njihovem imenu je pozdravil gosta in spremljevalce tov. Stane Zobavnik, sekretar OOZK Svilanit. Tov. Šetinc si je v spremstvu predstavnikov podjetja in družbeno političnih organizacij občine Kamnik in podjetja ogledal proizvodne prostore. Po ogledu tovarne je bil v vzorčni sobi razgovor, na katerem so bili navzoči predstavniki delovne organizacije, organov upravljanja in mladine in sindikata. Tov. Zobavnik je gosta seznanil z razvojem podjetja, delom organov upravljanja in organizacije ZK. Direktor delovne organizacije pa je sekretar-' ja seznanil z nekaterimi poslovnimi problemi, kot so: likvidnost, nabava surovin, bremen delovnih organizacij z ozirom na vse večje dajatve in o poslovni politiki
Svilanita. Tov. Šetinc se je zanimal za samoupravne odnose in kako se uveljavlja delavčeva vloga ter oblast pri poslovnih odločitvah. Zanimal se je tudi o uveljavitvi delavske kontrole in dejal, da se mora delavska kontrola vgraditi v naš samoupravni sistem. V utrjevanju delavske o-blasti moramo biti bolj dosledni in omogočiti delavcu podatke ter ga seznanjati o poslovnem življenju delovne organizacije. Delavsko kontrolo moramo razvijati in utrjevati, sicer bi ostali samo pri besedah.
Istega dne popoldne pa je bil tov. Šetinc navzoč ob sprejemu 50 mladincev in mladink v ZK v KINO DOM KAMNIK. Po sprejemu je, novo sprejetim članom čestital in govoril političnemu aktivu o aktualnih nalogah ZK pri nadaljnji graditvi naše družbe.
-da
Obisk iz bližnjega vzhoda
Med desetim kongresom ZKJ so nekateri gosti tujih držav obiskali Slovenijo in nekatere delovne organizacije. V Kamnik je prišel predstavnik FNO Saleum Mobarah iz Omana — Arabskega zaliva. Na letališču Brnik so
gosta sprejeli predstavniki družbeno političnih organizacij občine Kamnik. Obisk je bil namenjen tovarnama Svilanit in Stol. Gosta .so pred Svilanitom sprejeli predstavniki tovarne, sekretar ZK in predsednik sindikata. Se-
kretar tov. Zabavnik mu je izreke! dobrodošlico in ga povedel z ostalimi spremljevalci na ogled proizvodnih prostorov. Gost iz Omana se je zanimal za delovne pogoje, življenjske pogoje delavcev in njihovo udeležbo pri samo-
upravljanju. Po ogledu tovarne so se delavci zbrali v hali šivalnice, .kjer je najprej spregovoril sekretar ZK in v kratkih obrisih povedal gostu o razvoju tovarne, njeni proizvodnji in oblikah delavčevih pravic pri upravljanju. Nato je še sam gost spregovoril zbranim delavcem, seveda v svojem jeziku, prevajal pa je njegov spremljevalec. Dejal je, da pozna našo deželo, saj je že drugič v
Sprejem gosta iz Omana preti tovarno
0'A0'čr0*0*0*0*O*0'čr0*0*'0!ir0T!rC>T!r0*'0'&'0'ft"0i&'0*F0:ir0*'0'<r0'ftF0'fc
'/sem delovnim ljudem delovne organizacije Svilanit in poslovnim strankam iskrene čestitke za 22. julij, dan vstaje slovenskega ljudstva
»Živite, smelo kakor smo mi znali,
Končujte česar nismo dokončali«
M. Bor
O*O*0*O'*6*OAO*O*O*O*O'5!r0'&0*,O:ft0i!rOi!rO'&O:*0*0*O*0TirOtr
Jugoslaviji in pozna njen boj za svobodo in neodvisnost ter revolucionarno pot tov. Tita, ki je simbol tudi pri arabskih narodih.
Po mitingu je bil še kratek razgovor v sejni sobi. Gost se je predvsem zanimal, kako je potekal naš narodnoosvobodilni boj. Povedal je, da se ljudstvo Omana bori že 6 let proti domači reakciji, mednarodnemu imperializmu in Perzijcem. Le-ti namreč hlastajo po njihovi zemlji, bombardirajo naselja, ker si hočejo prilastiti bogate naftne izvire. Čeprav je njihova dežela bogata rud, naftnih izvirov in kmetijskih pridelkov, ljudstvo kljub te-
mu umira od lakote zaradi hudega izkoriščanja domače reakcije in tujih kapitalistov, katerih hlapec je njihov sultan. Borci za svobodo in neodvisnost dežele pa se bodo kljub težkim pogojem življenja bojevali vse dotlej, dokler si ne bodo priborili dokončne svobode in neodvisnosti od tujih in domačih izkoriščevalcev.
Po končanem razgovoru se je gost vpisal v spominsko knjigo podjetja z željo po nadaljnjem napredku v izgradnji socializma in prijateljstvu med arabskim in jugoslovanskim ljudstvom.
A. Konda
Konstituiranje delovne organizacije
V mesecu marcu smo končali konstituiranje naše delovne organizacije. Podpisan je bil samoupravni sporazum o združevanju TOZD v delovno organizacijo, u-stanovljeni so bili organi upravljanja delovne organizacije in na podlagi javnega razpisa imenovan direktor delovne organizacije.
ti njihov vpliv na poslovanje in kako pri tem doseči naj višjo osnovno stopnjo enakopravnosti.
Sedaj, ko je za nami že skoraj dvomesečno obdobje dela v novih samoupravnih odnosih, lahko ugotovimo, da smo, vsaj v začetni fazi, uspeli in da nismo naleteli na večje težave, ki bi nasprotovale tistemu, kar smo za-
Za nami je torej več kot enoletno delo, ki je zahtevalo mnogo truda pri iskanju ustreznih rešitev, tako pri oblikovanju temeljnih organizacij združenega dela kot tudi pri snovanju novih oblik delavskega samoupravljanja.
Prav gotovo je največji problem predstavljalo to, na kakšen način vzpostaviti medsebojne odnose med TOZD, kako zagotovi- S
pisali v samoupravnem sporazumu o združevanju.
Razumljivo je, da smo šele na začetku nove poti in da bo potrebno še mnogo truda, da ob posameznih primerih in dogodkih preverimo zapisana stališča in jih pri praktičnem delu tudi uresničimo.
Slavko ing. Ribaš
Ne smemo ostati na pol poti
S tem, ko smo se samoupravno organizirali v TOZD, naše delo še ni končano. Pred nami so odgovorne in težke naloge ,da bomo naše samoupravne odločitve speljali tudi v življenje. Organizirali smo se v dve temeljni
organizaciji, izvolili organe upravljanja, sprejeli splošne akte itd. Vse to pa nam nič ne pomaga, če se ne bomo vsi in na vseh ravneh zavzemali za uresničitev ustave, delegatskega sistema in drugih oblik neposred-
nega upravljanja. Napraviti moramo prelomnico s staro prakso, ko smo prepuščali pomembne odločitve samo DS in drugim organom. Ta pravica odločanja pripada zdaj vsem delovnim ljudem delovne organizacije. Razume se, da je uveljavjanje samoupravne zavesti na delovnega človeka še dolgotrajen proces. Le-tega pa moramo poglabljati in nenehno razvijati. S tem procesom ne smemo ostati na pol poti, kajti naše dosedanje delo ne bi rodilo zaželenih sadov.
Bistvo delavskega samoupravljanja ni samo zborovanje in sklepanje o določenih problemih na sejah delegacij in organov u-pravljajna. Mi moramo upravljati tudi izven dela teh organov, to je konkretno na svojem delovnem mestu in vplivati na ostale delavce k spoštovanju samoupravnih odločitev. V naši delovni organizaciji nismo brez napak. Naš ekonomski položaj, trdnost Temeljne organizacije in osebni standard so odvisni samo od našega konkretnega in živega dela. Vsak dan se srečujemo z nenehnim dvigom cen, pomanjkanjem energije, surovin, delovne sile itd. Ukrepom za umiritev teh ekonomskih pojavov pravimo gospodarska stabilizacija. Za omilitev teh ekonomskih pojavov se moramo predvsem opreti samo na lastne sile, pa tudi na tak ekonomski sistem, ki temelji na ustavi in samoupravnih sporazumih. Dosedanja prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo v dokajšnji meri ovira tudi praksa v delovnih organizacijah, kjer se pogosto drže starih odnosov, preživelega načina poslovanja, kar ne vodi k stabilizaciji.
To pomeni, da ne moremo iskati ekonomskih rešitev od družbe, če jih nismo poiskali v lastni delovni orgainzaciji. Tem rešitvam pravimo tudi notranje rezerve, kot so: organizacija dela, delovna disciplina, odnos do surovin itd. Poglejmo nekaj kon-
kretnih primerov, kakšen odnos imamo do materialnih dobrin, s katerimi delamo in upravljamo na delovnem mestu. Ni redko, ko se navitki preje valjajo po vseh kotih. Ali delavca ne zaboli pri srcu, ko se mu iz zaboja razsujejo navitki in jih običajno kar razmetane pusti na tleh? Vse to mirno gledamo, ne da bi se vprašali, kdo je to storil. Kolikokrat je najti po dvorišču in pri kotlovnici razsuto sol. Delavka zapusti delovno mesto za dalj časa kot bi smela. Stroj sicer izključi, dočim motor deluje. Nešteto luči je prižganih „ brez potrebe. Malokdo se spomni, da bi jih ugasnil. Nešteto m3 vode preteče skozi vodne števce, ne da bi opravila svojega tehnološkega postopka. Veliko denarja gre za nadurno delo, na drugi strani pa ljudje odhajajo z dela oz. iz podjetja med delovnim časom in celo pred zaključkom delovnega časa.
