Obseg: Sadimo sadno drevje pravilno na stalno mesto! — Mlekarstvo. (Dalje.) — Kmetijske novice in izkušnje. — C. k.
kmetijska družba kranjska. — Dědinsko pravo pri kmetijskih posestvih. (Konec.) — Govor državnega poslanca Božidara Raiča pri letošnji budgetni obravnavi. — Govor poslanca grofa Clam-Martinica v državnem zboru 25. januarija 1884. proti vpeljavi nemškega jezika za postavno-državni jezik. (Dalje.) — Naši dopisi. — Novičar.
mesto !
Spisal M. Rant.
O tem prevažnem sadjerejskem opravilu so vrle „Novice" uže večkrat domačim sadjerejcem svojo čvrsto besedo govorile. Pri vsem tem pa do sedaj še sè svojim poukom niso dosegle onega splošno - zaželjenega vspeha in prepričanja med domačimi sadjerejci, kakor šn eg a so za to prevažno sadjerejsko opravilo doseći nameravale. In kdo na tem škodo trpi? Odgovor je kratek. V prvi vrsti posamezni zemljiški posest-niki, kateri bi si zamogli s pravilnim postopanjem in malim trudom ob prekoristni sadjereji svoje gmotne pomanjkljivosti prav krepko in izdatno zboljšati ; dalje trpe na tem občutno škodo celi kraji, cele občine, celi okraji ter slednjič cela domovina in njeno splošno blagostanje. Večkrat se primeri, đa skoraj vsi poljski pridelki prav pičlo obrodé ter nam ne dadó zadosta pripomočkov, sebe in svoje skoz celo leto prerediti in ž njimi davke, delavce in druga plačila poravnati. Po-sledica neizogibna ob takih slučajih nastane ; da se je treba glavnega kapitala lotiti. Vsaka reč ima pa tudi le toliko časa pravo vrednost in veljavo, dokler je še cela in vsa skupaj ; enkrat načeta, se navadno vedno bolj manjša in manjša ter je slednjič — po nji — za vselej po nji. — Ravno ob takih poljsko-slabih letinah zná se pa sadna letina prav dobro obnesti, katera nas more vseh navedenih nadlog in sitnosti popolnem ob-varovati.
Umno sadjerejo morem o z vso pravico imenovati pravo, prvo in najsigurnejšo domačo „zavarovalnico" svoje eksistence (obstanka) in krepko zagotovilo po-voljnega gmotnega (denarstvenega) položaja. Zavoljo tega gotovo zasluži sadno drevo, da se pri njegovem nasadu na stalno mesto nekoliko po pravilih umne sađjereje ravnamo ter mu s tem za njegovo vspešno rast vse potrebno omislimo in izgotovimo.
Koliko truda, prizađevanja in delà žrtvujemo ne-katerim enoletnim rastlinam in poljskim sadežem, ka-terim na vze pretege dotično zemljo gnojimo, orjemo, prekopujemo, vlačimo, rahljamo ter jo plevela in njegovih korenin čistimo prej kot va-njo nameravano
zbirčno seme enoletne kočljive rastline posejemo, znano je vsakemu kmetovalcu-poljedelcu.
Vsemu temu trudu in prizadevanju pa dostokratov vse upanje bogatega pridelka po vodi za vselej splava. Malo poznega pomladanskega ali pa prezgodnjega je-senskega mraza, malo preveč poletne suše ali pa malo ledenega zrnja iz oblakov je zadosti, da se marlji-vemu kmetovalcu pri enoletnih poljskih sadežih njegov trud, prizadevanje, pot, krvavi žulji in upanje na bogati pridelek za eno celo leto popolno v nič spremeni. Prežalostno-tužna, a neovrgljiva istina je to !
Vsem omenjenim elementarnim uimam, ako v preveliki meri ne pritisnejo, se pa sadno drevje po svojih naravnih lastnostih dosta čvrsto in krepko upira in je z nekako trdovratnostjo — prenaša.
In vendar pri vsem tem sadnem drevji prec iz začetka skoraj nobenega ali pa le nekoliko prav po-vršnega pozora voščimo ; o kakem pravilnem trudu pa še govora skoraj bitifne more. Tudi tu so sicer častne,
a zeló zeló redke izjeme.
Lastno prepričanje mi je neovrgljivi dokaz, da^ kedar se namerava sadno drevo na stalno mesto posaditi, katero bi nam brez posebnih nesreč moralo leta in leta perijodične koristi donašati, smo pri tem prevažnem početji radi le preveč površni in ne rečem preveč, popolno sebični in malomarni. Le-tu se navadno skoraj nobenega reda in pravega sadjerejskega pravila ne držimo; smo pač po podedovanem grehu svojih prednikov v tej zadevi še nekako preveč trdo-vratni, svojeglavi in nepoboljšljivi. Tu se posebno očitno kaže, da je ..stara navada res železná srajca", katera se, enkrat oblečena, ne dá z lepo sleči ter se z drugo boljšo, bolj primerno in praktično nadomestiti skoraj več ne more. Resnično je, iz lastnega prepričanja trditi moram, da se posebno v tem obziru ta „nepridiprav stare navade" le nam ; še bolj pa našim potomcem na preobčutno škodo še v dandanašnjem na-prednem času preveč trmoglavo trdi in nekako mali-kovavsko časti in obožuje. — Prepričajmo se vendar skoraj domači sadjerejci o škodljivih in pogubnih na-sledkih te vkožene napake ter se je za enkrat in za vselej v prospeh in povzdigo splošne koristi popolnem
iznebimo !
Zadnji moj dopis govoril je domačim sadjerejcem vse najpotrebnejše o svojstvih posamesnih sadnih plemen in vrst ter o zahtevah, katere imajo le-tá gledé
_ 1
na zemljo, njeno lego in na podnebje; danes hoćemo pa to prevažno zadevo tudi še od neke druge strani bolj na drobneje ogledati in prerešetati.
Prekoristna sadjereja v naši mili domovini ne za-vzema še onega prostora, kakoršnega sta jej Bog in pa njegova pomoćnica narava po lastnosti zemlje, njeni legi in ozračju sama odločila, ter se dalje za to prekoriš tno stroko tudi sploh še one vnéme in ljubezni ne kaže, kakoršne v resnici in polni meri zasluži. — Poglavitni vzroki m zadržki temu so pred vsem nepovoljni vspelii, kakoršne domaći sadjerejci za svoj trud in nepomenjivo prizadevanje žanjejo.
Poglavitni vir tem neplodonosnim posledicam iskati nam jo pa pred vsem v nepravilnem nasadu sadnega drevja na stalno mesto, v izbiranji nepravih sort za razne zemlje, lege in poduebja in v nebrigi za dalnje oskrbovanje sadnega drevja na stalnem mestu. O tem zadnjem, če ne bode posebnih zadržkov, se še v teko-čem letu z domačimi sadjerejci v naših vrlih „Novicah" nekoliko domenimo in pogovorimo. Prislovici: „kakor-sen začetek, takošen konec", in „kakoršno delo, tako plačilo" ste prebivalcem mile domovine tako dobro poznati, da ga menda tudi v najoddaljeni kočici seljaka ni, komur bil bi njihni pomen neznan. Obe se pa gledé sadjereje, osebno gledé „nasada sadnega drevja na stalno mesto" tako rekoč še splošno prezirate. Povsod in pri vsakem opravilu je še kako več ali manj ve-ljavno, več ali manj obrabljeno pravilo v navadi, le gledé piekoristne sadjereje se vse od prvega začetka dalje do konca nekako brez vsega reda, brez vse temeljitosti in brez vsakega pravega pravila (z malimi častnimi izjemami) godi in izvršuje.
(Dalje prihodnjie.)
Mlekarstvo.
fcipisuje Gustav Pire.
(Dalje.)
8. Mlečne pomanjkljivosti.
Pomanjkljivosti mleka imenujemo one izvanredne prikazni, katere se pokazujejo na mleku sicer zdravih krav. Uzroki mlečnih napak so večinoma še neznani, ravno tako malo so nam znane sredstva jih odprav-ljati. Najboljša obramba proti takim neprilikam v mle-karstvu je snaga, suh, čisti zrak, hlajenje in hitro posnetje mleka, ter pažljivo krmenje.
Najnavadnejši napake pri mleku so sledeče:
1.	Vodéno mleko, katero je največkrat následek krmenja sè zmerznjenim korenstvom, zeló razredčenimi tropinami, travo vlažnih senožet in sploh sè slabo vodeno krmo. Primerna menjava krme to nepriliko od-pravi, ako temu ni vzrok kaka notranja bolezen krave.
2.	Vlačljivo ali sluzno mleko je následek slabega prebavljenja, prehlajenja ali pa zaostajanja otrebkov po teletu. Tako mleko je slinasto in lepljivo, ter spusti smetano le počasi na vrh. Surovo maslo iz take smetane je neokusno.
Dostikrat je pa tako mleko následek nečistih posod ali pa vlažno gorkih, zaduhlih shramb. Tudi pokvarjena plesnova krma in kisla trava naredite tako mleko.
3.	Prehitro skisanje mleka se v tem pokaže, da se pred časom sèsiri; to se namreč zgodi kmalu po molži ali pa nekoliko pozneje, dostikrat tudi še le pri kuhanji. Tacemu mleku se le malo smetane odloči. Uzroki te mlečne bolezni dadó se odpraviti večjidel z gori omenjenimi sredstvi, to je: sè snago in redom pri vseh mlekarskih opravilih. Vendar zamore biti
^jp --------
uzrok tej prikazni na mleku tudi kaka notranja bolezen krave, n. pr. osepnice, vnetica vimena, kuga na parkljih.
