28. Številka.
V Trstu, v sredo 8. aprila 1891.
Tel« m
„EDINOST"
■ ■haj* dvakrat na teden, ▼nitko »redo in
lototo ob 1. uri popnlndnn.
„Edinost" stane:
«a th leto gl. «. —; iiven Avst. 9.— gl. » polu leta „ S.—: „ , 4.50 . ta fotrt leta , 1.60: , , 2.25 , Posamične številke ae dobivajo ▼ pro-dajalnicah tobaka v Trstu po K nov.,
▼ Gorlei in r Ajdovščini po • dot. N» Dtročb« tares priložen* naročnine ■• apravalitvo ne ostre.
EDINOST
Oglasi in osnenlla *e rakune po 8 ▼ ratica * petitu ; za naalovs t de^.V črkami ae plačuje prontor, kolikor bi
obaoglo navadnih vrstic. Poslane, Javna sahvale, osmrtnice Itd. ae račune po pogodbi.
V«i dopisi ne poSiljajn urednifitvu t nlifii Carintia it. '25. Vaako pi-tmo mora hiti frankorano, ker nefrankovana »e ne npro-jemajo. Hokopiai ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inaerate pre-)ema npravniitvo v lili«i Carintia J8. Odprte reklamacije ao proate poštnin«
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V adiaostj* m-i
Vabilo na naročbo.
Ob začetku prvega Četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovč svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov Časi so resni in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni nas interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog*
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.60
Uredništvo in upravniltvo.
Izjava.
Podpisano predsedništvo izjavlja:
1.	da je list „Edinost" glasilo političnega društva jednakega imena, ne pa katere-si-bodi osobe ;
2.	da tendencijo listu določuje in njega pisavo nadzoruje v to izvoljeni „nadzorovalni odsek", da torej nikdo ne more vplivati na pisavo lista;
3.	da je nadzorovalnemu odseku skrb, da se takoj lojalno prekliče, ako bi se bilo po pomoti ali na podlagi neresničnih informacij kaj neresničnega poročalo; in
4.	da g. prof. M. Mandič, ako treba, s prisego potrdi, da povodom naraeščenja sedanjega urednika ni nikdo vplival na tedajni odbor — najmanje pa kdo iz Ljubljane.
mm
PODLISTEK.
Hijen !Hagyar ember, rnhostrelec!
Humoristična balad«, zložil Fr. Zakrajaki. Loj Tereraka je v Peiti Se mlad a hud
Madžar,
Učen je, vljuden, hraber, pegumen, redka
stvar
„Az ellenabatatlan!" .. kak vitez je in
ptič,
To kažejo * o berki, ostroge, pes in bič.
Razvnetje ves „pri kroni* nocoj nal kavalir; Med dolgimi govori navstal je hud prepir; Visok se suče predmet, slovi politika, Loj Tereraka pa psuje Slovane, kar ae da.
„Per Jovem!* — čuj, zaškriplje Loj Te-
retnka kolnć:
Slovan mi je sovražen, pa je,teremtetč!— Zdaj bič po čašah trešči (pajdaši vmes
rjovč),
Pošastno serenado čuj, pes zalaja olo.
Spet poči v pojasnilo, da vse zažvenketd Po mizi z bikovioo in se zahrohotd: Pa zdaj ne več is vrčkov (ti Loju
majhni so),
Kar iz golid naravnoč rumeno mečo /.ro,
Omamljenim pajdašem ko sodnji dan buči, (Čeprav ao vsi pijani), ko Loj tak6 kriči;
Ob tej priliki izreka predsedništvo političnega društva „Edinost" svoje menenje, dn v časnikarskih polemikah — in tudi še tnko ostrih — ni smeti vpletati — ako ni to absolutno potrebno — osobnih napadov, ker bi utegnilo tako početje ostrupiti vse naše javno življenje. Za to pa izrekamo prošnjo, da se v bodoče odgovarja listu „Edinost" kot glasilu političnega društva „Edinost", ne pa uredniku lista, naj je že ta Peter ali Pavel.
V Trstu, dne 6. nprila 1891.
PREDSEDNIŠTVO
političnega društva „Edinost".
Pri XVII. rednem občnem zboru političnega društva „Edinost", dne 5. t. m. predlagal je gosp. M. Ka-muščič sledeče:
Slavni zbor!