Navedene probleme lahko rešujemo le sami. Nikogar ne bo od zunaj, ki bo odkrival naše notranje rezerve in nas nanje opozarjal, če bi zašli v finančne težave. V iskanju najboljših proizvodnih rešitev, organizaciji dela, racionalni potrošnji surovin, morajo sodelovati vsi delavci. Naloge za dobro gospodarjenje niso naložene samo vodilnim delavcem. Naši splošni akti obvezujejo slehernega delavca tudi za osebno odgovornost in soodgovornost za poslovni uspeh. Le z občutkom odgovornosti do dela ter odnosom do sredstev se v resnici odraža delavec kot pravi samoupravlj alec. Samoupravi javljanje ne pomeni priti na seje in pasivno spremljati razpravo, temveč se osebno zavzemati na vseh področjih poslovanja delovne organizacije. Takšno upravljanje je zdaj dano slehernemu delavcu in le tako si bo zagotovil bodočnost ter boljši družbeno ekonomski položaj.
K. A.
Dittis je imel občni zbor
V mesecu maju je imel DITT na Starem gradu občni zbor. Udeležba ni bila zadovoljiva, kajti občni zbor niti ni bil sklepčen. Po preteku pol ure se je le-ta kljub nesklepčnosti začel. Predsednik društva tov. Balantič je podal oceno dela in v resnici kritično ocenil delo inženirjev in tehnikov v preteklem letu. Po poročilih je bila zelo živahna razprava. Člani društva so enotno ugotovili nedelavnost posameznih članov, zaradi česar mora novi u-pravni odbor zavzeti ustrezne u-krepe. Člani, ki kljub opozorilu ne delalo v društvu, naj ne bodo člani. Eden od pomembnih sklepov je bil, da upravni odbor izdela konkretni program dela in zadolžitve posameznikov oz. komis^. Upravni odbor doslej ni delal po komisijah in morda bo na to način dosežen boljši rezultat dela.
Ravno v tekstilni industriji je tako široko področje dela, da bi v resnici lahko vsak tekstilni teh-
nik ali inženir našel samega sebe. Seveda o problemih je potrebno razmisliti in se z njimi soočiti, jih odkrivati in reševati. Če se pa člani zadovoljijo samo s tem, da gredo tu in tam na kakšno ekskurzijo, izogibajo pa se posameznim zadolžitvam, kot npr. izdelava normativ varstva pri delu, potem je boljše, da je manj članov in da so ti aktivni, kakor pa veliko nedelavna organizacija. Iz vzdušja razprave in trdne odločitve navzočih članov je morda res pričakovati, da bo v bodoče društvo ing. in tehnikov tekstilcev v resnici opravičilo svoj obstoj.
DOPISUJTE V NAŠE GLASILO!
Reorganizacija sindikata
S samoupravnim organiziranjem delovne organizacije v TOZD se je tem odločitvam pridružila tudi sindikalna organizacija. TOZD mora torej imeti tudi svoje sindikalno vodstvo in o-stale družbeno politične organizacije, v kolikor delujejo v podjetju. Ne bi bilo napak, da se tudi mladinska organizacija in organizacija ZK, v kolikor so dani pogoji, organizira v TOZD. O teh in o drugih vprašanjih je razpravljala sindikalna konferenca. Ni
poskušala razreševati samo vprašanj, kot so samoupravna organiziranost, utrjevanje samoupravljanja v TOZD, odgovornost delavcev delovne organizacije, boljša organizacija dela, delovna disciplina itd. Konferenca bi morala sprejeti bolj konkretne zaključke in dati smernice za bodoče sindikalno delo, kajti nismo ravno brez problemov. Ti problemi so se že pokazali v rahlem nezadovoljstvu v konfekciji frotirja, v skladišču gotovih izdel-
kov, deloma tudi v tkalnici frotirja. Vodstvo sindikata nič kaj ne prisluhne težavam v teh delovnih enotah, kaj delavce boli, kako jim pomagati preko določenih problemov. Na razpravo delegata na konferenci, ki se je dotaknil teh problemov, ni bilo nobenega odziva, niti besede, ali ima diskutant prav ali ne. Sindikati so v naši ustavni ureditvi prevzeli veliko odgovornost za nenehno poglabljanje samoupravljanja in vlogo delovnega človeka pri uveljavljanju njegovega položaja. Sindikat bi moral biti vodnik in svetovalec delegacijam, kar je nekaj novega, in če delegacije ne bodo imele nobenih konkretnih smernic družbeno po-
litičnih organizacij, zlasti sindikata, se ne bodo mogle opredeliti ne v TOZD in ne v drugih skupščinskih telesih. Pred nami je sprejetje samoupravnih aktov — statutov, samoupravnih sporazumov in čutiti je premajhno aktivnost na tem področju. Premalo je predlogov, kako izboljšati to ali drugo vprašanje in kako se organizirati tako, da bi bilo prav vsem ali vsaj večini.
Nakazal sem nekaj osnovnih misli in problemov, morda nimam povsem prav, toda o tem, kar je dobro in kar ni, bi bilo prav, da sindikalno vodstvo delovne organizacije naj več piše, več govori in tudi več stori.
Razgovor z direktorjem delovne organizacije
Za to številko Kamniškega tekstilca sem zaprosil za razgovor direktorja delovne organizacije tov. ing. Slavka Ribaša.
Tov. Ribaš je prevzel to delovno mesto dne 3. 4. 1974. Zrastel je, kot se temu pravi, v domači hiši, zato ga najbrž večina naših delavcev pozna. Za zasedbo DM so mu dale podporo družbeno politične organizacije in končno tudi delavski svet delovne organizacije.
Z željo, da pove našim delavcem nekaj svojih zamisli in pove kaj o programu za bodoče delo Svilanita, sem mu zastavil nekaj vprašanj.
1.	Tov. direktor, ali bi se morda predstavili delavcem naše delovne organizacije?
Rojen sem bil v Ljubljani leta 1938. Izhajam iz delavske družine, oče je bil uslužbenec, mati pa delavka. V Ljubljani sem končal osnovno šolo in prav tako visokošolski študij. Leta 1961 sem diplomiral na fakulteti za tehnologijo in naravoslovje — tekstilne smeri. Po končanem študiju sem se kot štipendist zaposlil v »Vunateksu« v Karlovcu, odslužil vojaški rok in se meseca avgusta 1963. leta zaposlil v »Svilanitu«. Lani je preteklo torej deset let moje zaposlitve v naši delovni organizaciji.
2.	Zasedli ste odgovorno delovno mesto. Kako se počutite na tem mestu?
Odkar opravljam delovne dolžnosti direktorja, nisem naletel pri sodelavcih na nikakršenkoli nesporazum.
Ze takrat, ko sem bil predlagan za bodočega direktorja, sem čutil, da bom s svojimi sodelavci lahko sodeloval in delal. Zdaj, ko že zasedam to DM, lahko to samo potrdim in upam, da bo tako tudi v bodoče, kar je moja velika želja.
3.	Kakšno je vaše mnenje o položaju direktorja z ozirom na to, da je bila o tem izpostavljenem DM izrečenega tudi mnogo slabega.
To je prav gotovo resnica; delovno mesto direktorja je najbolj izpostavljeno v delovni organizaciji kakor tudi navzven. Res je, da so tu in tam posamezniki sto-
rili napake in tudi zlorabljali svoj položaj, toda tega ne smemo posplošiti. Mnogi vodje dela so s svojim odpovedovanjem in skrbjo na gospodarskem področju veliko ustvarili. Ljudje pa največkrat iščejo slabe točke vodilnih delavcev in s tega vidika je njihov položaj zelo nehvaležen. Važno je, da zna direktor okoli sebe ustvariti TIM strokovnih delavcev, ki so voljni opravljati svoje delovne zadolžitve in izvajati voljo delovnih ljudi. Če je takšen TIM ustvarjalen, če dosega napredek in se zavzema za samoupravni in ekonomski položaj delovnega človeka, imajo delovni ljudje do direktorja in strokovnih delavcev tudi spoštovanje.
4.	Kdaj boste predložili organom upravljanja svoj program dela in kaj bo njegova glavna vsebina?
Res je, dolžan sem delovnim ljudem predložiti program za bodoče delo in razvoj Svilanita. Predlagal bom, da bo v letošnjem letu realizirano naslednje:
Utrditi delovni red in odgovornost vseh delavcev ne glede na položaj, ki ga ima delavec v podjetju. Realizirati naloge, ki smo si jih zadali z uvedbo novega sistema nagrajevanja, to je kriterije neposredne proizvajalčeve u-činkovitosti, predvsem mislim na režijska DM, kajti tu smo ostali na polovici. Tudi režijski in strokovni delavci morajo dosledno opravljati svoje delovne zadolžitve in na osnovi njihovih ocen o delu bo odvisen delavčev osebni dohodek.
Porast stroškov poslovanja je dokaj velik, zato bomo morali izdelati akcijski program s konkretnimi ukrepi, kako vplivati na zmanjšanje stroškov, manjšo porabo materiala, učinkovitejše izvajanje delovnih zadolžitev, boljšo proizvodnjo itd.
Izdelati bo potrebno natančno analizo o našem sedanjem izboru blaga, uskladiti prodajo na domačem in tujem tržišču ter razvijati visoko oplemenitenje naših proizvodov.