4.	Grenko mleko nastane še le po daljši legi, vzroka se natanjko ne pozna. Smetana odločuje se tacemu mleku počasi, ter ima umazano oljnato barvo, zopern, grenak in slednjič gnjil okus. Pinjenje te smetane je težko opravilo, surovo maslo iz nje postane pa v malo dneh žaltovo. Iz grenkega mleka dá se le malo sira narediti in še ta je slabega okusa, ter hitro gnjil postane.
Grenko mleko okuži tudi drugo zdravo, toraj ga je treba odstraniti. Ako zadobi mleko grenak okus od grenke krme ali grenkih zdravil, potem grenkoba takoj poneha, ko se tako krmo ali zdravilo opusti.
5.	Rudeče mleko ali molzenje krvi zamore
biti následek krmenja s takimi rastlinanii, ki imajo
rudeče barvilo v sebi; ta barva preide tudi v surovo
maslo. Mleko zadobi zopet naravno barvo, ako se krmenje tacih rastlin opusti.
Največkrat pa, posebno ako ima surovo maslo iz tacega rudečega mleka naravno barvo, je vzrok dejansko primešanje krvi. Navadno krvavenje vimena ne traja dolgo časa, včasih provzroči to uže pik ka-košnega žužka.
6.	Modro ali plavo mleko. Tako mleko pride v lepi naravni barvi iz vimena ; še le v posodi nastavi v začetku majlme modre pike, potem se pa pobarva hitro vse mleko na površji svitlo-modro. Posamezne modre lise, katere nastanejo vsled plesnobe ali nesnage na površji smetane, se ne prištevajo tej napaki mleka.
Mleko se zmodri pod raznimi razmerami in pri vsakovrstni krmi; včasih le od ene krave, včasih od vseh ter^traja ta neprilika malo dni ali pa tudi cele tedne. Čeravno so vzroki te mlečne bolezni še nejasni, je vendar gotovo, da majhen del modrega mleka okuži velike množice zdravega in da se kali te bolezni po nečistih posodali naprej trosijo.
Kakor hitro se ta bolezen mleka prikaže, je ne-obhodno potrebno najnatančnejše snaženje, čišćenje in izkuhovanje posod.
Priporočljivo zdravilo kravain o priliki modrega mleka je : 30 do 60 gr. Glauberjeve soli, 1 žlico kimla ali janeža, pred vsem pa lahko prebavljiva hrana.
9. Prodaja svežega mleka.
Najlože se spravi mleko v denar, ako se ga zamore prodati koj sveže izpod krave. Koder je taka prilika dana, bode moral umni gospodar vedno tako porabo mleka mimo vseh druzih vpeljati, kajti s prodajo svežega mleka je najmanj stroškov in opravil sklenjenih ter ob enem tudi najboljši denarni vspeh. Sicer je prodaja mleka uže v hlevu ali na domu red-kokrat mogoča; v največ slučajih treba je mleko ali v mesto ali pa na železnico voziti. Prepeljanje mleka prouzroči pa mnogo stroškov, bodi-si zaradi vožnje same ali pa zaradi potrebnih posod. Pri nas v slovenskih pokrajinah prodaja mleka v veče daljave ni nikodar v navadi, a dá se na korist živinorejcem še mnogo o tej zadevi storiti. Notranjski posestniki, ka-kateri bivajo blizu in ob železnici bi delali lahko združeni v mlekarske zadruge s pošiljanjem mleka v Trst najlepše dobičke. Daljava do Trsta je primerno le majhna, vsaj dohaja celó iz Českega mleko na Dunaj, in mleko na Dunaji je ceneje, kot v Trstu. Pošteno ravnanje in zdravo mleko bi si v Trstu kmalu ceno pridobilo. Iz navedenega zdi se mi umestno o poši-ljatvi mleka natančneje spregovoriti.
Mlekarju mora biti na tem ležeče, da pride mleko kupcu zdravo in dobro obdržano v roke, on mora vse storiti, kar je potrebno v to svrlio. Važno je uže prej
115
omenjeno hlajenje mleka, y vročem poletnem času pa	le z apnom dobro osnažiti; puste se nekaj časa ležati
neobhodno potrebno. Ko je mleko slilajeno, sme se še	v apneni vodi, potem se v čisti vodi operó in na zraku
pričeti s pošiljanjem. Posode za pošiljanje mleka	dobro presuše.
so ali iz lesa ali iz ploščevine; zadnje imajo na vsak Posode z mlekom, koje se na železnico dajo, morajo
način prednost, posebno pri pošiljanji po železnici,	imeti vedno razločno pisan naslov. Izplača se dostikrat
Vse posode, ki se jih za to rabi, morajo biti tako na-	kmetovalcu namesto mleka smetano pošiljati; pri tacem
rejene, da se dajo dobro zamašiti, tako, da ne more	pošiljanji velja vse ono, kar je o mleku povedanega.
1 —— —---
zrak k mleku dohajati, pa tudi
ne mleko se izlivati.
Vsem tem tirjatvam zado-
stuje iz jeklene ploščevine iz-
delana posoda Fleischmannova (pod. 9). Cela posoda narejena je, kakor uže gori omenjeno, iz počinjene, jeklene ploščevine. Dno posode ne stojí na tleli, ampak na močnem, spodnjem
obroču. Pokrov je na poseben
način narejen, ter ima podlago iz kavčuka. Za ta pokrov ima
izumitelj patent.
Izmikanje
mleka iz te posode zavaruje se s ključavnico ali pa s pečatom. Omeniti je še, da ima posoda zaradi trdnosti še primerno število obročev. Taka posoda za pošiljanje mleka dobi se pri Kleiner & Fleischmann-u v Modlingu z ozirom na velikost od 8 do 50 litrov za
Pod. 9.
gold.
75 kr. do 12 gold. 50 kr. Dobiti se zamore
tudi ravno tam za to posodo primerno cedilce.
pod. 10).
(Glej
vročem poletnem času je zeló priporočljivo, ako se ima ledů na razpolaganje, v gori omenjene posode vtakniti posodico z ledom napolnjeno. Taka posođica
(pod. 11) stane
gold.
(Dalje prihodnjie.)
Kmetijske novice in izkušnje.
Nemška mlekarska razstava v Monakovem l. 1884.
Zadnja taka nemška razstava bila je leta 1879. v Berolinu. Od tega časa je napredek v mlekarstvu še veči postal in pomočna sredstva te kmetijske stroke so se izdatno pomnožila. Veliko novega se je vpe-ljalo v miekarstvo. Glavni odbor kmetijskega društva na Bavarskem in mlekarsko društvo ravno tam nila sta pokazati zdajšnji stan mlekarstva s tem priredi ta v oktobru

skle
. otcvxx .mvivmovTC* o i^m , da
v stekleni palači v Monako-
vem mlekarsko razstavo. Namen razstave je
zati

poka
stan mlekarstva na Nemškem in pa ved
nostne napredke v tej stroki v vseh druzih deželah. Razstava se otvori v četrtek 2. oktobra, ter zakluči 12. oktobra. Programi in oglasnice se dobê pri tajništvu izvrševalnegra odbora mlekarske razstave v Mo-
nakovem (Tiirkenstrasse 7) brezplačno.
Karol Rambouzek, c.
kr. stotnik; posestnik semeni sca v Zborova
in vod ja kme
7
dobil je v priznanje svojih zaslug viteški križ Franc Josipovega reda. Imenovani gospod je tudi kranjski kmetijski družbi uže večkrat in tako tudi letos poslal brezplačno seme novih sort žita in krompirja.
Pod. 10.
Pod 11.
Za pošiljanje mleka v bližino je zeló pripravna
posoda na kolih, kakor jo predstavlja pod. 12. priprava stane za 60 litrov 58 gold.
Taka
Vsaka
posoda
Pod. 12.
ki se rabi za pošiljanje
y oaxva j^ovuci ^ ivi ov^ x cukji u cm j^^xxjc^íi jv^ xi
mora se pri vsaki porabi takoj temeljito osnažiti
mleka,
Pri
C. kr. kmetijska družba kranjska.
Seja glavnega odbora dné 6. aprila 1884
pod predsedstvom gosp. barona Wurzbacha. Navzoci

podpredsednik
Seunig,
Brus, Detelja, Goli
tajnik Pire in odborniki Kastelic, Murnik. Neweklov
LO,	vjivuj	xxiwu^iuj	7
ski. Robič, Souvan, Wičel, dr. plem. Wurzbach
Obravnavale so se sledeče zadeve: Prestava knjižice „Opis najnavadnejih, sadjereji
se naznanie vzame
škodljivih mrčesov
u
nemški jezik
9
ter honorar za prestavo nakaže
Vsled odloka visoke deželne vlade od 28. avgusta
c. ki
ministerstvo nasvetu glavnega
odbora, da se porabi ostala subvencija, namenjena kmetijskemu nadaljevalnemu poduku za izdajo knjige
o
mlekarstvu". Ker je ta svota le majhna, nasvetuje
u
V
\J ,,lUlUIVCtLkll/y U • JLVV>X	UIV ^ T V t tv * l^itv j
tajnik Pire, da se spis o „mlekarstvu
Novicah
tiska ter potem posebni ponatis preskrbi. Ta ponatis

dodá naj se tudi kot prilo
se sprejme

Kmetovalcu". Predlog
Deželni odbor
naznanja
glavnemu
odboru
;
da
skliče na 17.. 18. in 19. dan aprila
kmetijsko en
keto ter vabi odbor, naj izbere m naznani za omenjeno enketo tri zastopnike iz kmetijske družbe. Glavni odbor vstreže tej želji in voli svojim zastopnikom družbenega preďsednika barona AVurzbacha, podpred
sednika Seuniga in tajnika Pirea.
