188 Književna poročila.
Književna poročila.
Mjeseinik pravniiknga dnižtra u Zagrebu prinaša v br. 3. za mesec marec razpravi: Nova kaznena škola. Napisao A. Lioy, s talijanskega preveč dr. Ante Trumbič. - Nješto ob izručivanju zločinaca u Avstro-Ugarskoj te Bosni i Hercegovini. Napisao dr. Hugo Štefanic. Nastavak. Poleg tega prinaša ta številka slučaje iz državljanskega, kazenskega in trgovinskega prava ter iz upravne prakse, razne in književne stvari in osnovo zakona za ustanovitev zadruge v svrho podpore odvetnikov in odvetniških kandidatov ter njihovih udov in sirot. — V št. 4. za mesec april pa nahajamo razpravi; Poštansko pravo u zemljah krune ugarske. Napisao dr. Stjepan Radits. — Osnova zakona ob ovršnom i osigurateljnom postupku za kraljevine i zemlje zastupane u carevinskom vieču od dra. Stj. Posiloviča. Istotako prinaša ta številka razne slučaje iz prakse. — V br. 5. za mesec maj pa: Sirotinjska povjerenstva u gradovima. Napisao dr. F. J. Spevec. Poštansko pravo u zemljah krune ugarske. Napisao dr. Stjepan Radits. Primjetbe k osnovi steč. reda u nas od g A. Rušnova o>\ dra. Stjepana Posiloviča.
Stenografsko izvješče o zemaljskoj skupHini odvjetnika kraljevine Hrvatske i Slavonije. Poročilo o skupščini hrvatskih odvetnikov lanskega leta, na kateri se je vsprejel z malimi izpremembami načrt onega zakona, kateri preje omenjamo.
Povjestne črtice i bibliografija o hilježništvu. Prouka odvjetnika dra. Vladimira Pappafave (člana „Societe de Legislation comparee" u Parizu). -Zadar. — Tiskom i nakladom L. Woditzka. — 1895.
Književna poročila. 189
Mnogo se je pisalo in govorilo v zadnjih časih o potrebi ali nepotrebi notarskega stanu. Predno se reši tako važno vprašanje, treba temeljito proučiti zgodovino beležništva in njega etični smoter Uprav dobro došlo je torej delo, kakor je sestavil z veliko marljivostjo in trudom g. dr. Pappa-fava, že znan pisatelj v tej pravniški stroki. Knjiga je bibliografiški repertorij, kateri daje, urejen po abecednem redu, podobo spisov, koji se pečajo z beležništvom od najstarejše dobe do danes ter se ne ozira samo na zakonodajstvo, ampak tudi na pravosodje, prakso in zgodovino beležništva. Književnost vseh dežel Evrope in Amerike je našteta v tej knjigi, posebno pa ona Avstrije. Italije, Francije, Nemčije, Angleške i. t. d. Namen repertoriju je, pospeševati študije o beležništvu ter ob jednem dokazati veliko važnost, katera se je vedno pripisovala instituciji, ki izvira iz žive potrebe, ki se je povsem udomačila in je na vse strani vpravičena. — Repertoriju pridejan je kot uvod kratek obris zgodovine beležništva.
Fr. K.
Krkenntnisse und Bescheide der im Grtiride des Gesetzes toni 28. December 1887, hetreffend die Unfalhersicherung der Arbei/er errichleten Schiedsgericlife. Richard Kaun. — Na Dunaji. — 1894. — Manz.  Cena 4 gld.
ilisH o reformi stečajnoga reda u na.s u obliku osnove od Adolfa Rušnova. Troškom in nakladom „Pravmčkoga družtva u Zagrebu". — U Zagrebu. - 1895.