V programu pa ne smemo prezreti tudi vprašanje osebnega in družbenega standarda naših delavcev. Učinkoviteje bomo morali reševati stanovanjsko izgradnjo, rekreacijo delavcev, delovne pogoje, družbeno prehrano itd.
Upam, da bom ta program, lahko predložil delovnim ljudem po končanih letnih dopustih, morda do meseca septembra. Služil naj bi pri sestavi plana za leto 1975 kot konkretna osnova za delo v prihodnjem letu.
5.	Kadrovska problematika se vse bolj stopnjuje. Tov. direktor, kako gledate na to in kaj bi bilo treba storiti na tem področju?
Problemi s tega področja se resnično vsak dan bolj čutijo. Z ozirom na razrešitev proizvodnje in odpiranjem novih delovnih mest je seveda prvo vprašanje, kdo bo zasedel kako DM. Narediti bomo morali program reševanja kadrovskih problemov, kar nas obvezuje tudi zakon. Pred nami je problem ukinitve nočnega dela žena. Tega dela pa ne bomo mogli ukiniti pred letom 1976. Zato bo potrebno izdelati podroben načrt in na osnovi tega preiti na realizacijo.
Nadalje moramo narediti vse, da se bo delavec kar najbolje počutil v delovni organizaciji, da bo imel veselje do dela, da se bo čutil odgovornega za svoje delo in kar je bistveno, da bo čutil v sebi pripadnost Svilanitu. Za dosego tega pa moramo rešiti vprašanje nagrajevanja, nuditi dobre delovne pogoje in zadovoljiti njegove socialne potrebe, kot so: stanovanje, rekreacija, družbena prehrana, prevoz na delo, delovna obleka itd.
Se posebej pomembno je izoblikovati merila, kako priznati delavcu ekonomski položaj za njegovo minulo delo.
Pri reševanju kompleksnih vprašanj pa ne smemo prezreti politike štipendiranja in si na ta način zagotoviti ustrezni strokovni kader.
6.	Tov. direktor, delavci tu in tam izrekajo kritične pripombe.
češ da je preohlapna vez med delavci enote in strokovnimi delavci?
Moram priznati, da se v resnici na tem področju ponekod čuti premajhna povezava med delovnimi ljudmi in strokovnimi delavci. Naša skupna naloga je, da se moramo vsi in na vseh področjih dela zavzemati za izboljšanje teh medsebonjih odnosov. Strokovni delavec in neposredni proizvajalec morata medsebojno izmenjavati delovne izkušnje in pomagati drug drugemu. Delati čimbolj tesna. To pa še ni vse; moramo na tem, da bo ta vez zadolžitve in odgovornost ne smejo biti samo napisane, ampak jih moramo tudi dosledno izvajati, sicer bo moral vsak posameznik osebno odgovarjati.
7.	Kaj menite, kateremu vprašanju poslovne politike je potrebno posvetiti največ skrbi?
Težko bi bilo reči, katero vprašanje zasluži več pozornosti, ker je teh več, kot so:
—	problem preskrbe s surovinami za reševanje redne dobave surovin bo potrebno najti črvsto povezavo ter vzpostaviti dolgoročno poslovno sodelovanje;
—	na področju prodaje moramo narediti temeljito analizo asortimana in se odločiti za tistega, ki nam s poslovnega vidika prinaša največ dohodka.
Menim, da je treba tem vprašanjem posvetiti največ skrbi in se takoj lotiti dela za njihovo rešitev.
8.	Kakšno je vaše mnenje o nenehnem naraščanju stroškov in seveda s tem zmanjšanju dohodka?
Glede storilnosti bi omenil, da v glavnem dosegamo naše planske zadolžitve, res pa je nekaj problemov v organizaciji dela.
V podjetju imamo vsekakor visoko režijo. Ne bi trdil prav, če bi rekel, da ni notranjih rezerv. Je pa tudi res, da v primerjavi z drugimi podjetji zahteva naš družbeni sistem več administrativnega dela, kar seveda povečuje režijo.
Subjektivni činitelj za večanje ali manjšanje režije pa je seveda tudi v odnosu delovnih ljudi do dela oz. surovin in predmetov dela.
9.	Kaj menite, ali sta se novo ustanovljena TOZD našla v svojem delu?
Spričo tega, da smo šele na začetku poti novega samoupravnega delovanja in še nimamo sprejetih vseh samoupravnih aktov, bo najprej potrebno osvojiti nov način dela. Na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo bo potrebno sprejeti še pfecej sporazumov in drugih Splošnih aktov, ki bodo določali vsa povezovanja in nakazovanja poti. v novem samoupravnem sistemu.
Sodim, da so se delovni ljudje Svilanita pravilno odločili, ko smo se sporazumeli o ustanovitvi dveh TOZD. Na ta način bo vsekakor delavec v svoji TOZD bolj prišel do izraza, ker osebno vpliva na odločitve in s tem na svoj samoupravni ekonomski položaj. Zavedati se moramo, da bo ta proces za polno aktiviranje TOZD zahteval svoj čas. Uveljavljanje samoupravnih pravic pa je odvisno od delavčeve razgledanosti in njegovega zavzemanja na vseh področjih dela.
10.	Tov. direktor, cene na tržišču se nikakor ne morejo poleči. Z nenehnim naraščanjem cen se ogroža tudi standard delavnih ljudi. Ali naša delovna organizacija lahko nudi delavcem večji osebni dohodek?
. Osebni dohodki se morajo gibati v okviru resolucije o splošni potrošnji in v skladu s samoupravnim družbenim dogovorom o delitvi osebnega dohodka. V resoluciji o delitvi osebnega dohodka za našo delovno organizacijo, ki so jo sprejeli organi upravljanja za letošnje leto, smo začrtali, da bi se naši osebni dohodki gibali vsaj v višini naraščanja življenjskih stroškov.
Prepričan sem, da imamo vse pogoje za dosego tega, seveda le v primeru, če bomo znali izkoristiti rezultate poslovanja, se ha vseh nivojih zavzemali za nižje stroške proizvodnje, če bo vsak delavec na DM vestno in odgovorno opravljal svoje delo, če se bomo zavzemali za pester in kvaliteten asortiman itd. Prvo,. kar pogojuje boljše nagraje-vajne, pa je večja delovna sto-
rilnost. Drugih virov mimo dela za višji OD ni, kajti ustava pravi, samo ustvarjalno delo omogoča delovnemu človeku boljši ekonomski položaj.
11.	Kakšni so naši izgledi za poslovno sodelovanje s tujino?
Poslovanje, ki že obstaja, bomo krepili in ga razvijali tudi v bodoče. Na področju svile že več let sodelujemo s £. BOTTI-NELLI iz Italije. Menim, da je to sodelovanje za nas izredno u-godno, ker smo preko te firme v dokaj tesnem stiku z modo kravat v svetu.
Tudi na področju frotirja smo že vzpostavili sodelovanje s podjetjem EGERIA iz Zahodne Nemčije. V času tega sodelovanja smo imeli nekaj spodrsljajev, ki si jih v bodoče ne smemo dopustiti. Če se bomb izkazali poslovne, se držali rokov izdelave in dobave izdelkov, bomo pri tem samo pridobili mnogo izkušenj, kar nam bo v korist pri oplemenitenju frotirja.
12.	Morda želite še kaj povedati?
Želim, da bi na koncu teh mojih misli, ki sem jih nakazal, kar najhitreje reševali probleme.
Moja velika želja je, da bi med nami vladala sloga, kar je prvi pogoj za ustvarjalno delo. Če bomo, enotni, v težkih odločitvah strpni, se znali med se-bo pogovoriti bomo dosegli vse, kar si želimo in s tem delovni organizaciji dali trden temelj. Naša delovna organizacija ima svetle perspektive in če bodo njeni temelji dovolj trdni, je ne more omajati noben vihar.
Tov. direktorju se zahvaljujem za njegove izčrpne besede in napotke za uspešnejše delo. Menim, da ne bom pogrešil, če v imenu bralcev Kamniškega tekstilca obljubljam, da se bomo v resnici zavzemali za boljšo organizacijo dela, za utrjevanje temeljnih organizacij in da tudi mi njemu želimo, da bi se mu uresničile vse njegove želje.
Glavni urednik: Alojz Konda
Oktobrski na§rajeiici v letu 19/4
Ob 25. obletnici podjetja so bile. razdeljene po pravilniku o oktobrskih nagradah prve tri nagrade, in sicer:
1.	Za vidne uspehe na področju strokovnega dela, pri osvajanju nove tehnologije, zniževanju stroškov, za posebne uspehe pri oblikovanju poslovne politike, ki prinašajo delovni organizaciji fi-nančfie koristi, večkratno predlaganje tehničnih, izboljšav in racionalizacij.
Ta nagrada v višini 1.500 din
je bila podeljena tov. Silvi Drobnič, vodji gospodarsko finančne službe. S svojim delom je dokazala sposobnost in smisel za o-pravljanje tega dela. V zadnjih letih je uspešno ograniizirala delo finančne službe z ustanovitvijo računskega, centra. Navezala je tesne poslovne stike z dobavitelji in poslovnimi strankami — bankami. S svojim osebnim prizadevanjem in strokovnimi prijemi, predvsem finančne narave, je dosegla, da je delovna organizacij a : ob tako velikih in-
vesticijskih naložbah normalno finančno poslovala, ne da bi se pri tem postavljalo kakršnokoli vprašanje rednega izplačila ose-binh dohodkov kakor tudi drugih poslovnih obveznosti. Z ažurnostjo finančnega poslovanja je pripomogla, da se bile nekaterim dobaviteljem v roku plačane obveznosti, za kar je imela delovna organizacija finančno korist pri koriščenju kasaskontov.