Naznanilo izvrševalnega odbora avstrijske mlekar
posodah
ploščevine zadostuje, da jih enkrat osnažimo ske zadruge na Dunaji, da bode tekom meseca aprila
v vroči, sè sodo nekoliko pomešani vodi
9
potem
se
splaknejo
prepihu posuše. Več skrbi treba je imeti
občni zbor, se na znanje vzame, ter se sklene napro siti g. odbornika dr. Poklukarja, da blagovoli zašto
z leseno posodo, posebno poleti. Te posode zamorejo se pati kmetijsko družbo pri zborovanji

116
Naznanilo c. k. ministerstva o „mlekarski razstavi in 10. tudi tedaj, ako je prejemnik preživeč zakonski
v Monakovem" se na znanje vzame ter naroči razgla- druže silo razstave v „Kmetovalcu" in „Novicah
15.
Ako
deželna vlada nazivlje glavni odbor, da naj za katero tudi v smislu
eni zapuščini spada več domačij,
m
pričujoče postave
posije do konca Imaj a'proračun subvencij za kme- več oseb nastopi postavno dedščino, tedaj ima jo pra-tijštvo na Kranjskem za Jeto 1885. Stvar se izroči vico izbrati si domačije v oni vrsti, katero doloci de-
posebnemu odseku
želno postavodajstvo.
Nasledniki umrlega dediča
Od vlade glavnemu odboru doposlano letno poro- stopijo na njegovo mesto. Med njimi ima oni pravico čilo bivšega potovalnega učitelja gosp. Kramarja o izbiranja, kateremu pristoja prednost po omenjeni za-njegovem delovanju 1. 1883. izroči se v poročilo odseku poredni vrsti.
za splošne reci.
16.
Ako deželno postavodajstvo izreče v
na
Prošnjo županov bistriške doline na Notranjskem označene domačije za nerazdeljivne, tedaj veljajo dolo-
c. kr. ministerstvo poljedelstva za brezplačno čila pričujoče postave pri njih v toliko, da je lastnik
podelitev štirih bikov in nekaj telic, sklene glavni v svojem razpolaganji z domačijo omejen z njeno ne odbor toplo priporočeno odposlati, ter slavno minister- razdeljivnostjo.
stvo prositi, da se prošnja usliši; se ve da brez kra
17.
Ta postava postane veljavna ob enem
z
tenja one svote, ki je namenjena v povzdigo živinoreje vsemi onimi postavnimi naredbami, katere se na njeni
cele dežele.	podlagi naredé po deželnem postavodajstvu za dotične
Prošnja učitelja g. Ranta za brezplačno podelitev dežele ali njene posamezne dele.
.18.
družbenih knjig se deloma usliši
Prošnja podružnice novomeške za divjake
in sadike vrb se je oddala deželni vladi želnemu odboru in vodstvu deželne
j
, cepiče oma de-sadjerejske
Izvrševanje te postave naročim Svojemu ministru notranjih zadev, pravosodja in poljedelstva.
sole na Slapu. Omenjeni uradi so prošnji po vsem ustregli.
Odbornik g. Witschel poroča o potrebi poprav na
Politične »tvari.
podkovski šoli. Potreba poprav se prizna in izvršitev
dovoli
Sklene se nekaj od

Rambouzeka doposlanega
novega krompirja kmetovalcem brezplačno oddati
Nadalje se resi več vlog, ter se za ude na novo v družbo sprejmejo sledeči gospodje:
Iz podružnice vrhniške: Ignacij Jauernik
Teršar, Lorenc vSkof

Josip
maž Jauernik, France Telban, Peter Lenasi, Mat
Iz podružnice loške: Janez Brence Obereigner, Gregor Lah, Jakob Vilan.
Iz podružnice kranjske: Mat. Hafner. Iz podružnice m o k r o n o š k e : Janez Dolinar, drej Smukavec.
Iz podružnice posto nj ske: Josip Lavrenčič
Jakob
Govor državnega poslanca Božidara Raiča
pri letošnji budgetni obravnavi.
„Visoka zbornica! Lepi Mali Štajar ima vsled du-hovniškega imenika labodskega 467.000 ljudi, med temi po poslednjem številjenji ljudstva 41.000 Nemcev, drugi so Slovenci. Poleg teh še je na meji sekovske vladi
Tansekovič, Štefan Furlan. koviûe 15.000—20.000 Slovencev, in po priliki ravno to
! ^ __ /"^l___JI ^ ?	\ i \	i •	i c i	r < i • • •	i i
An
Iz Iz
Iz
fer
??

»
tliške: Josip Bežek
bohinjske: Janez Arh. krške: Anton Verbajs, Janez Pfei
liko v Gradci. Po takem biva na Malem Štajarji okolo
450.000 Slovencev. Ti imajo 160 slovenskih, 75 sloven-
sko-nemških šol. Potem še je 14 šol z nemškim poučnim jezikom.
Prijetno bi bilo, da so šole, katere se imenujejo slovenske, tudi resnično slovenske. Mestoma uže v prvém razredu, indi v drugem in tretjem šolskem letu
slo-
muči se mladina z drugim deželnim jezikom, vensko-neinških šolah se uže v prvem šolskem letu uči
>
Karol Riedel, Jakob Cepudar
drugi deželni jezik
nemških šolah
samo nemščina
Iz podružnice
teške: Jakob Strup i ? Ignacij
Wetz.
Iz Ljublj Anton Koblar.
in
kol ic
Lorenc Mazek
uči, slovenščina pa ne, izvzemši nekatere slučaje in to prostovoljno. Okrajni šolski svet v Ptuji je predlagal, da se pred četrtim ali petim letom ne bi počinalo s poukom druzega deželnega jezika. Oziroma na ta pred-
Kova postava.
log je okrajna učiteljska skupščina dne 6. julija 1882 leta nekoliko dalje stopila; bilo je namreč ondi s 33 proti 21 glasom sklonjeno, da se drugi deželni jezik v narodnih šolah naj ne uči, in sicer zato ne, ker temu
Dědinsko pravo
pri kmetijskih posestvih
(Konec.)
so nasproti ukoslovno-detovodni in znanstveni razlogi. Iver so detovodi tako sklenoli, podprl je ta predlog tudi okrajni šolski svet in stvar je bila poslaua deželnemu
štev. 88.
14.
šolskemu svetu. Od dne 7. januarija 1883 dospel je iz Gradca ukaz starem običaji ostane
se veli, da naj vse pri običaj bil je v raznih dobah Pri domačijah, katere so last več oseb, in tudi v raznih učilnicah jako različen. To je nedo-
ločuost. Hoteli smo poizvedeti, kedaj naj bi se počel
določila te postave nimajo nikakoršne veljave.
Pri tem velja izjema gledé onih domačij
katere
pouk v drugem deželnem jeziku ali poprek, jeli bi se
so solast zakonskih družetov in so v takih krajih, za počelo ali ne.
Deželni šolski svet v tem ničesar do
katere deželna postava zaukazuje, da za slučaj smrti ločenega ni povedal; sklical se je sicer na naredbo od zakonskega družeta sme preživeči druže prevzeti v dne 14. septembra 1870. 1., kjer se veleva: ,,ako naj zapuščino umrlega spadajočo polovico domačije, v ko- bi se v narodnih šolah
učil drugi deželni jezik
nai se
likor temu niso nasproti zapustnikove naredbe za slu- na to gleda, da se učenci najprvo dobro pouče v čitanji čaj smrti ali pogodbe.	in pisanji in imajo v tem trdno podlago." Kedaj naj se
Za ta slučaj deželno postavodajstvo tudi določuje, to zgodi, razsoditi imajo detovodi in ukoslovci
ali in v koliko v veljavo stopijo določila
>
?
boli
Naj
detovodi učijo, da aarodae učiloice so dolžae
117
otroke v materinščini poučevati, tako Komenský, Nie- narodi v Avstriji so enakopravni in vsak
dr. Karl Schmidt, Schrader, dr. Dittes, dr. Fr. narod ima sveto pravico, da se mu varuje
I	i j. rr	Li	/\7	i,	1	•	i'm ÎA^ÎUtf	• i	v* ,	. y j
mayer,
Miklošič. tako tudi Kronawetter. (Veselost na levici.) narodnost in jezik
i
Poslednji je dne 20. aprila 1881.
pisal.
n
se meni to čisto nič druzega
državi, ne zdi, kakor pripoznanje naravne potrebe za Avstrijo,
kjer morajo vsi narodi enake dače plačevati in vsi na- potrebe, ki mi dovoli izgovori: Ustava brez tega člana
rodi svoje otroke za vojake davati, naj imajo tudi vsi bi v Avstriji ne bila mogoča. (Dobro! na desni.) Ravno enako pravico, svojo narodnost gojiti." Po mojem mnenji zaradi tega pa menim, da je zastonj in pogubljivo, na
je to povsem zdravo načelo. Nadalje pravi isti: „ucenec tem članu skrbeti, ga tolmačiti ali pa oslabeti skušati; mora v vseh učilnicah v svojem jeziku poučen biti." in zopet danes smo doživeli, da se je gospod predlaga-Mi na spodnjem Štajarskem ne pretiravamo, nego ho- telj v svojem poslednjem govoru národnostně napore
čemo nekaj postavnega od više oblasti, da znamo čem smo.
5
ob
Za navedene šole imamo učiteljišče v Mari
razmotrovajoč stavkov znebil, se ve da on jih na svo jem stališči ni čutil, ki so bili za nas jako razžaljivi. Volil je namreč jako nesrečne izglede. Jaz mislim, da
boru, katero je v prvi vrsti namenjeno za slovenski predavanje o finlandski kulturi ni bilo popolnem umestno.
del Štajarske, a to učiteljišče je sevsema nemško in On je krivično ravnal, da se je na Ogre sklicaval dr-slovenščino uči nek učitelj, kateri prej niti ne zna sa- žavni jezik podpirajoč in zagovarjajoč. Vzroki so pač
mostava ..korist" sklanjati. Težko je slovenskemu uči- jasni. Posebno krivico nam pa je délai kazajoč na po
telju, kateri je 4 leta samo nemški pouk slušal, priro- stopanje s Kelti po Angleškem, kajti gospoda moja, to, dopisje, prirodoslovje, računstvo v narodnem jeziku raz- kar se je v tem oziru na Angleškem zgodilo, je morda
lagati.