V Hrvatski velja doslej še vedno konkurzni red z dne 18. srpnja 1859 1. Le-ta zakon pa današnjim potrebam nikakor več ne odgovarja, ker se nahaja v njem še polno formalizma, ki ovira, da se nobeden konkurz ne more hitro dovršiti, in ki provzročuje upnikom vehke stroške. Čuti se torej že davno potreba, da bi se konkurzni red v Hrvatski premenil sedanjim zahtevam primerno. Največji nedostatek sedaj v Hrvatski veljavnega konkur.^snega reda je pa ta, da se v njem ne najde nobenih določeb za varstvo upnikov proti otujevanju imovine po kridatarju, kakor je imamo v izpodbojnem zakonu. Da se odpomore tem nedostatkom, misU se že dolgo na to, da bi se na Hrvatskem uvedel novi konkurzni red. Pred ko-difikovanjem treba je pa najpivo rešiti vprašanje, je-li naj se vzprejme že jeden sedaj v drugih državah veljaven konkurzni red, ali naj se za Hrvatsko sestavi popolnoma nov samostojen konkurzni red. G. pisatelj ni za to, da bi se sprejel niti ogerski niti avstrijski doslej veljavni konkurzni red, in to posebno radi tega, ker imata ta dva zakona institute, katere bi nikakor ne ugajale in ki se tudi v praksi niso povsem izkazale in ker bi se dal uveljaviti jednostavniji konkurzni red. V naznanjenej knjigi skuša g. pisatelj sestaviti konkurzni red po svojih mislili. Podlaga njegovi predlogi je avstrijski in ogerski konkurzni red, sprejel je pa tudi nekatere določbe iz italijanskega in belgijskega. Ni pa vsprejel institucije konkurz-nega komisarja. Ta ustanova bi posebno za Hrvatsko ne bila prikladna, ker so tudi okrajna sodišča konkurzna sodišča in bi se torej vsled menjave sodiškega osobja vedno moral tudi menjati komisar, kar bi pro-vzročalo mnogo neprilik in bi se brezuspešila včasih najnujnejša dela.
190 Razne vesti.
Premembe, katere navaja g. pisatelj v svojem načrtu, so jako umestne in hi je praktiki gotovo tutli pri nas pozdravili z veseljem.
Studien im dsterreichischen Markeiirecht. J. L. Brunstein. AUsschliessliches Gebrauchsrecht. Markendelict. Processhindernde Vorfragen. — Wien. — Manz. — 1895.
Di'e RechtsgescMfte des Effectenverkehrs und die usten: Kffectenumsatz-steuer. V. Korn. - Beriin. — Heymann. — 1895.
Actlo de in rem versh, zugleich ein lieitrag zur Lehre von der Gescliiifls-fiiln-ung.  A. Tuhr.
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. junija 1895.
— (Odlikovanje) Predsednik deželnega sodišCa v Ljubljani, Fran Kočovar odlikovan je bil po Nj. Veličanstvu s podeljenjem plemstva.
— (Osebne vesti.) Imenovani so: deželnega sodišča svetnik v Trstu Fran Legat svetnikom višjega deželnega sodišča v Trstu; svetniška tajnika v Trstu, Edvard Rognollo in dr. Fran Piccoli, deželno-sodnima svetnikoma v Trstu; sodni pristav v Slovenski Bistrici, Ivan Pirnat, začasnim voditeljem okrajnega sodišča v Gorenji Radgoni; pravni praktikant pri celjskem okrožnem sodišču, Fran Mahorič, avskultantom na Štajerskem; pravnik Fran Gabrielli, praktikantom pri poštnem ravnateljstvu v Trstu; notarski kandidat v Laškem, dr. Alojzij Žnidaršič, substitutom notarja Filipa Mravlaga v Št. Lenartu. — Višjega deželnega sodišča svetnik, Klement Mrak, v Trstu odlikovan je z redom železne krone III. vrste, — Premeščen je deželnosodni svetnik v Rovinju, Fran C o dr i g, v Trst. — Sodna pristava Richard Pavlin v Kopru in Ivan Clarici v Krku smeta menjati svoji službeni mesti.
— rOdvetniška zbornica kranjska) imela je dne 31. maja t. 1. svojo redno glavno skupščino, pri kateri so se vršile nadomestne volitve. Izstopivši funkcijonarji bili so zopet izvoljeni.
— (Pravniško društvo u Zagrebu) je imelo dne 16. februva-rija t. 1. svojo redno letošnjo glavno skupščino. Iz poročila tajnikovega izvemo, da je društvo štelo koncem 1894 1. 530 pravih članov in 1 utemeljitelja. Po blagajnikovcm poročilu je društveno gmotno stanje jako ugodno. Tekom 1. 1894. imelo je društvo 4682 gold. 23 kr. dohodkov in 3692 gld. 85 kr. stroškov, tako da je koncem leta ostalo v blagajnici gotovine 989 gld. 38 kr. Društveno premoženje koncem preteklega leta znašalo je 9070 gld. 04 kr.
— (Novo okrajno sodišče.) Z naredbo pravosodnega minister-stva z dne 1. marca 1.1. ustanovilo seje novo okrajno sodišče v Kobaridu, h kateremu spadajo občine: Breginj, Kreda, Drežnica, Idersko , Kobarid, Ljubušnje, Livek, Sedlo in Trnovo. Poslovati bode začelo to sodišče z novim letom.