2.	Za viden uspeh pri razvijanju in krepitvi družbenega in delavskega samoupravljanja, posebne uspehe pri krepitvi delavske, kulturne in prosvetne dejavnosti, razvijanje in aktivno delovanje v delavsko športnih igrah in rekreaciji, uveljavljanje koncepcije splošnega ljudskega odpora in za aktivno delovanje v družbeno političnih organizacijah ter društvih.
Nagrada v višini 1.500 din je bila podeljena tov. ing. Slavku Ribašu, za njegovo delovanje v družbeno političnih organizacijah in organih upravljanja. Bil je predsednik delavskega sveta, član sekretariata OOZK, član Občinskega komiteja ZKS, v raznih svetih skupščine občine in drugih organizacijah. Na delu se je tov. Ribaš aktivno zavzemal za tehnični in gospodarski razvoj delovne organizacije iti dajal pobude za rešitev posameznih problemov s področja organizacije dela. Uspešno je izpeljal zadolžitev organizacije v smislu nagrajevanja po WF sistemu, s čimer se je ukvarjal leto dni, vodil razne organizacijske sestanke ter 1 posvetovanja, vse do končnega sprejema tega sistema. Njegova naslednja zadolžitev je bila organizacija in izvedba u-stavnih amandmajev in proučitev možnosti organiziranja TOZD v Svilanitu! Na tem področju je aktivno delal eno leto in kot predsednik komisije za izvajanje ustavnih amandmajev vodil vse sestanke, dajal iniciativo in tolmačil pomembnost TOZD-ov vse do končnega podpisa samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo.
3.	Za vidno prizadevanje pri izvajanju delovnih nalog (kvaliteta dela, nadpovprečno dosega-materialu, nepotrebni izostanki z n"'e rezultatov dela, prihranek na dela itd.), razvijanje in krepitev delovne discipline ter medsebojnih delovnih odnosov, dajanje pobud za boljšo organizacijo dela, za sodelovanje in širjenje de-
lavske kulture in družbeno politične zavesti je bila podeljena nagrada v višini 1.500 din tov. Milanu Završniku. Delovne naloge izvršuje pravočasno, kvalitetno in uspešno. Njegovo delo je izpostavljeno slabim klimatskim pogojem in utesnjenosti. Čeprav ima neprimerne delovne pogoje, tov. Završnik opravlja delo brez negodovanja in s polno mero odgovornosti. Aktiven je tudi na družbeno političnem področju v krajevni skupnosti, kjer živi, saj je član raznih družbeno političnih in strokovnih organizacij.
Za dolgoletno in prizadevno delo so delovne enote predlagale nagrado 750 din naslednjim:
DE Šivalnica:
Kočar Mariji Narad Mariji Golob Tončki Vidmar Francu
DE Svila:
Končnik Ivu Rozmanič Angeli
DE Tkalnica frotirja Tonin Magdaleni Brojan Jožici Maček Jožici Ocvirk Jožici Osolnik Zinki
DE Konfekcija frotirja Poljanšek Slavku Smidovnik Mariji
DE Barvama Humar Maksu
DE Pomožni obrati Nograšek Ivanu
DE Splošno organ. kadr.
Urh Angelci
DE Gosp.(fin. služba Muršak Zinki
DE Tehnična služba Majdič Anici
DE Komercialna služba Janežič Francu
DE Kontrola Peperko Emi
Jubilanti in jubilantke 25 let v Svilanitu
Razvoj in delo naših
gasilcev
Leta 1970 je bil ustanovni občni zbor IGD »Svilanit« Kamnik. Naloge, ki so bile takrat pred to peščico ljudi, niso bile majhne. Treba je bilo marsikaj napraviti za požarno varnost podjetja. Poskrbeti je bilo treba za praktično in teoretično znanje članstva. V štirih letih je društvo vzgojilo 19 izprašanih gasilcev, 3 podčastnike in enega častnika prve stopnje. Ker so tekmovanja vedno zahtevnejša, smo morali poskrbeti tudi za sodnika. Tako imamo v svojih vrstah tudi republiškega sodnika.
V teh štirih letih se je zvrstilo že niz tekmovanj. Toda vzgajanje kadrov je iz leta v leto težje. Mladina je danes vse manj zainteresirana za delo v takem društvu, kot je gasilsko. Naloge postavljene pred operativno desetino, so vedno zahtevnejše. Ogromno truda in prostega časa je treba vložiti, preden je mogo-čeče vzgojiti povprečnega gasilca. Pri tem delu pa je potrebna vsestranska podpora ne samo ljudi, ki so odgovorni za požarno varnost podjetja, pač pa tudi podpora neposrednih proizvajalcev, naših delavcev in organov upravljanja. Toda ti naši sodelavci se nam namesto bodrenja le posmehujejo. Ker nimamo primernega prostora za vaje, smo prisiljeni učiti ne na tovarniškem dvorišču, ki pa ni prav nič primerno za takšno delo. Imel sem že priliko slišati pripombo: »Le kaj se preganjajo po dvorišču? Nam kradejo denar, bogu pa čas.« Vprašam se, če ta delavec kdaj prebere dnevno časopisje. Ta prav gotovo ne ve, kakšne ogromne milijone požirajo vsakodnevni požari po svetu. Ne ve, da se gasilci včasih dneve in tedne borijo za splošno ljudsko premoženje in življenje ogroženih. Ve le to, da v tovarni še niso gasili, ker pač ni gorelo, in da od njih pač za enkrat ni imela tovarna še nobene koristi, pa tudi on ne.
Toda vsakdo, ki tako misli, živi v zmoti. Prva naloga GD je preventiva, gašenje požara je odraz nezadostne skrbi za požarno varnost. Zato bi rekel, da je naša naloga za enkrat v podjetju
dobro opravljena, kajti izkoriščene so vse možnosti preventivnega zavarovanja, s tem pa seveda preprečene tudi možnosti požara. Vendar se sodobni strojni tehniki skriva še niz novih možnosti pa tudi neprevidnost in malomarnost ljudi. V Franciji se je zadušilo v avionu 135 potnikov zaradi cigaretnega ogorka, in prav nič se ne bi čudil, če bi iz istega razloga tudi v naši tovarni nekega dne gorelo. Ogorkov je dovolj po vsej stavbi. In če bi kdaj do tega prišlo, je naša dolžnost usposobiti ljudi, da se bodo znali postaviti ognju po robu in ga zadušiti. Da pa bi ljudi usposobili, so potrebne vaje. Za preverjanje sposobnosti in spretnosti društev, prireja tako kot občinska tudi republiška zveza tekmovanja. Ob takih prilikah se izkaže, koliko je kdo usposobljen. Teh tekmovanj se udeležujemo tudi mi. Nismo najboljši, niti najslabši. Držimo se zlate sredine.
Tudi letos je prvo tekmovanje za nami. Moška desetina je zasedla četrto, ženska pa tretje mesto. Kljub slabi uvrstitvi pa moram reči, da smo letos dosti bolj zadovoljni, kot v prejšnih letih. Treba je imeti v mislih, da smo letos preživljali krizo, kakršno še nikdar. Ženska desetina je popolnoma razpadla in smo jo iz 5 novih članic in 4 starih sestavili komaj pred mesecem dni. In še v teh dneh imajo težavo z udeležbo na vajah. Čeprav je bila ta zahteva s strani direktorja urejena, nam v nekaterih primerih mojstri še vedno delajo težave. Prav nič boljše ni z moško desetino. Ukvarja se z istimi problemi. Zaradi izostankov posameznikov sta odpadli dve vaji. Kajti desetina lahko uspešno vadi le, če je polnoštevilna. Kakor hitro eden manjka, kanj kaj o praktično vsi. Pred samim tekmovanjem pa je eden od članov celo izostal brez predhodnega ovestila in nas pustil na cedilu, čeprav vem, da za to ni imel opravičenega vzroka.
Ženska gasilska desetina se je kot prva plasirana v občini v lanskem letu uvrstila na republiško gasilsko tekmovanje v tro-
delnem napadu. Tekmovanje je bilo 22. 6. 1974 v Velenju.
Udeležilo se ga je 26 ženskih gasilskih desetin in seveda tudi naša. Sreča jim ni bila najbolj naklonjena, toda kljub temu so se uvrstile na 9. mesto, kar je končno tudi dober rezultat. Pri tem pa moramo upoštevati še to, da so delavke v večini nove članice in da so imele za seboj le en mesec vaj.
S tem pa tekmovalno leto še ni končano. Letos organizira Predilnica Litija srečanje gasilcev tekstilne industrije. Datum še ni določen. Tudi tega tekmovanja
Nič koliko kritik je že padlo na račun neaktivnosti mladinskega aktiva v podjetju, včasih u-pravičenih, največkrat pa popolnoma neupravičenih, saj smo se nemalokrat polni mladostne vneme lotevali nalog, ki so nam bile dane za izvršitev. Zato je prav, da je v našem časopisu namenjen mladini vsaj majhen kotiček za seznanjanje dela mladih delavcev s celotnim kolektivom.
Pred dvema letoma, ko sem prvič stopila v delovno organizacijo, skoraj ni bilo čutiti življenja mladih, dasi ne vem, kaj je bilo temu vzrok. Morda novo formirano vodstvo, ki je bilo mlado in brez kakih večjih izkušenj o dejavnostih družbeno političnega življenja, poleg tega pa je bilo potrebno poživiti delo mladine, saj o njem takrat skoraj ni bilo nič slišati, niti znotraj podjetja niti zunaj.