Naj se učiteljišče v Mariboru tako uredi, da edina senčna stran v celi jako svetli angleški zgodovini.
bodo učitelji zmožni razne predmete dobro v slovenskem
Povem vam, da je nevarno in brezvspešno prizade
jeziku razkladati. To po moji misli ni prenapeti zahtev. vanje na članu XIX. poskušati se in s tem strasti bu
Zbog tega vložim tudi temu primerno resolucijo.
diti in čutila na dan klicati. Tako prizadevanje le upor
Mnogokrat se sliši v tej zbornici: ;;vsaj bi vam uže	po vsih voglih porodi, in sicer bi bil to upor, kateremu
nekaj dovolili, pa vaš jezik ni dovolj razvit in prosto	bi dandanes tudi vse sredstva absolutné sile ne bile
ljudstvo ne razume tega novo skovanega jezika." Kdo	kos; še bolj nevarno pa bi bilo spravljati ga pod za-
nam tako oponaša? Oni, kateri naš jezik in naše slov-	ščitstvo ustave, kajti tako početje kalilo bi pravno za-
stvo samo površno ali na pol poznajo; ako bi naš slo-	vest, pravno čut, posebno pa mir. (Dobro! na desni.)
venski jezik, kakor ga govorimo in pišemo, bil neraz-	Ako bi se bil le majhen del one sile. ki se je v
umljiv, potem ne vem, zakaj vlada naše časnike toli-	teku let za to porabila, da bi član XIX. omajala, ga
krat zaplenjuje, ako so neumljivi? (Veselost na desnici.) razlagala in omejila, za to porabil, da bi se temu članu Tukaj imam zaplenjen list: „Slovenski Gospodar" s se- do liberalne veljave pomagalo in če
stavkom ,IMMMM„ M^HN^HMMHHHlMi^HBII^^HNHH H HHHH HMMPNIRHHIHP WÊÊ
tem sestavku ne naha- ogledati, bilo bi, tako mislim, sporazuinljenje uže davno
?
se uže enkrat
kateri je naslovljen: „Minister Konrád nehalo v tem temeljnem pravu naravnost za Avstrijo
in š taj ar ski Slovenci".
jam nič pogibeljnega, in ta časnik je namenjen samo dovršeno in nam bi bili dani pogoji, ki jih za rešitev prostému ljudstvu: broji 2300 naročnikov in je pisan v tega vprašanja potrebujemo. (Prav dobro! na desni.)
našem novoslovenskem pismenem jeziku. Ondi se čita
Kajti
5
gospoda moja, vsi narodi hočejo Avstrijo in ker
nekaj iz peticije poslane naučnému ministru: Slovenci ravno Avstrijo hočejo, hočejo tudi pogoje njenega bitja, zahtevajo slovensko učiteljišče v Mariboru , slovenske njene jednote in njenega obstanka, kar bi se takoj jasno
I	I MjM I	de-
Celje in Ptuj, da se bodoče razpisujejo vse pro- bati ste dostikrat zaničljivo govorili o tem prostovolj
vzporednice pri gimnazijah, slovenske profesorje za Ma- pokazalo, kakor bi o razgovorih strast ponehala.
ribor,
fesorske službe ter se od vseh prosilcev zahteva znanje nem priznanji, katero se tudi o vtemeljenem dnevnem slovenskega jezika. To je glavna zadržina tega sestavka.
redu
Gospod minister za bogočastje in nauk je na to odgo
No
7
poslanca Grocholskega izraža. jaz toraj mislim, gospoda moja, da se o tako
voril: „Nimam vzroka, na spodnjem Štajarskem kaj spre- velikanskem moraličnem življi in trenutku ne sme tako meniti in pri oddavanji profesorskih služeb daje se pred- malostno misliti. Trdna država po mojih mislih ni mo nost slovenščine zmožnim možem." Opazujem, da uže goča, ako nima nravne podloge. Da, da, skupnega na
mnogo let ni bila razpisana nijedna profesorska
5
tudi
vdušenja je potreba, to ima pa svojo hrano v zavesti
nijedna ravnateljska služba na malem Stajerji, nego	varne narodnosti in v zavesti zadovoljnosti. In navdu
nameščevalo se je brez razpisa. Pravi se: da pri na-	šenost bo toliko večja, čim več je gotovosti za varno
meščevanji profesorskih služeb daje se prednost onim,	narodno življenje in za zadostovanje potreb in želja teh
kateri so vešči slovenščine. Kako se to godi, ako službe	deželá. Ravno po tem, da vsi Avstrijo hočemo, nastane
niso razpisane in prošnikov ni? Dalje mislim, da Slo-	pripoznana potreba splošnega jezika v razmerah, v kojih
venci niso tako bogati, da bi 28.000 gold, in prek da-	stojé dežele proti skupini, in deželá med seboj, v vseh
jali vsako leto za knjige, katere na svitlo daje Mohor-	potrebah, katere deželne meje presegajo in v vseh okoli
je va družba, kakoršne druge ni v Avstriji.
(Konec prihodnjie.)
ščinah, ki se tikajo jednotne države, kjer se mora skup
razumljenje z narodom
Govor poslanca grofa Clam-Martinica
v državnem zboru 25. januarija 1884. proti vpeljavi nemškega jezika za postavno-državni radi tega preziramo.
nost iz jednotnega državnega stališča gojiti. V teku de bate rabil je tudi gospod poslanec solnograških kmečkih občin besedo, da je nemški jezik do sedaj le za spo-
m
jezik
sodnijo ;
beseda
n
državni
ki se do sedaj še ni definovala, ima pa vedno še
, ter jo za-
postransk pomen gospodarstva nad drugimi
jezik.
(Po stenograficnem zapisniku.)
(Dalje.)
Rečem Vam, ako državni jezik v tem iščete in na to delate, da bomo imeli en sam jezik na polji skupnih interesov v uradu in javnem življenji, kolikor ga jednotná država zahteva, da ga je zdrava pamet uže zdav-
Ako se gospodu predlagatelju v svojem vtemelje- nej sama sprejela in priznala.
tem priznanji je pa
vanji čudno zdi, da se je pri tolikih spremembah, kakor po mojem prepričanji več gotovosti in poroštva, kakor
jih je v Avstriji ustava doživela, ohranil član:
»
Vsi
v vseh paragrafih, kolikor jih zgotoviti zamorete.
Je
118
uže tako, đa se, kakor je oni veliki Britanec rekel, na svetu mnogo reči med nebom in zemljo nahaja, o katerih se modrijanom še ne sanja ne; ravno tako je v državnem življenji in v društvenom organizmu. Tudi tukaj se nahaja mnogo, kjer postavodajalstvo in kodifikacija nič ne opravite, pač pa običaji, navada, izročilo in sila dogodkov; tukaj bi bilo brezpametno početje, tisto si še le s paragrafi prisiliti, kar se je po nravnem potu samo od sebe pripoznalo.
Po svojem prepričanji le toliko lahko rečem : kakor je stvar sama na sebi, se mi kodifikacija državnega jezika neprimerna in neumestna zdi.
Zdi se mi pa tudi nevarna. Uže od več krajev opo-zorilo se je na to, da bi se državni jezik enkrat posta-vodajnosti in kodifikaciji podvržen, podvrgel tudi spre-membam postavodajalstva. Reči pa, katere so narodi iz stališča državne skupnosti za državo potrebne spoznali in potrdili, naj se kolikor mogoče malo razpostav-Ijajo spremembam in osobnim strankarskim nazorom.
Konečno pa, gospoda moja, se mi zdi kodifikacija državnega jezika v smislu temeljnih postav popolnem nedovoljena, in član XIX. je tukaj meja, ki se ne sme prekoračiti, če tudi na naši strani to še tako obžalujete. Ta član, kakor je znano, obstojí iz treh alinej, ki natanko ločijo „deželne jezike" od „v deželi navad-nih". Tretja alinéa pa določno pravi, da se ne sme nikdo postavno siliti, da bi se v javni šoli še druzega deželnega jezika učiti moral.
Skušali ste te težkoče preskočiti sklicevavši se, da to le od deželnih jezikov velja, nikakor pa ne od državnega jezika. Kaj pa, ako bi bila na pr. državni in deželni jezik oba eden? Ako je nemščina za eno tudi deželni jezik? V tem slučaji nikakor ne morete čez ograjo člana XIX. Kajti, ako bi hoteli s sofizmom memo iti rekoč : Ne moremo te sicer siliti, da se učiš nem-ščine, kot deželnega jezika, ali učiti seje moraš, kakor državnega jezika, bi se vas ravno tako lahko zavrnilo ker je za oba ena in tista slovnica rekoč: Da, kakor državui jezik bi se je pač ne branil učiti, kot z deželnim jezikom pa ne maram nič z njo opraviti imeti. (Veselost na desni.)
Ta postava gospoda moja, dala se je pod bistvenim vašim vplivom in gospodarstvom. Še enkrat pozneje bom omenil te 3 alineje, za sedaj pa samo rečem, da je to težava, ki se je ni moč ogniti, brez spremembe
temeljnih postav.
Od več strani se nam je ugovarjalo: če bi bilo res tako, bi pač državni jezik razven Češke ne bil povsod obligated predmet. Glejte gospoda moja, ravno tu sem le hočemo naš dokaz opreti.
Stvar ste vzeli tako, kakor bi se ji edino v Čehah protivili. Razlika obstoji pa le v tem, da se je ravno v Cehah nahajala deželna postava, ki je zapovedovala obligaten poduk v obeh deželnih jezikih. Vaši vladi se je pa potrebno zdelo iz ozira na član XIX. temeljnih postav dotični paragraf spremeniti. (čujte! na desni) in večina takratnega deželnega zbora je bila vaša, ki je to postavo ovrgla. Pripoznali ste s tem, da je postava, katero ste ovrgli, nemški kot državni jezik za obligaten poduk zapovedovala in to se vam ni strinjalo s temelj-nimi postavami. Drugod pa, kjer za to niso imeli no-bene deželne postave, je ta položaj sam od sebe dalje trajal in gospoda moja, to je tudi položaj, ki ga přiznává ona prosta volja , o kateri ste se o teh dneh to-likanj zaničljivo izraževali.
Lahko toraj sprevidite, da ravno s kodifikacijo realnih razmer ne boste řešili in težkoč nikakor ne od-pravili. Jaz toraj le rečem: Po jasnem glasu temeljnih postav je proglašenje državnega jezika, kot takošnega nedopustljivo; zadosti poroštva pa nam ponuja polje
prostovoljnega pripoznanja, spoštovanja, premišljenosti in obdržanja današnjega položaja, da se bo nemški jezik še dalje ohranil kot skupno sredstvo za sporazumljivost v določenih mu mejah.
(Dalje prihodnjie.)
Naši dopisi.
Z Dunaja 6. aprila. — Minulo je uže dva dni, od-
kar je tudi gosposka zbornica odobrila državni proračun za tekoče leto, zbornica poslancev pa je uže dan popřej (v četrtek) sklenila svoje zborovanje pred veliko-nočnimi prazniki, potrdivši še sklepe odseka za nov davek na izdelovanje žganja. Po tej postavi dobivala bode država zopet 2 milijona davka več, kakor do zdaj.
Pred sklepom zborovanja zadele ste poslance še dve, oziroma tri pomenljive zgube: Umri je namreč stari dunajski poslanec, tudi bralcem „Novic" znan dr. Nace Kuranda v 73. letu starosti po daljaem bole-hanji. Svoj čas prišteval se je med mogočnike levičar-skih liberalcev, zadnjih deset let pa se je malo več čulo o njem. Bil je pokojni svoj čas vrednik nekdaj vpliv-nega časnika „Ostdeutsche Postu in pa načelnik dunajské judovske bogočastne občine.
Druga zguba zadela je zbornico po odpovedbi polj-skega poslanca prof. Zaharijeviča.
Posredno pa je zadela zbornico smrt 171etnega, nadepolnega sina denarnega ministra Dunajevskega, kateri je dne 2. t. m. umri za jetiko. — Přetekli petek pričela se je tukaj razstava pitane živine na glavnem živinskem trgu, katera traja tri dni ; prvi dan je bilo vstopnine2 gold., drugi dan 50 kr., tretji dan (danes v nedeljo) pa po 20 kr. — Prignalo se je živine letos po več kakor do sedaj in videti je bilo silo lepo pitanih goved, pa tudi bravov in prešičev.
S to razstavo preidem navadno na sedanje razmere dunajskega živinskega trga: Vpeljan je namreč nov tržni red in judovski komisijonarji ali mešetarji, bolje rečeno prekupci pripravljajo se nasprotovati tej ministerski naredbi, po kateri se imajo odstraniti te pi-javke na korist živinorejcev, dunajskega prebivalstva pa tudi dunajskih mesarjev.
Nižeavstrijsko c. kr. namestništvo izdalo je dne 4r t. m. naredbo, po kateri se stavijo ovire zveze med ži-vinskim trgom požunskem in dunajskim, sicer pa se nikakor ne omejuje kupčija z ogersko govedo na duuaj-skem trgu.
Vsled te naredbe napravili so prizadeti judje gro-zoviti krik v ogerskih časnikih pa tudi v zbornici poslancev. Koj trije poslanci oglasili so se na enkrat V zbornici zarad te naredbe in tudi ministerski predsednik Tisza je zatrobil v tišti rog ljubljencev svojih ju-dovskih trdeč, da je omenjena naredba očividno nepo-stavna, ker je v nasprotji z carinsko in trgovsko zvezo
avstrijsko-ogersko.
To je bila zopet voda na mlin dunajskih juđov in njihovih pristašev, ki so kar vriskali veselja zavoljo tako nenadoma nastalih težav z Ogersko.
Meni se pa dozdeva, cla ogerski poslanci niso bili podučeni prav v tej stvari in da bode njihova sodba tudi drugačna, kedar zvedó, za čegavo kožo se prav za prav gré in kedar jim morebiti naša vlada na izbiranje dá ono naredbo ali pa drugo, po kateri se podolski živini zopet vrata odprejo v Avstrijo in tako v resnici
živinorejcem nastane škoda.
Včeraj bila je velika spomladanska vojaška parada, pri kateri je bil navzoč, kakor zmiraj, cesar , vsi na-vzoči nadvojvodi in velika množica vnanjih odličnih
gostov.
119
Tukajšnji levičarski časniki strastno oberajo naredbo od 3. dne t. m., po kateri je razpuščena trgovinska zbornica praška, vpeljan nov volilen red in so na tej podlagi razpisane nove volitve. S tem je odpravljena huda trdnjava čeških nemškutarjev, huda krivica če-skemu narodu!
Od kranjsko-štajerske meje 30. marca. — Naj po-
ročam čitateljem „Novic", kako marljivo Savinčanje za korišten in trudplačiven hmelj zemljo pripravljajo. To ti je na polji v imenovani okolici vse živo, še bolje, ko
ob pšenični žetvi ali pa ajdovi setvi. Tudi Motničani bodo do pol tisuča hmeljovih sadik posadili. Kako bo pa le kaj drugod po Kranjskem?
Ko ravno o hmelju kramljamo, naj povem, da so ga „Novice" uže leta 1852. list 16. iu 17. priporočale, leta 1853. pa prinesle popolni „Poduk v hmeljoreji" v listu 20. in slednjih, in so povedale, da vsega zemljišča ni dobro kmetu s hmeljem zasaditi, ker bi se ob slabi letini slabo obnesel, in bi bilo delà ob času trganja in sušenja preveč ž njim, so djale, kar je premislika vredno.
Žavčanom pa naj tudi povem, da se je v slovenski literaturi pri njih prvokrat hmelj imenoval v stoletni pratiki, ki je bila od žavskega beneficijata Aut. Brez-nika spisana in v Ljubljani 1789. natisnjena. Bilo je v ti „Pratiki" več kmetijskih podukov.
G. Križnik.
Iz kamniškega okraja 6. apr. — V „Ljubljanskem
Listu" št. 6. dne 5. marca sem čitalv dopisu iz kamniškega okraja o pritožbi zavoljo zaostale šolnine. Zato pa omenjam jaz toliko, kar zadene tukajšno občino H. zgoraj omenjenega okraja , ker je bil urad ves čas v mojih rokah. Ne bom na drobno dokazaval, ampak le toliko opišem, kar je resnice, da se je preteklo leto pri ďavkariji pobiral zaostali dolg šolnine od leta 1874. po ukazu deželnega odbora. Ta dolg je bil uže meseca grudna 1880. na prošnjo županstva te občine od c. kr. okrajnega glavarstva zgoraj omenjenega okraja gotovo iztirjan v znesku 12 gold. 60 kr. od starišev solo ob-iskajočih otrok, kateri so ga tudi plačali. Pri šolskem
přikladu je bil pa od 15 mesecev 2 gold. 41 kr. previsok račun, katerega smo morali tudi pri davkarju pla-
čati, tedaj se je pri davkarju pobralo 15 gold, in 1 kr. Se ve da po ukazu više oblasti, ki so poslušali le okrajnega glavarja, ne pa župana. Ravno taka se je godila tudi sosednim občinam.
Letina prav dobro obeta, ozimna žita so prav lepa, tudi sadje se prav dobro pripravlja za cvetje; ravno danes, ko to pišem, sem videi bukovo zelenje. Marelice uže cvetó; češnje bodo tudi v par dneh cvetele. To je v naši tuhinjski dolini kaj nenavadnega, sam Bog varuj kakega mraza, da bi nam sadja ne vzel. oe bo tako naprej, bo prav lepa vélika noč, da malo takih.
Tudi živinske kupčije so prav živahne, kmetovalci so tega zeló veseli, ker je cena visoka, Bog daj, da bi še dalje to trpělo.	P.
Iz Ljubljane. (Osuševanje ljubljanske g a močvirja in pa olepsavanje Ljubljane.) Gotovo bo osuševanje ljubljanskoga močvirja odpravilo mnogo nadležne megle, katera je uže marsikaterega ptujca oplašila, da se ni naselil v Ljubljani. — Ako se pa pri predstojećih delih za osuševanje v prvi vrsti ozira na znižanje vodotoča Ljubljanice skozi mesto, tedaj se bo podala tudi prilika, odpraviti kanale, po katerih se zdaj odceja v vodo vsa nesnaga in ako se napravijo nabrežja s sprehajališi od Brega do unstran zidanega mosta na levem bregu in pa še mala zveza nabrežij zgor in spod Hradeckijevega mosta, tedaj se bode takoj odpravilo marsikatero starinsko ozadje pobrežnih hiš, bela Ljubljana si zbriše zadnje maroge starih časov in dobi najlepše sprehajališe ob bregovih
snažne Ljubljanice. Z gnojem pa potem porabljenim na korist kmetijstvu podvoji se lahko številogoved ljubljanske okoliçe. — To dvoj nato doseči namerava, kakor smo čuli iz merodajnega vira, še drug načrt za osuševanje, katerega vzdelati je ministerstvo naročilo nad-inženirju Podhagskemu, in zato se je nadjati, da tudi mestni zastop ljubljanski teh ozirov ne izgubi izpred oči ter pred izdelanjem načrta izreče svoje veljavne želje.