Prav iz tega razloga je bilo potrebno mnogo dela, da so se začeli odražati prvi rezultati dela. In ta so nam dajali voljo za nadaljnje delo.
Prav te dni je bila mladinska konferenca, kateri so prisostvovali poleg mladincev tov. Zobav-nik, sekretar OOZK Svilanit, tov. Kladnik Franc, predsednik Občinske konference ZMS Kamnik, tov. Krapež Boris, predsednik sindikata in tov. JENKO Matija kot predstavnik delovne organizacije. Iz poročila predsednika MA tov. Pregla o delu v pretekli mandatni dobi je bilo razvidno, da je bila mladina v zadnjih dveh letih polno angažirana, tako na področju vključevanja v delovne akcije kot na raznih spominskih pohodih, ki jih je organizirala OK ZMS Kamnik. Izvedenih je bilo tudi nekaj delovnih akcij v nodjetju, kot čiščenje in okrasitev prostorov ob priliki praznika podjetja, prav tako pa je bilo mladim užitek priprava volišč, saj se je delo vedno združevalo s nrijetnim.
Na žalost pa so bile to istočasno tudi skoraj edine zadolžitve s strani podjetja, čeprav smo večkrat pričakovali odgovornejše in zahtevnejše naloge, katere bi prav gotovo zadovoljivo opravljali in bi se morda v tem primeru čutili za bolj pomembno organizacijo, kot se.
se bomo udeležili. Treba pa bo krepko poprijeti za delo, kajti u-deležba ni ravno velika, so pa vaje kvalitetne. To se je pokazalo lansko leto v Preboldu, ko se za tekmovanje nismo dovolj pripravili.
S tem sem na kratko orisal delo in probleme našega GD. Obenem pa ise obračam na mladino naše delovne organizacije, da se v čim večjem številu vključi v naše vrste in nam pomaga pri našem humanem in odgovornem delu.
Bogo Vrhovec
Mladi so prav tako uspešno izpeljali anketo o stanovanjskih problemih delavcev in otroškem varstvu zaposlenih žena.
Nadalje je bilo iz poročila razvidno, da smo v smeri izobraževanja napravili korak naprej, saj so se mladi pridno udeleževali vseh seminarjev, ki jih je pripravila OK ZMS Kamnik. Na žalost je bilo teh premalo, da bi mladi osvojili znanje, ki jim je potrebno za aktivno delo.
In na koncu ne gre prezreti športnega duha mladincev, saj je bilo doseženih nekaj lepih zmag, rezultat prizadevanj pa je najbolj viden prav v teh dneh, ko smo zasluženo zasedli 1. mesto v skupni uvrstitvi v mladinskih športnih igrah OK ZMS Kamnik.
V poročilu je bilo tudi podano mnenje, da medsebojno povezovanje družbeno političnih organizacij v podjetju ni bilo ravno najbolj pravilno, zato so se mladi na konferenci strinjali soglasno, da v bodoče MA kar največ sodeluje z OO ZK in sindikatom.
Predstavniki družbeno političnih organizacij in predstavnik DO kakor tudi mladi so po končanem poročilu ocenili delo v preteklih dveh letih kot uspešno in samokritično ugotovili, da smo mladi vse premalo o svojem delu poročali in je bilo prav zaradi neseznanjenosti delovnih ljudi z delom naše organizacije slišati toliko kritike. Zato je bilo v razpravi zavzeto stališče, da bo v bodoče prva naloga mladih o vsem poročati kolektivu, nadalje, da bo povezovanje z družbeno političnimi organizacijami plodnejše da se je potrebno zavzemati za polno angažiranje vseh mladincev in ne samo nekaterih, kot se je to dogajalo. Ne gre pozabiti dejstva, da smo pri vseh akcijah, nalogah in raznih tekmovanjih sodelovali samo nekateri, medtem ko so drugi, kakor mi pravimo, spali z izkaznico v žepu, kot da sploh niso člani naše mladinske organizacije. V kolikor nam v bodoče teh ne bo uspelo vključiti v dejavnost, se bomo zavzemali za izključitev vseh tistih, ki do dela ne čutijo niti trohice zavesti in se nemalokrat celo posmehujejo našemu delu.
Naše gasilke so se zbrale na vaje
Mladinska konferenca in še kaj
Člani organov upravljanja in družbenih organizacij na sestanku s tovarišem Šetincem
Konferenca je prav tako potrdila plan MA za letošnje leto ki predvsem zajema širok razmah družbenega uveljavljanja mladih in je bil že objavljen v prejšnji številki Kamniškega tekstilca. Konferenca je ugotovila, da je plan, ki smo si ga začrtali, dober, dovolj pester in izvedljiv. Skušali ga bomo v polni meri tudi realizirati.
Nadalje je bila staremu odboru dana razrešnica in na osnovi predloga, ki ga je izdelalo predsedstvo v sodelovanju s predstavniki družbeno političnih organizacij, soglasno izvoljeno novo vodstvo, ki ga sestavljajo:
TOZD SVILA:
KERŽIČ Tatjana RODE Milena VRHOVEC Ljuba LUNDER Nuša
TOZD FROTIR:
ŠTRAJHAR Danica, DE 14 TUŠAR Mile, DE 15 MALI Milan, DE 13 PODBREGAR Cveto. DE 13 PREGL Miha, DE 20 ŠTIMAC Marta, DE 13 VRANKAR Milena, DE 10
DELOVNA SKUPNOST STROKOVNIH SLUŽB:
GAMS Majda PIRŠ Ivanka SUŠNIK Jožica
Kot smo že poročali v Informatorju, se je delovna organizacija končno konstituirala, to se pravi, podpisali smo samoupravni sporazum o združitvi TOZD v delovno organizacijo, opravili volitve v organe upravljanja, izdelali osnutke statutov, samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu in še druge akte. Prav je, da so vsi naši delovni ljudje seznanjeni s člani samoupravnih organov, zato jih objavljamo v Kamniškem tekstilcu.
ČLANI DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE SO:
TOZD FROTIR:
Wiegele Bogo — stalni član in predsednik DS delov, organizacije Perčič Tončka — stalni član Krapež Boris — predsednik delegacije Balantič Betka Uršič Simon Štruklec Zalka Hubad Anka Plahutnik Julka Uršič Ivanka Palma Marija Baloh Francka Žebaljec Tončka Rak Janez Uhan Sonja Pirš Albin Golob Alojz Jenko Emil
TOZD SVILA:
Keržič Tatjana — stalni član in namestnik predsednika
Za novega predsednika MA pa je bila soglasno izvoljena tov. PIRŠ Ivana.
Konferenca je bila zaključena z najboljšimi željami tov. predsednice, da bi bilo delo novega vodstva ter vseh mladih »Svila-nitovcev« še boljše, rezultati dela pa razveseljivi za nas mlade in vse delavce delovne organizacije.
Na koncu bi hotela napisati še nekaj besed o vtisih s prireditve »M« v našem kraju, ki je bila 14. 6. 1974 v kino Dom Kamnik, kjer so istočasno predstavnici OK ZMS Kamnik izjcoristili priliko za podelitev pokala, ki je bil o-svoj en na majskih igrah.
Prireditev, ki nam jo je pripravila revija »Mladina«, je bila zelo vedra, saj smo imeli priliko slišati nekaj več ali manj znanih pevcev, prisostvovali smo vedrim igram, še največ smeha iz mladih ust pa je bil deležen odlični napovedovalec Niko Goršič.
Menim, da ni potrebno posebno poudarjati, kako bučen je bil aplavz predvsem mladih iz Svilanita, ko nam je bil podeljen pokal za zmago v športnih majskih igrah. Priznanje, ki nam bo prav gotovo vzpodbuda v bodočem športnem življenju! In mimogrede ne gre pozabiti obljubo, da bomo skušali prehodni pokal dobiti v trajno last Svilanita.