— (Iz trgovinske in obrtne zbornice. — Dalje.) 3. Ivan Fôderl v Ljubljani dokazal je v svoji prošnji, da je vodil od 1, 1872—1878. samostalno pekarijo in da od tega časa do zdaj ravno to obrt vodi v imenu matere svoje. Mestni magistrat priporoča prošnjo in odsek je tudi prepričanja, da je prosilec z ozirom na ministerski
ukaz, izdan dné 14. januarija 1884., št. 46.987, dokazal
sposobnost za to obrt in vsled tega nasvetuje: C. kr. deželni vladi naj se priporoča prošnjo uslišati.
4.	Franc Dolenec iz Ljubljane prosi, da bi se mu dovolilo nastopiti in samostalno izvrševati mesarijo v Ljubljani. Prosilec je dokazal, da se je toliko časa učil omenjene obrti, kolikor zahteva minist. ukaz, izdan dné 17. septembra 1830. 1., drž. zas. št. 149 ; izkazal jo pa samo, da je kot pomagač le osem mesecev in dvanajst dni dělal. V svoji prošnji se skličuje na zdravniško spričevalo, s katerim dokazuje, da ne more opravljati težkega delà mesarskega pomagača, da bi pa lahko samostalno vodil to obrt. Odsek je mnenja, da ima prosilec z ozirom na to, da se je z mesarijo le tri mesece in dvanajst dni menj ko štiri leta bavil, dalje z ozirom na to, da je tudi drugi razred realke z dobrim vspehom dovršil in zaradi tega se gotovo tudi v obrti hitreje iz-uril, vsekako take sposobnosti, kakoršne se morajo ter-jati za samostalno vodstvo omenjene obrti, ter uvaže-vaje te razloge, predlaga odsek: C. kr. dež. vladi se priporoča to prošnjo izjemno uslišati.
5.	Jarnej Grželj iz Senožeč navaja v svoji prošnji, da se je 4 leta čevljarstva učil, ter da je tudi nad 4 leta kot pomagač dělal, kar tudi županstvo v Senožečah potrjuje, priporočujoč prošnjo. Odsek se z ozirom na prosilčev dokaz in izkaz, da se je več let, kakor uže omenjeni minist. ukaz terja, z navedeno obrtjo bavil, strinja s predlogom c. kr. okr. glavarstva v Postojini ter stavi predlog : Slavna c. k. deželna vlada naj prošnjo usliši.
6.	Blaž Bolè iz Slavine ne more predložiti spriče-val, ker so osobe, katere bi mu jih dati mogle, uže umrle. Dokazal pa je, da je bil pri vojacih nad deset let čevljar. Županstvo pa tudi potrjuje, da je Blaž Bolè popolnem izvežban v čevljarstvu. Odsek meni, da ti dokazi pač rnogó nadomestiti spričevala, katera tir-jajo zakona določila, ter strinjajo se s predlogom c. k. okrajnega glavarstva v Postojini, nasvetuje: C. k. dež. vladi se prošnja priporoča v ugodno rešitev.
7.	Karol Rondič na Slapu navaja, da si je kova-čije přiučil in da bode šel letos še v podkovsko šolo v Ljubljani; županstvo izdalo je tudi potrjujočo izjavo, vendar ker on ne more dokazati, da je kot pomagač najmanj 2 leti dělal, se odsek ne more strinjati s predlogom c. kr. okr. glavarstva v Postojini, ter je marveč mnenja, naj bi se prošnja odbila. Ker se bode prosilec v podkovski šoli tudi v drugih kovaških opravilih lahko izuril, mu gotovo ne bode těžko v bodočem letu s spri-čevalom dokazati, da je sposoben za imenovano roko-delsko obrt. Odsek torej stavi predlog: C. kr. deželni vladi se nasvetuje to prošnjo zavrniti.
8.	Josip Stemberger, mesar v Trnovém, želi ustanoviti podružnico v Ilirski Bistrici; dokazal je njega bodoči zastopnik, več let v Trstu samostalen mesar, da ima vse sposobnosti, podružnico, v kateri se bode letos
120
meso sekalo, samostalno voditi. Odsek toraj, oziraje se na minist. ukaz z dne 14. januarija 1884. 1., predlaga : C. kr. dež. vladi se nasvetuje prošnjo uslišati.
9.	Uršula Novak iz Koritnice trdi. da uže več let
V	/
kruh peče. Županstvo v Knježaku potrjuje to trditev, tudi izjavlja, da ima prositeljica sposobnost za to obrt, in c. kr. okr. glavarstvo v Postojini priporoča prošnjo, uvažujé, da tu ni govora o veliki, marveč le mali hišni obrti, in odsek nasvetuje: C. k. deželni vladi se priporoča, naj prošnjo usliši.
10.	Mihael Pajsar iz Ljubljane izkaže, da je bil pri vojacih deset let krojač in da je pozneje nad osem let kot pomagač dělal. Odsek z ozirom na dokazano sposobnost prosilčevo za obrt krojača, predlaga : C. k. dež. vladi se priporoča, naj prošnjo usliši.
11.	Matej Muškovič iz Slavine se uže 13 let z mizarijo bavi in županstvo potrjuje prosilčevo sposobnost za samostalno izvrševanje obrti mizarja. Odsek, strinjajoč se s predlogom c. kr. okr. glavarstva v Postojini, nasvetuje: C. k. deželni vladi se priporoča, naj prošnjo ugodno reši.
12.	Franjo Gostiša, mesar v Gorenjem Logatci, prosi, naj bi se mu dovolilo v Dolenjem Logatci sekati in razprodajati meso. Prošnjo podpira tudi c. kr. okr. glavarstvo in odsek meni, da se mu z ozirom na mini-
sterski ukaz, izdan 14. januarija 1884. št. 46.987 ne more odrekati dovoljenje za samostalni nastop in izvrševanje te rokodelske obrti, zaradi tega tudi stavi predlog: C. k. deželni vladi se nasvetuje, naj prošnjo usliši.
13.	Adolf Hauptmann, barvomaznik v Ljubljani, izkaže s spričevalom, da se je učil omenjene obrti več let in da je uže 8 let vodja te obrti pri svoji materi Heleni Hauptmann. Mestni magistrat potrjujoč navedeno, priporoča prošnjo. Odsek meni, da omenjeno spri-čevalo in potrditev mestnega magistrata nadomestujeta ona spričevala, katera tirja ukaz trgovinskega ministra sporazumno z ministerstvom za notranje zadeve izdan
dne 17. septembra 1883., drž. zak. št. 149, toraj odsek nasvetuje: C. k. deželni vladi se priporoča, da prošnjo
usliši.
14.	Josip Janežič iz Postojine ne more s spričevalom dokazati, da se je pri Matěji Lenhardu v Loži 3 '/2 leta mizarstva učil, izkaže pa s spričevalom, da je bil 11 let mizarski pomagač v Postojini. C. k. okr. glavarstvo priporoča prošnjo in odsek je tudizadobil prepričanje iz prošnji priloženega spričevala, da ima prosilec sposobnost, to rokodelsko obrt samostalno izvrševati, torej predlaga: C. k. deželni vladi se priporoča, naj prosilcu dovoli, da sme mizarstvo samostalno nastopiti ter izvrševati.
15.	Janez Matič iz Most izkaže, da je od 1874. leta do konca 1877. leta obrt čevljarja samostalno iz-vrševal. Županstvo potrjuje, da se je prosilec čevljar-stva učil in več let kot pomagač delal in izkazal, da ima sposobnost za to obrt. C. kr. okrajno glavarstvo v Radoljici priporoča prošnjo in odsek se strinja s tem priporočilom, ker je prosilec z ozirom na ministerske ukaze izkazal sposobnost za omenjeno obrt, ter predlaga: C. kr. deželni vladi se priporoča, naj prošnjo ugodno reši.
16.	Franjo Kraigher iz Postojine izkaže s spričevalom županstva v Postojini, da je 3V2 leta delal kot učenec pri krojači in s spričevalom krojača Brnota in zadruge krojačev na Dunaji, da je nad 3 leta kot pomagač delal. C. kr. okr. glavarstvo priporoča prošnjo
in odsek tudi predlaga : C. kr. okr. deželni vladi se nasvetuje, da prošnjo usliši.
17.	Ivan Novak iz Dražkovec izkaže s spričevalom županstva v Slavini, da je kot učenec in pomagač dalj časa pri kovačih delal in da ima sposobnost, obrt ko-
vača samostalno izvrševati. C. kr. okr. glavarstvo v Postojini priporoča prošnjo in odsek, strinjajoč se & tem, predlaga: C. kr. deželna vlada izvoli naj, prošnjo
ugodno rešiti.
18.	Peter Durjava na Velikem Ubeljskem, izkaže s spričevalom županstva v Ročinji, da je 2V<> leti delal
kot učenec in da je nad 2 leti služil kot pCmagač pri mizarski obrti. C. k. okr. glavarstvo priporoča prošnjoy torej odsek, strinjajoč se s tem priporočilom. stavi predlog: C. kr. deželna vlada blagovoli naj prošnjo uslišati.
19.	Martin Pahule iz Bukovice izkaže s spričevalom županstva občine Danje, da je sposoben čevljarstvo samostojno izvrševati. To potrjuje tudi čevljar Puželj,-kateri tudi spričuje, da se je Martin Pahule 3 leta čev-ljarstva učil in tudi kot pomagač delal. C. kr. okrajno glavarstvo v Kočevji priporoča, da bi se prošnja Martina Pahuleta, kateri je gluhonem, uslišala in bi se mu a tem pomoglo, da si z malo obrtnijo živež služi. Odsek
tudi priporoča prošnjo, ter nasvetuje: C. kr. deželna vlada naj prošnjo usliši.
20.	Marijana Košir iz Kraš izkaže s spričevalom županstva občine Smlednik, da je uže več let kruh pekla. Odsek je prepričan, da tu ne more biti govor o navadni pekarski obrti, marveč le o obrti najmanjše vrste, zaradi tega tudi meni, da se sme prošnja priporočiti ter predlaga: C. k. deželni vladi se ta prošnja priporoča.
Vseh dvajset predlogov je zbornica vsprejela.
V.	Gosp. Vazo Petričič poroča, da je c. kr. trgovinsko ministerstvo naznanilo, da posamne trgovinske in obrtne zbornice zaračunajo uradnikom potnine na tak način, da niso v nobeni razmeri s službo dotičnega uradnika , in vsled tega je povabilo zbornico, naj bi o tej zadevi stavila utemeljene predloge, kateri bi se mogli vporabiti pri osnovi pravilnika za vse trgovinske in obrtne zbornice. Poročilo navaja natančno ona ob-stoječa določila, po katerih se naj ravnajo državni urad-niki pri računih o potninah in se ozira na ministerske
ukaze od 18. junija 1883. drž. zak. št. 115, od 28. septembra 1858. drž. zakona št. 166, od 3. decembra 1859 drž. zak. št. 321, od 28. junija 1876 drž. zak. št. 97, od 4. oktobra 1863 št. 19, 572, od 27. oktobra 1873. št.
44; a odsek je bil tega mnenja, da bi se ne nasveto-valo pravilnik za potnine tako uravnati, kakor je urav-nan za državne in deželne uradnike, in da bi se to uravnalo tako, da bi se zborničnim uradnikom le pravi
troški za voznino povračali. Na podlagi obširnega poročila stavi poročevalec v imenu odseka naslednje predloge :
1.	a) Za potovanje v službi zunaj uradnega kraja
se sme zaračunati tajnikom in njih namestnikom 8. gld. dijete, drugim konceptnim uradnikom 6 gld., in kance-listom 4 gold.
b) Za potovanje v službi v uradnem sedeži se sme tajnikom in njih namestnikom zaračunati clnevščine 5 gold., drugim konceptnim uradnikom 4 gold., in kance-listom 2 gold. 50 kr.
2.	Za potovanje v službi se smejo povrniti le pravi
stroški za vožnjo.
Zbornica vzprejme predloge.
VI.	Gosp. Vazo Petričič poroča o dopisu brzo-javnega vodstva o napravi brzojavne postaje v Zagorji. V poročilu se navaja, koliko meri produktivni svet v tem kraji, pri katerih rečéh je precej živahen promet, našteva tamošnje tovarne in veliki premogokop, v kojih najde delà veliko število delalcev; dalje se omenja, koliko je v Zagorji obrtnikov in trgovcev; omenja tudi bližnje toplice v Mediji. Na podlagi navedenega stavi se predlog: Zbornica nasvetuje napravo brzojavne postaje v Zagorji, katera bi bila v zvezi s tamošnjim pošt-
nim uradom.
121
Zbornica vzprejme ta predlog.
VII.	Gosp. Vazo Petričič poroča. da je e. kr. okrajno glavarstvo na podlagi zakona z dne 19. junija 1866 drž. zak. štev. 85 dovolilo Josipu Yerderberju v Kočevji nastaviti javno tehtnico. Na podlagi §. 15. tega zakona se sme za tehtanje po dovoljeni tarifi plačilo vzprejemati; take tarife potrjuje politično deželno ob-lastvo, katero pa ima prej zaslišati trgovinsko in obrtno zbornico. Tarifa ne sme biti previsoka ter more biti le mala odškodnina za trud in troške, katere napravlja javna tehtuica podjetniku. Po predloženi tarifi bi se plačevalo : za tehtanje rogate živine, telet in prašičev po 10 kr., za tehtanje praznega voza z jednim konjem 5 kr., od naloženega voza z jednim konjem 10 kr., in od naloženega voza z dvema konjema 20 kr., za tehtanje raznega druzega blaga od 100 kil po 2 kr.
Odsek meni, da je tarifa opravičena, ter predlaga: Zbornica naj c. k. deželni vladi nasvetuje, da te tarife potrdi.
Zbornica vzprejme predlog.
VIII.	Gosp. Janez Knez poroča o prošnji mesarjev iz Kranja, naj bi trgovinska in obrtna zbornica nasve-tovala, da bi se pravica mestne občine, določevati mesu ceno, odpravila, ali da bi vsaj ona na to delala, da bi se mestna tarifa tako visoko postavila, kakoršna je v Loki. Tržiči in Radoljici. Prositelji utemeljujejo prošnjo
s tem, da se pri ustanovljanji in cloločevanji mestne tarife za meso ne uvaževajo vsi oni vzroki, kateri bi morali biti merodajni. V Kranji postavljena je za letošnji
mesec mare cena mesa brez přiklade na 1 kilogr. 44 kr.,
v Loki pa na 46 kr., v Tržiči in Radoljici celó na 48
kr. za kilogr. Mesarji navedenih krajev kupujejo klavno živino na semnjih v Kranji, torej ravno tam, kjer mesarji iz Kranja. Ker morajo po ravno taki ceni klavno živino plačevati in tudi kož in gnoja dražje ne proda-jejo, kakor mesarji v Kranji, morala bi biti cena v vseh teh krajih enaka. Mesarji iz naposled omenjenih krajev lahko živiuo dražje plačujejo; ker imajo višo mestno tarifo za meso, in posledica temu je, da morajo tudi kranjski mesarji ravno tako drago živino kupovati. Dokler so politična oblastva določevala tarife mesu, so bile te za Loko in Kranj enake, za Tržič in Radoljico pa za eden novčič niže pri vsakem funtu. Takrat pa ni bilo še živinskih semnjev v Kranji in je bila tudi živina ce-nejša, ker niso tuji kupci toliko živine iz Kranjske od-peljavali, kolikor zdaj. Cena mesu se je v teku desetih let le za Va novčiča povišala, in če se prevdari, koliko dražji je zdaj živina, Kakor je bila pred 10 leti, trdijo prositelji, da mestni odbor kranjski ne določuje zdanjim razmeram primerne cene, vsled česar tudi nimajo pri svoji obrti nobenega dobička; in če se te razmere ne predrugačijo, morali bodo mesarsko obrt opustiti.
Odsek meni, da bi, oziraje se na izkušnje, katere je občinstvo v mnogih krajih v Kranjski dobilo, bilo umestno, ko bi se mestna tarifa tudi v Kranji opustila in bi se mesarjem prepustilo, da tarifo za meso dolo-čajo, vendar le pod tem uvetom, da bi moral vsak tarifo na vidljivem kraji pri svoji prodajalnici napisano imeti. To bi — meni odsek — ne moglo občinstvu v Kranji škodovati, ker je tam več mesarjev. Občina ima
pa po §. 51. obrt. zakona z dne 15. marca 1883., drž.
zak. št. 39, tudi pravico predlagati največe (maksimalne) tarife, katere ustanovlja z ozirom na dejanstvene razmere politično deželno oblastvo, vprašavši prej v tej zadevi trgovinsko in obrtno zbornico. Z ozirom na to predlaga odsek: C. kr. deželni vladi se nasvetuje, naj bi visokemu c. k. ministerstvu za notranje zadeve stavila nasvet, da bi preklicalo postavljanje cene za meso
V Kranji.
Gosp. Ferđ. Saj o vic ugovarja utemeljevanju pro-
silcev, češ, da je po neki stari pogodbi cena mesu v Loki 2 kr. viša, nego ona v Kranji. Na ceno v Radoljici se ne more ozirati, ker tam se cena zeló spremiuja. Konečno predlaga gosp. govornik, naj bi se nasvetovalo samo za 3 mesece postavljanje cene preklicati.
Gosp. Otomar Bamborg opozorja na uže ome-njene maksimalne tarife.
Gosp. Vazo Petričič podpira predlog gosp. Sajovica ter omenja, da mesta, v katerih se je postavljanje tarife za meso preklicalo, nimajo posebno ugodnih izkušenj,
marveč le visoke tarife, in enako izkušnjo bodo najbrže dobili tudi v Kranji.
Gosp. Peterca meni, da bi meso moralo v Kranji vsaj to ceno imeti, kakoršna je v Loki, ker tudi ti-klavno živino na semnjih v Kranji kupujejo.
Gosp. Saj o vic odgovarja, da kranjski mesarji po-kupujejo na semnjih le ono živino, katera ostane, in dobijo jo tedaj ceneje.
Gosp. S a j o v i c in gosp. Knez priporočata svoje
predloge. Pri glasovanji vzprejme se g. Saj o v ice v predlog.
IX.' Gosp. Luckmann predlaga, naj se obširnejša poročila o sejah trgovinske in obrtne zbornice vsaj v 14 dneh po seji razglašajo in odseki naj se vsak mesec najmanj enkrat v seje skličejo.
Zbornica vsprejme ta predloga.
—	(Trgovinska zbornica kranjska) zborovala je včeraj v mestni dvorani ljubljanski. Navzoči so bili skoraj vsi odborniki. Sklenilo se je po kratkem razgovoru, iz katerega je bilo razvidno, da se ministerstvo gledé novega volilnega reda na marsikaj ni oziralo , kar je utemeljila in predlagala zbornica, — predložiti volilni red po vladini naredbi v višje potrjenje
V odbor za dolenjsko železnico volili so se z aklamacijo gospodje: predsednik Kušar, V. Petričič in
Eichelt er.
—	(Tajnik c. k. kmetijske družbe kr arijske gosp. G. Pire) imenovan je za popotnega učitelja kmetijstva na Kranjskem. Kedar bi se na učiteljski pripravnici ljubljanski namestil za podučevanje v kmetijstvu strokovnjak, tedaj se ima posel pravega popotnega učitelja opustiti, tako čujemo.