PIRŠ Ivana
Mlakar Marija — stalni član Robežnik Nada — predsednik delegacije
Badalič Marija Keš Marinka Zupin Draga Jagodic Rozka
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
Golob Edo — predsednik delegacije in stalni član Žabkar Irena — stalni član Hribar Agica Škapin Marija Novak Maks Gomiršek Marinka Janežič Franc Urh Angelca Verdnik Marija
ČLANI DELAVSKEGA SVETA TOZD FROTIR:
DE 13:
Leskovec Janez — predsednik Krapež Boris Peterlin Albina Golob Tilka
DE 19:
Milolaža Marija Potočnik Marija Trobevšek Anica Golob Marinka
DE 14:
Grabnar Darko Rak Janez Juhant Nada Koncilja Milena
DE 15:
Maček Jože
Uhan Sonja — namestnik predsednika Lah Alojz Sušnik Franc
DE 20:
Matičič Vinko Pirš Albin Nograšek Ivan Šubic Viktor
Uprava TOZD FROTIR:
Rakoš Martina Matičič Melita Filip Barbara Peperko Ema
ČLANI DELAVSKEGA SVETA TOZD SVILA:
Rozmanič Vinko — predsednik
Bricelj Zdenka — namestnik
Bernot Ana
Kimovec Ivan
Kregar Vera
Rus Marija
Lipovšek Martina
Golob Jakob Luštrek Ivanka
ČLANI SVETA DE ŠIVALNICE:
Šuštar Marija Trebušak Rezka Palma Marija Urbanc Milka Golob Kristina Rak Fani Rojc Vida Vegel Anica Osolnik Slavka Podjed Minka
VViegele Inka — predsednik
ČLANI SVETA DE TKALNICE FROTIRJA:
Svetec Jože — predsednik Osolnik Zinka Poljanšek Stane Lombergar Milena Poravne Jože Urankar Janez Bernot Marija Vrtačnik Vilko Serša Marija Jeglič Marija Menčak Pavla Homar Marija Vrhovnik Milka
ČLANI SVETA
DE KONFEKCIJE FROTIRJA:
Perčič Marija — predsednik Piki Marija Žebaljec Tončka Cevka Lada Zibert Zinka
Vinšek Tončka Uršič Olga
SVET DE BARVARNE:
Uhan Sonja — predsednik Humar Maks Sušnik Franc Lužar Janez Rak Janez
ČLANI SVETA DE POMOŽNI OBRATI:
Novak Franc — predsednik
Balantič Andrej
Nograšek Jože
Avbelj Milan
Cafuta Franc
Šinkovec Stane
Čebulj Jakob
ČLANI SVETA UPRAVE TOZD FROTIR:
Matelič ing. Anton Gladek Marjan Seljak Magda Belavič Katica Zanoškar Milena Zavašnik Marija Grilj Eva
DELEGATI ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK:
TOZD FROTIR:
Nograšek Ivan — predsednik delegacije
Balantič Marija Baloh Francka Flerin Mija Hubad Anka Jereb Marija Šlebir Marinka Torkar ing. Florijan Zlebir ing. Franc
TOZD SVILA IN DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
Golob Edo — namestnik delegacije
Rifel Ivan Škapin Marija Vehar Anica Zorman Francka Jagodic Ivan Keržič Tatjana Koderman Zdenka Robežnik Nada Stankovič Brane
ČLANI ODBORA ZA INFORMACIJE:
Konda Alojz — urednik Krapež Boris Stankovič Brane Šuštar Slavko Marcijan Stane Pirš Ivanka
Izvoljeni organi upravljanja
ČLANI ODBORA ZA IZREKANJE DISCIPLINSKIH UKREPOV
Golob Polonca — predsednik
Rifel Ivan
Magjar Silvo
Koncilja Milena
Lipovšek Martina
Golob Jakob
ČLANI ODBORA ZA SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR:
Ribaš ing. Slavko Kožuh ing. Rozka Zobavnik Stane Hubad Anka Seljak Bogdan Stankovič Brane
ČLANI ODBORA DELAVSKE KONTROLE:
Muršak Zinka, predsednik Grabnar Darko Hribar Anton — namestnik Grden Franc Bernik Marija
Nograšek Ivan — namestnik Rozmanič Angela Jagodic Ivan
Avbelj Francka — namestnik
STROKOVNI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE SESTAVLJAJO
—	Direktor DO Ribaš ing. Slavko
—	Direktor TOZD FROTIR Jenko Matija
—	Direktor TOZD SVILA Novak Marjan
—	Vodja komercialne službe Repič Marjan
—	Vodja gospodarsko fin. službe Drobnič Silva
—	Vodja kadrovske službe Mišič Danica
—	Vodja splošne službe Konda Alojz
—	Vodja nabavne službe Okorn Tomaž
ČLANI KOMISIJE ZA NAGRAJEVANJE SO:
Krapež Boris Korošec Franc Stankovič Brane Keržič Tatjana Golob Edo Šurk Nikolaj
Med samimi pripravami na novo organizacijo in med kandidacijskim postopkom ter med volitvami v nove odbore so se pokazale slabosti in napake, ki jih bodo novi odbori na vsak način morali odpraviti. Zaradi naglice in izredno velikega števila novih organizacijskih sprememb (ustanavljanje TOZD, volitev delegacij in sprejemanje statutarnih sklepov ter pravilnikov) je sindikalni kandidacijski postopek imeli dovolj možnosti razpravljati o kandidatih za Izvršne odbore in je bilo treba v posameznih delovnih enotah volivte ponoviti, ker se članstvo in strinjalo s prvimi kandidati.
Novim Izvršnim odborom je to dober signal, da se morajo zavedati odgovornosti pred člani sindikata, ki jim zaupajo in so jih izvolili za svoje predstavnike.
Današnja konfenreca je šele začetek nove poti, samo organizacijo bo treba še dopolnjevati, črtati vse slabe strani in vedno stremeti k temu, da bo sindikalna organizacija postala prava množična delavska organizacija tudi v Svilanitu.
3 .Poslovanje DO, osebni dohodki, družbeni in osebni standard
Le delovna organizacija, ki_ u-spešno posluje, zagotavlja članom sindikata eksistenčno varnost, za uspešno poslovanje pa si mora v prvi vrsti prizadevati sindikat sam. Pravilo je, da vse pomembne predloge za poslovne odločitve, kot so letni gospodarski načrti, večje investicije, proizvodno in prodajno politiko najprej obravnava sindikalni odbor. Člani so po svojih močeh poskušali oceniti vsako takšno odločitev in dali svoje, pripombe in mnenja.
Osebni dohodki so prav gotovo tisto področje, ki je vedno aktualno. V letu 1973 smo v Svilanitu osvojili in dejansko izvedli sistem vrednotenja delovnih mest po naprej določenih in ocenjenih kriterijih. Prav enotni kriteriji za vsa delovna mesta so najbolj pomembna sprememba v primerjavi z ostalim načinom ocenjevanja DM in zaradi tega je tak način prva podprla sindikalna organizacija. Tudi sistem ocenjevanja neposredne učinkovitosti zagotavlja plačilo po delu, treba pa bo seveda še dopolniti normative in jih vnesti tudi za delovna mesta, kjer jih do sedaj še ni.
Trenutno so osebni dohodki v Svilanitu po višini med vodilnimi v Kamniku. Povprečen OD v marcu 1974 je bil 2.334 din, najvišji 7.561 din in naj nižji 1.440 din za redni delovni čas.
Delavski svet DO je verificiral tudi vsa stališča sindikalne liste in zahteval od pristojne komisije za samoupravni sporazum o delitvi OD, da jih vključi v sporazum.
Ker so proizvodni obrati in stroji , skoraj v celoti novejšega datuma so delovni pogoji v glavnem dobri. Seveda pa se tudi na tem področju še deja.
Nočno delo žena je problem, ki ga je v preteklem obdobju sindikat obravnaval večkrat kot doslej. Program odprave nočnega dela je v Svilanitu sprejet in se realizira po načrtu.
Tudi na področju družbenega standarda se je delalo. Počitniš-
ki dom na Rabu ima za sabo že drugo sezono. Ker pa je počitniških kapacitet kljub hišicam na Veliki Planini, Novem gradu in doma ma- Rabu še vedno premalo, posebna sindikalna komisija določa vrstni red koriščenja. V letu 1973 je v naših domovih letovalo 164 članov z 268 družinskimi člani. Na tem področju pa še vedno nismo uspeli del sredstev regresa. nameniti za pokrivanje stroškov letovanja in zagotoviti nižje, vsem dostopne cene.
Družbena prehrana je naslednji problem. S prostovoljnim delom smo zbrali del sredstev, naročeni so načrti za sodoben obrat, prizadevati pa si moramo, da bo čim prej pod streho.
Ker so člani kolektiva pretežno mladi, je stanovanjska problematika zelo pereča. Do zdaj je bilo celotno reševanje usmerjeno predvsem v kreditiranje gradenj. Na ta način je svoj stanovanjski problem rešilo 200 delavcev. Zaradi nove stanovanjske politike pa bo zdaj treba nameniti več sredstev (80%) za blokovno gradnjo. Prav gotovo bo ta prehod povzročil zastoj pri reševanju stanovanske stiske naših članov.
4.	Šport in rekreacija
Športna dejavnost je področje na katerem smo dosegli največ uspehov. Udeležili smo se vseh tekmovanj v okviru občinskih sindikalnih prvenstev, Tekstiliadi ter več prijateljskih srečanj z nekaterimi tekstilnimi tovarnami: Dekorativno, Pletilnico Litija, In-duplati Jarše, Tosamo Domžale, Tekstilnim centrom in drugimi. Uspešni smo bili tudi kot organizatorji predvsem ob 25-letnici Svilanita, ko je sodelovalo 250 tekmovalcev iz sedmih kolektivov.
Na športnem področju so najuspešnejše strelke in kegljači. Na žalost pa glede množičnosti ne moremo biti zadovoljni, saj za monžično športno in rekreativno dejavnost niti nimamo objektivnih možnosti. Pri graditvi novega upravnega poslopja in obrata družbene prehrane, se na ta problem ne bo smelo pozabiti.
5.	Socialna pomoč delavcem
Na tem področju je prav gotovo najbolj uspešna in delavna blagajna samopomoči. Pri izvršnem odboru je delala tudi posebna komisija za reševanje prošenj. Redno je bil organiziran tudi obisk na domu tistih članov, ki so bili v bolniški dalj časa.
Jeseni 1973 smo se pridružili akciji slovenskih sindikatov in dodelili 60 članom brezobrestno posojilo za nakup ozimnice. Enaka posojila lahko delavci izkoristijo tudi za letovanje, dodele pa se na podlagi posebnega pravilnika.
Poleg naštetih glavnih področij , je bil . sindikat aktiven tudi še drugod. Nekaj takšnih nalog, ki jih je opravil: organiziranje razprav pred referendumom o financiranju objektov za šolstvo in otroško varstvo, vsakoletne. obdaritve otrok za dedka Mraza, organizacija praznovanja tovarni škega praznika, krvodajalske akcije, sindikalni izleti itd.