—	(Gosp. Josip Martinak), dosedaj okrajni sodnik v Velikih Lašicah imenovau je za svetovalca deželne sodnije pri c. k. okrožni sodniji Novomeški. — Iz srca čestitamo odličnemu, marlivemu in narodnemu g. sve-
tovalcu.
—	(Nove knjige). Odbor za Jurčičev spominek na-znanja, da kmalu pride na svitlo II. zvezek Jurčičevih zbranih spisov, dalje pa še tudi letos III., IV., in V.,
zvezek.
Cena bo novim zvezkom po 70 kr. nevezanim, v lepe Bonačove platnice vezanim pa po 50 kr. več.
Dalje je v Tiskarni Mohorjeve družbe prišlo na svitlo novo delce marljivega našega vojaškega pisatelja pl. Sočebrana z naslovom „kratek poduk o zemljišči." Cena knjižici slovensko-nemški z dvema podobama je 20 kr.
—	V zalogi J. Blaznikovih naslednikov je prišla na svitlo povest: „Roparsko življenje", prosto poslovenil Ig. Hladnik. Cena 20 kr. — V J. Leonovi tiskarni v Mariboru pa je dotiskana knjižica „Morilec Hugon Šenk in njegova tovariša" z 20 podobami.
— (Slovenska gledaliska predstava) je véliki ponedeljek v 14. dan t. m. Začetek ob Va 8. uri zvecer.
Predstavljal se bode prvikrat z deželno nagrado odlikovani ljudski igrokaz v 4 dejanjih s petjem, godbo in plesom „kolo" „Baron Fran Trenk" , kateri je izvirno hrvaški spisal slavnoznani J. E. Tomšić in přeložil
za slovensko gledališče režiser g. Josip Gécelj. Iv tej
*

predstavi posodi uprava deželnega narodnega gledišča
Česka.
Narod češki doživel je zdaj za praznike
v Zagrebu vso krasno izvirno garderobo in pri predstavi	vendar nekoliko zadostenja za prestane krivice s tem, da
svira godba našega domačega pešpolka. Za igro vežbali	je trgovsko ministerstvo proglasilo nov volilni red za
so se marljivo naši neutrudljivi diletanti, skrbno se	trgovinsko zboruico, da je razpustilo staro ustavoversko
bode uprizorila, torej upamo, cla se bode s polním vspe-	zbornico in da je preklicaje uže razpisane dopolnilne
hom predstavljala in do zadnjega prostora Talij
hram
napolnila
Čujemo
i
da bode pisatelj g. Tomšič osobno praško na
volitve, razpisalo splošue volitve v trgovinsko zbornico
prisoten predstavi
podlagi
novega volilnega reda.
trgovin
Naznanilo.
sko zbornico pade močna trdnjava nasprotuikov českega naroda in sedanje vlade.
Vesela je za češki narod tudi druga naredba se-verne césar Ferdinandovo železnice. po kateri morajo
Na vrtu podpisane družbe na Poljanski cesti oddá se brezplačno nekaj kilogramov nove sorte krompirja imenovan ..
znati uradniki in služabniki njeni povsod , kjer bivajo Cehi tudi češčino, sicer bodo ob službo.
Ogerska.
Priprave za predstoječe volitve v
u u uvnaj Atiu^iaiuuT	ouuv m imujmijm,	w^vim.«,,	«■ "j'huv	jjiuhoiuj^ivj vuitiivt? y
c esa r ski krompir". Oni kmetovalci, ka- državni zbor postajajo bolj in bolj živahne, in to prav teri želijo ta krompir dobiti, oglasijo naj se pri oskrb- po narodnem običaju ogerskem. Prejšuji teden dal je
poslanec poslanců zaušnico, kasneje napadla sta dva
niku vrta. Prednost imajo družbeniki.
Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske
v Ljubljani 7. marca 1884.
časnikarja poslanca z revolverjem po dnevi na ulici časnikarje so sicer dejali v zapor, pa to ne bode zabra

nilo novih enakih dogodeb.
Ko se je v zbornici zve
Novičar iz domaćih in tujih dežel.
delà naredba nižjeavstrijskega namestništva zarad živin
hitela sta poslanca Aponyi
vinskega trga Požunskega
Dunaja.
Cesar vrnil se je dne
m. iz
Ogerskega nazaj na Dunaj, drugi dan pa je bila velika vojaška parada, kakor vsako spoinlad.
Govorici
da
, .uvuvjjiv	* uijuuijavgtt, uitvitt o liti jjumauv/a rL^ujjvi
in Falk od opozicije vprašat vlado, jeli hoče braniti ogersko trgovino zoper take nepostavnosti, in res ministerski predsednik Tisza je onemu očitan ju zoper našo vlado še nekaj dodal — očividno vse z ozirom na pred-
bi se bila princesinja Valerija, najmlajša hči cesarjeva, zaročila s svojim bratrancem, se je v časnikih nekako uradno ugovarjalo. — Knez Wrede, nekdaj poslauik v Belemgradu, kjer ni znal poslovati posebno srečno, pre-
meščen je v Stuttgart.
Veliko politično vprašanje za velikonočne praznike napravili so — ogerski voli, oziroma Dunajčanom na
stoječe nove volitve
-----0--------------- w>	b^VIV
toliko časa, da bi bil dal preiskati, jeli je res kaj ne-
8icer
si
bil gotovo
pustil
postavuosti, in jeli je naredba res obrujena zoper ogerske
živinorejce, ali ne.
Laška.
Kardinal Hoheulohe povrnii se je v
korist izdana naredba nižeavstrijskega namestništva kateri obširno govori naš današnji dunajski dopis.
>
o
Ogerski judje so nahujskali tamošnje poslance in
Rim. Uradno je preklicano, da bi se bil nemški poslanik zadnji čas kaj razgovarjal z ministerskim predsednikom Pretis-om in še odločneje, da bi bil o razmeri med Laško
da
je bila dotična novica „Germanije" povsem izmišljena.
in Avstrijsko se kaj razgovarjal, iz tega se vidi
ministerstvo, in dunajski judje jim pri tem delu
proti
Dunajčanom obrnjeni
pošteno pomagajo. in kaj je
Pomenljiv je govor Mancinijev od přetekle sobotě in oziroma ponedeljka. Govoreč o „Propagandi" priznava
vendar jedro vsega vprašanja? Naša vlada je zaukazala za to, ker so judovski komisijonarji preložili živinski trg dunajski na Ogersko v Požun, da se ima zciaj po
uže obstoječih 4 enakih preisko valnih postajah enaka napraviti tudi na postaji Marhegg ogerske državne
da živinski potni listi ne veljajo, in
železnice
in pa
velike zasluge in trdi, da jo tudi laška vlada nikakor uoče preganjati, da pa ne more prezirati sodbe sodišča in da tudi v ptujih deželah ne bode ostala Propaganda prosta gotovih taks, ako pridobi lastnin. Sicer pa bode tudi laška vlada vkljub razsodbe pri propagandi posto-pala, kolikor moč in dopustljivo
dobrohotno.
to po besedah postave tako malo, kakor drugi taki listi, katerih ni napravila ona občina, v kateri je bivalo dotično živinče stalno.
tej naredbi pa hoče videti ogerska zbornica in vlada prelom carinske in trgovinske
Egipt. — Zveza z generalom Gordonom, ki je v Hartumu, je še zmeraj pretrgana. Čuje se, da je poskusil drug napad, kateri se mu pa tudi ni posrečil.
Rumunska.
zbornici je přetekli ponedeljek
pogodbe in Bog vedi kaj še vse, in to vse v brambo	ministerstvo dobilo naključno nezaupnico pri določevanji
ogerske živinoreje, ne v pospeh tamošnje živinske kup-	dnevnega reda, ker se ni po nasvetu ministerskega pred-
čije, ampak samo nekaterim judovskim oderuhom na	sednika pričela nadrobna obravnava o prenaredbi ustave,
ljubo, ki so do zdaj odirali živinorejce in dunajské me-	temveč se je sprejel predlog Rosetijev, da naj se o tej
sarje in jih hočejo vkljub vladinim naredbam odirati še	zadevi pričue splošni razgovor v sredo (danes). Vsled
v prihodnje. — Kar je zanimivo , je pa to , da izmed	tega sklepa dalo je ministerstvo odpoved. Kasneji tele-
vseh dunajskih levičarskih časnikov je „Vorstadt-Zeitung"	gram pa trdi, da je Bratiano preklical odpoved vsled
edina, ki podpira našo vlado na korist Dunaju, vsi drugi	na novo v zbornici izrečenega mu zaupanja.
leviški listi pa ji nasprotujejo na korist judom.
mestnem zboru poročal je prvi podžupan dr.
Prix o avdijencah pri ministerskem predsedniku, pri namestniku in pri ministru poljecielstva o zadevah živin skega trga. Minister za poljedelstvo izrekel se je, si prizadeva živinski trg ohrauiti nespremenjen,
v
da
se hoče
Žitna cena
v Ljubljani 29. marca 1884.
Ilektoliter: pšenice domaće 8 gold. 12 kr.
banaáke
tudi potezati, da preskrbovanje mesta z živežem ne bode 8 gold. 51 kr. — turšice 5 gold. 40 kr.
škode trpelo, misli pa, da trg Požunski nima nikakoršne
soráice 6 gold.
nevarnosti za Dunaj in
znal
večem začasno na
60 kr,
rži 5 gold. 69 kr.
ječmena 4 gold. 87 kr.
praviti zadrege, toda vpeljan tržen red se mora ohraniti nespremenjen.
prosa 5 gold. 53 kr.
ajde 5 gold. 53 kr.
ovsa 5 gold.
40 kr.
Krompir 2 goid. 86 kr. 100 kilogramov.
Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.