Brez napak seveda ni šlo. O-
Delo sindikalne organizacije do konference
Delo sindikalne organizacije je bilo v pretekli mandatni dobi izredno razgibano. Sprememba načina vrednotenja dela, ustavne spremembe, ustanovitev TOZD, ustanovitev novih osnovnih organizacij sindikata, to so bile glavne akcije, ki so poleg rednega planiranega in programiranega dela zahtevale prisotnost in aktivnost sindikata, predvsem iz-vršenga odbora. Celotno delo sindikata v Svilanitu lahko razdelimo na naslednja področja:
1.	Samoupravna organiziranost delovne organizacije
2.	Organiziranost sindikalne organizacije v Svilanitu
3.	Poslovanje DO, osebni dohodki, družbeni in osebni standard
4.	Šport in rekreacija
5.	Socialna pomoč delavcem
1.	Samoupravna organiziranost delovne organizacije
Najpomembnejši uspeh vseh družbeno . političnih, samoupravnih in strokovnih organov v Svilanitu v preteklem letu na področju samoupravne organiziranosti so prav gotovo ustanovitev dveh TOZD, delovne skupnosti skupnih služb ter sprejetje Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev TOZD v delovno organizacijo Svilanit.
Pri organiziranju razprav s tega področja se je uveljavilo načelo, da sindikalna organizacija in predvsem njen izvršni odbor ne sme delovati izolirano od ostalih družbeno političnih organizacij. Vse pomembnejše sestanke in razprave smo organizirali skupaj z OOZK v Svilanitu in takšen način je dal dobre rezultate. Zal nismo dovolj aktivno pritegnili mladinske organizacije, saj mladina predstavlja skoraj polovico našega članstva.
Druga, nič manj pomembna naloga je bilo evidentiranje možnih kandidatov za delegate v razne občinske, samoupravne in interesen skupnosti. Evidentiranih je bilo 43 kandidatov, ki so po strukturi predstavljali dejansko stanje naših članov (predstavniki neposrednih delavcev, žena, mladine). Prav tako so skozi »sindikalno sito« šli vsi kandidati za vse samoupravne organe v TOZD in delovni organizaciji.
Ker je za delovno organizacijo kot celoto in TOZD kot njene sestavne dele treba sprejeti tako pomembne pravilnike, kot so statut, samoupravni sporazum o medsebojnih delovnih razmerjih in drugih aktov, bodo morale biti sindikalne organizacije še naprej aktivne in si prizadevati, da bo v vseh teh pravilnikih določeno sindikatu takšno mesto, kot mu pripada.
2.	Organiziranost sindikalne organizacije
Tudi sama organizacija sindikatov je v preteklem obdobju doživela temeljite spremembe. Daens imamo v Svilanitu tri o-snovne organizacije sindikata:
1.	Osnovna organizacija sindikata v TOZD Frotir šteje 570 članov, vodi pa jo 15-članski odbor
2.	Osnovna organizacija sindikata v TOZD Svila šteje 65 članov, vodi jo 5-članski odbor
3.	Osnovna organizacija sindikata v skupnih službah šteje 95 članov, vodi jo 7-članski odbor
Člani vseh teh organizacij so se sporazumeli za skupno konferenco, v kateri je 37 neposredno izvoljenih delegatov s 7- članskim predsedstvom.
meniti je treba še to, da so se člani Izvršnega odbora redno u-deleževali sej in ni bilo težav zaradi nesklepčnosti.
V novi mandatni dobi bo treba poskušati razrešiti vse probleme, ki so še ostali, prav tako
pa vse nove. Dejavnost in vloga sindikata je vedno večja in pomembnejša in tudi Svilanitova organizacija pri tem ni izjema.
G. E.
Novi sindikalni funkcionarji
Na konferenci sindikalnih organizacij v Svilanitu so bili izvoljeni naslednji odbori:
1.	Predsedstvo sindikalnih organizacij:
Krapež Boris — predsednik
Golob Edo
Podgoršek Milena
Lipovšek Peter
Rak Janez
Mlakar Marija
Šuštar Slavko
2.	Komisija za razdeljevanje počitniških kapacitet in rekreacijo:
Baloh Francka Lipovšek Peter Jereb Mimi
3.	Nadzorni odbor:
Kočar Spela Novak Marjan Vehar Anica
4.	Blagajna samopomoči:
Muršak Zinka — blagajnik Avbelj Francka Filip Barbara
5.	Komisija za nakup raznega blaga:
Robežnik Nada Rak Janez Grabnar Darko st.
Rozmanič Vinko Keržič Tatjana Drešar Marja Jenko Ivanka Golob Tončka Lah Alojz Magjar Silvo
Edo Golob
Finančno stanje sindikalne organizacije
Kot na vsakem občnem zboru, ko se podaja poročilo o delu ene ali druge organizacije, je bilo tudi na sindikalni konferenci delovne organizacije podano poročilo o trošenju sredstev sindikata. Iz poročila je razvidno, da je imel sindikat naslednje dohodke in izdatke:
DOHODKI:
Saldo blagajne
7. 1. 1973	18.781,52 din
Dotacija podjetja	180.552,80 din
Občinski svet Kamnik za tekstiliado Tetovo 2.975,— din Plačilo računov za oglase
1.500,— din
162,85 din
3.719,55 din
127.623,25 din
36.800,00 din 372.114,97 din
IZDATKI:
Tekstiliade Obresti od gotovine
Iztržek na praznik podjetja 1973 Sindikalna članarina 73., 74. Vrnjeno posojilo ozimnice — člani kolektiva Skupaj dohodkov:
Nakazana članarina Občinski svet
Kamnik	68.931,80 din
Za ekskurzije in izlete članom kolektiva	12.720,— din
Posojilo za
ozimnico članom	
kolektiva Stroški praznika	61.000,—
podjetja 1973 Stroški praznika	25.695,45
podjetja 1974 Stroški tekstiliade 1973, 1974 v	14.994,70
Tetovem Pomoč članom	10.702,00
kolektiva Za honorarna dela — pis. zapisnikov	4.187,90
in blagajn	3.980,—
Stroški za nabavo rib	
in jabolk Stroški športnih	5,245,50
tekmovanj Stroški kegljanja	11.705,50
Induplati Jarše Razni stroški šport.	8.721,10
dej avnosti Za telovadnico šole	4.265,00
Stranje Za glasbo praznika	1.920,—
podjetja 73., 74. Za časopise	5.900,—
in RTV Za obisk	2.320,50
bolnikov Darilni paketi in organizacija dedka	2.697,85
Mraza 73., 74. Gostinske usluge športnikov in odbora	41.993,90
sind.	2.854,20
Pomoč upokojencem Stroški	500,—
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
seminarjev	480,—	din
Za parkirni		
prostor na Rabu	800,—	din
Za venec otroka		
delavke	200,—	din
Novoletno darilo		
vojakom na odsluž.		
voj. roka	150,—	din
Nagrada predsednika,		
tajnika in šport.		
referenta	3.00,—	din
Operativni stroški	405,45 din	
Skupaj izdatkov:	295.370,85	din
Saldo na žiro		
računu	70.651,22	din
Saldo gotovine		
v blagajni	6.092,90	din
Se nevrnjeno posojilo		
ozimnice	24.200,—	din
Skupaj saldo		
blagaj ne	100.944,12 din	
Gornje poročilo o finančnem poslovanju sindikalne organizacije kaže, da se finančna sredstva koristijo v okviru razpoložljivih možnosti. Trenutni saldo 100.944, 12 din je sestavljen iz 80.000,— din dotacije za brezobrestno posojilo, ki jo je sindikat dobil od
delovne organizacije in 20.944,12 din sindikalnega denarja.
Poleg dotacij od delovne organizacije (predvsem za organizacijo izletov, dedka Mraza, obisk bolnikov) je glavni dohodek sindikata sindikalna članarina. Mesečno pride iz tega naslova cca 4.350,—■ din. Finančna sredstva se potem porabijo na podlagi finančnega načrta, ki ga v soglasju z izvršnim odborom naredi za vsako leto posebej predsedstvo sindikata. V okviru sindikata deluje tudi blagajna samopomoči, ki ima 158 članov. Vpisani člani plačujejo mesečno po 10,00 din članarine — 92 članov, 20,00 din članarine 27 članov, 30,00 din članarine 12 članov, 50,00 din članarine 21 članov, 100,00 din članarine 6 članov.
V preteklem letu in pol je 141 članov dobilo posojilo v višini od 1.000,— do 2.000,— din. Sindikalno blagajno že dalj časa u-spešno vodi tov. Podgoršek Milena, blagajno samopomoči pa že od leta 1965 tov. Muršak Zinka.
Edo Golob
Zanimivosti
Kako izrabiti prosti čas?
Smo v glavni sezoni dopustov. Nekateri ga koristijo v resnici za telesno in duševno rekreacijo, med tem ko ga drugi porabijo za razna težaška dela. Dežele z industrijsko tradicijo usmerjajo delavce k bolj racionalnemu koriščenju dopustov. Razna podjetja organizirajo skupinske izlete v obmorske dežele, obiske turističnih zanimivosti in podobno. Manj znano pa je dejstvo, da Japonci niso navajeni na dopust in počitnice. Čeprav ima vsak zaposleni pravico na 20 dni letnega dopusta, kažejo njihove statistike, da ga v celoti izrabi le manjši del. Ves dopust izrabi
menda samo okrog 20 % zaposlenih 40 % pa porabi le polovico dopusta ali celo manj. Med slednjimi prevladujejo starejši.
Vendar japonska industrija dobro ve, kako koristen je dopust, odmor od vsakdanjega, mnogokrat enoličnega dela. Že mnoge tovarne so med glavno počitniško sezono prenehale delati za teden dni, da vzpodbudijo delavce za izrabo dopustov.
Takšno statistično analizo bi bilo koristno izdelati tudi za naše razmere in ugotoviti, kako naši delavci koristijo dopuste. Nekateri tudi za pokrivanje »plavili« in drugih neopravičenih izostankov. Na osnovi tako izdelane analize pa bi morali predvsem sindikati vzpodbubjati ljudi k bolj racionalnemu koriščenju dopusta in ostalega prostega časa.
Nekaj napotkov za avtomobiliste
Pomanjkanje tega ali onega predmeta sili človeka, da se v taki situaciji znajde in se prilagodi okoliščinam, ki ga obdajajo. Tako je tudi energetska kriza predvsem lansko leto primorala države in posameznike k razmišljanju, kako se izvleči iz nastalega položaja. Če na primer primerjamo potrošnjo bencina v času izobilja in ob krizi, so Nemci hitro izračunali, da lahko letno prihranijo 1,5 milijona ton, če bi vozniki upoštevali naslednja navodila:
1.	Ne vozite prehitro! Pri hitrosti 130 km/h porabite v povprečju za 20% več goriva kot pri 100 km/h.
2.	Ne segrevajte avtomobila v prostem teku! Takšno ogreva-
nje troši bencin in škoduje motorju.
3.	Pri zastojih v prometu in pred zapornicami ugasnite motor!
4.	Ne štartajte prehitro! Hitri Starti zahtevajo veliko bencina in povečujejo izrabo gum.
5.	Pri vožnjah na delovno mesto si organizirajte skupne prevoze ali pa se preusmerite na sredstva javnega prometa.
6.	Vžig in uplinjač vašega vozila dajte natančno nastaviti. Rezultat bo kmalu viden!
7.	Pogosteje preverjajte pritisk v zračnicah!
8.	Dodajanje plina naj bo previdnejše. Izkoriščajte prednosti nagnjenega terena! Natočite vsakokrat 5 1 manj bencina in ga skušajte s pre-udarnješo vožnjo privarčevati!
10. Nekoliko nenavaden predlog: vaš avto naj večkrat stoji!
Kadrovske vesti
—	obratna nezgoda Potočnik Štefka iz DE 41
—	obratna nezgoda Grkman Valburga iz DE 14
—	obratna nezgoda Radman Zlata iz DE 14
—	obratna nezgoda
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Belcijan Vinka, se iskreno zahvaljujem celotnemu kolektivu in posameznikom, ki so razumeli našo bolečino, ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in darovali cvetje.
Iskrena hvala!	Žena Vera in Lidija
ZAHVALA
Prišli v podjetje:
Žerak Martina	V	DE	10
Klemenc Sonja	v	DE	10
Šlebir Jernej	v	DE	13
Veit Marijan	v	DE	13
Kocjan Stanislav	v	DE	13
Sitar Milan	v	DE	13
Kemperl Ciril	v	DE	13
Cipan Jožica	v	DE	13
Jevšenak Alojzija	v	DE	13
Podbregar Janez	v	DE	13
Golob Ljubislava	v	DE	14
Klobas Milena	v	DE	14
Štritof Silva	v	DE	14
Mušič Ivan	v	DE	23
Sodnik Metod	v	DE	31
Sitar Milan	v	DE	31
Bajramovski Amdi	v	DE	31
Šlebir Ida	v	DE	14
Šink Anica	v	DE	14
Mencinger Frančiška	v	DE	31
Odšli iz podjetja:
Čebulj Julijana iz DE 10
—	lastna odpoved Žerak Martina iz DE 10
—	med poizkusno dobo Veit Marijan iz DE 13
—	med poizkusno dobo Jamšek Amalija iz DE 13
—	sporazumna razrešitev Vrtačič Danica iz DE 13
—	samovoljna zapustitev dela Žagar Marija iz DE 14
—	upokojitev
Poljanšek Danijel iz DE 31
—	sporazumna razrešitev Caserman Rajko iz DE 32
—	sporazumna razrešitev Horvat Bojan iz DE 34
—	sporazumna razrešitev Poroke:
Tomšič Milena por. PODGORŠEK Šmidovnik Anton
Štiftar Andrej
Gradišek Jožica por. SPRUK Uršič Olga por. SITAR Frantar Boris
Trdin Martina por. NOGRAŠEK Kolar Matilda por. PESTOTNIK Grgič Danijela por. MIŠJA Lah Anka por. KOSELJ Čepin Zvonka por. URŠIČ Badalič Marija por. DACAR
Na novi življenjski poti jim želimo mnogo skupne sreče in zadovoljstva.
Rodili so se:
Lesjak Slavi — hči Cevec Majdi •— hči Novak Veri in Francu — hči Kos Mariji — hči Zavašnik Mariji — hči Maček Jožici in Jožetu — sin Hribar Majdi — hči
Nesreče:
Berlic Nežka iz DE 36
—	na poti na delo Nemec Marija iz DE 13
—	obratna nezgoda Rems Jožica iz DE 10
—	na poti na delo Starovasnik Matilda iz DE 10
—	obratna nezgoda Zarnik Ana iz DE 13
—	na poti na delo Žurbi Franc iz DE 13
—	obratna nezgoda Nemec Marija iz DE 13
—	obratna nezgoda Hribar Marija iz DE 10
—	na poti na delo Komatar Jože iz DE 20
—	na poti na delo Balantič Andrej iz DE 20
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame Ivane Golob iz Mekinj št. 17 se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste jo kakorkoli počastili, jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in nama izrazili sožalje.
Še enkrat vsem iskrena hvala!
Anica in Polde Golob
IZID ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 3-4 KAMNIŠKEGA TEKSTILCA
Uredniški odbor je prejel 26 rešitev križanke. Kuverte so bile komisijsko odprte in izžrebani naslednji nagrajenci, ki so poslali pravilno rešitev:
1.	nagrado prejme Pirc Majda—• kravata maksi 3-NON,
2.	nagrado prejme Simičak Ciril — brisača Marita,
3.	nagrado prejme Golob Polonca — brisača Fala.
ZAHVALA
Centralni komite ZK Slovenije se vam v imenu VIL kongresa ZK Slovenije in novo izvoljenih organov iskreno zahvaljuje za pozdrav oziroma čestitko, ki ste jo poslali kongresu v dneh njegovega zasedanja.
Vaše besede so bile močna spodbuda kongresu in zavezujejo novo vodstvo Zveze komunistov Slovenije. Prepričani smo, da se bomo skupaj bojevali za uresničitev stališč in sklepov kongresa. Novo izvoljeni organi si bodo posebej prizadevali, da bi opravičili zaupanje, ki ste ga izrazili z vašim pozdravom VIL kongresu Zveze komunistov Slovenije.
Tovariški pozdrav!
Predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit
Ljubljana, 18. aprila 1974
11»	1	i
Vse, ki smo ga poznali je presenetila kruta resnica, da je moral Vinko Belcjan, delavec kotlovnice, v cvetu svoje mladosti leči v prerani grob. Umrl je kot žrtev nasilja. Neodgovorno dejanje človeka je poseglo po njegovem življenju. Težko je preboleti vsako smrt družinskega člana ali prijatelja, toda pod okoliščinami v katerih je umrl Vinko človeka zgrozijo. Zakaj mora biti človek tako nasilen da nesporazuma ne more zgladiti in da za nič poseže po človekovem življenju?
Tovariš Vinko izhaja iz kmečke družine in je živel v Suhadoleh pri Mengšu. V tovarni Svilanit je delal in ustvarjal 10 let. Vestno je opravljal svoje delo kot energetik v kotlovnici. Bil je marljiv delavec in nikoli ni znal odreči zadane naloge, čeprav je moral delo opraviti ponoči na prosti dan ali praznik. Zavedal se je svoje delovne naloge, da je tudi od njega odvisno delo v tovarni. Svoje delo v kotlovnici je dobro poznal in je bil delavec na pravem delovnem mestu. Zato to ni bil slučaj, da je bil Vinko kot strokovni delavec tudi član društva Zveze energetikov Slovenije. Z njegovo smrtjo ga bodo v društvu pogrešali kot aktivnega člana. Tudi v vrstah delovne enote v kateri je delal je nastala vrzel in težko bo dobiti tako pridnega in strokovnega delavca.
#
v
m vec med nami
Vinko ni bil samo priden delavec pač pa tudi skrben mož in oče. Njegov življenjski cilj je bil, da svoji družini zgradi lastni dom. Vse svoje prihranke je vlagal v izgradnjo hiše in vse proste dneve delal na gradbišču. Pustil je nedokončano delo in svojo družino, ker mu usoda ni bila naklonjena, da bi užival sadove svojega dela.
Tovariša Vinka Belcjana bomo vsi, ki smo ga poznali zlasti pa njegovi najbližnji delavci ohranili v spominu kot marljivega, vedno vedrega in dobrega so-tovariša.
p»hHI, soj vaš,^de ob te*lih zopfrajb.
»KAMNIŠKI TEKSTILEC« GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK KONDA ALOJZ NAKLADA: 700 IZVODOV TISK: »PAPIRKONFEKCIJA« KRŠKO
Rešitve nagradne križanke pošljite uredniškemu odboru v roku 8 dni po izidu Tekstilca. — Križanko dal v objavo A. Goričan.