Gotovo vam je vsem znano, da se je vnel na Kranjskem obžalovanja vreden prepir. Ni mi namen preiska-vati, kdo je na tem kriv. Gotovo pa je, da je bila našega društvenega glasila dolžnost, da reče svoje menenje ob tej zadevi. In res je „Edinost" nedavno prinesla članek, v kojem se obsoja ta prepir, in se obsoja, da se jedna stranka druži celo z narodnimi nasprotniki. Mogoče, da jedna ali druga v rečenem članku navedenih istin povsem ne odgovarja resnici — o Čemer pa še nisem do dobrega prepričan, — ali obžalovati moram, da je nek ljubljanski list odgovoril mesto z argumenti z osobnimi napadi na vrednika našega lista. Gosp6da, kam pridemo, ako se uveljavi taktika taka! , Edinost" je glasilo našega društva, ne
Ko še v uh6 osnplo ti strašni glasi vro, Pijani koribantje tule se razid6. —
A kaj belf, za boga, pred vratni Tčremke P Prikazni so visoke : . . pet . . . šest . .
devet jih je!
„Kaj vraga? So duhovi? . . Duhovi!«
ugiblje Loj,
In mrzel pot po čelu, po bradi teče znoj.
Ojoj. kak6 srdito te bele spake zrč! . . . (Loj Teremka ni vedel, da srajce, 'ruhe so) „Raj1 bos na gada stopim . . Ni šala, da te mor! . .* Loj Teremka šcpeče — „Duhov tu čaka
zbor!*
Za silo zdaj bi legel; pijan je pa zaspan, Peklenco sam pripeljal je bele spake
v atan,
In da-si Loj latinski: „Hoj, dpage !* kriči Duhove vendar satan še zmirom tam drži.
„Pobere da vas zlodi!.. Jaz moram iti apat!* Loj Teremka zavpije >r sproži cevkovrat. Kar jeden duh omahne, *r vrne v tla nato, „Ilaha! Tovariš, strašil ljutit ta več ne bo."
In urno še pet atrelov spuati v pošastni stan ; A alodjal Glej, duhovi stojć še vedno
v bran.
Zdaj vetra dih potegne, pošasti v gibu so In v skleneni zdaj vrati kar nadenj, huj.ido!
p« te ali one osobe; če pa list ta ked poroča kaj neresničnega — kar lahko vsakemu Časniku prigodi — dokaže naj se mu, mi preklical bode rad, ksr je neresničnega poročal. Predlagam torej: „Občni Zbor društvd Edinost" izreka svoje obžalovanje, da so se v časnikarske polemike zaCeii vpletati osebni napadi in izreka želja, da bi dotični krogi delali na to, da ne bi se v našem časnikarstvu vkoreninili taki škodljivi običaji."
Predlog ta vaprejel se je jednoglasno in velikim odobravanjem.
XVII. redni občni zbor „Edinosti",
političnega društva za Primorsko.
K temu občnemu zboru došlo je v nedeljo, dne 6. t. m. okolu šestdeset članov. Predsednik Iran Nabergoj pozdravi primernim nagovorom došle člane povdar-jajoč, da z nekim ponosom otvarja XVII. redni občni zbor političnega društva našega, kajti malokateroinu političnemu društvu je usojeno, da po dolgi vrati 17 let še krepko atoji in deluje v prospeh blagin je ljudstva. Po tem nagovoru predstavi vladnega zastopnika, svčtnika viteza V i d i o a, katerega zbor spoštljivo pozrirnvi. Na to pred stavi še novoizvoljenega diž. poslanca, g. prof. Vekoslava Spin čiča in povablje« nega gosta in urednika ,Nove Soče', g. A. G ajb r š č i k a.
Po teh formalnostih pozove društvenega tajnika, g. M. C o t i č a, da prečita poročilo svojo o delovanju društva v ravnokar preteklem društvenem lelu.
Poročilo to sldve:
Slavni občni zbor !
Pri XVI. občnem zboru našega druš tva vršivšim se dne 16. aprila 1890. iz
Ojoj, smodnik pošfel je, Loj Teremka sedaj Pokazal bi podplate; a kaj to hasni, kaj? Polnžje je opaano: „Ljudjč, pomagajte!* Grgutec kar mu nese, zdaj Loj zadere se.
„Prekleti me duhovi, hotč raztrgati t Pomozite. je sila!.. Huj, tolpa že hiti !* To ravno da izreče, že v oknih ko na mig Zablisne luč pri luči, ato glav zažene krik:
Ha . . Teremka ?. . Duhovi ? . . Kaj vraga
hoče to ?
„Aj, aj! Ne vidiš sosed? — na tihem
de nekdo —
„Dej, pazi! Alj ne vidiš tam srajc in
belih ruh ?
Loj Teremka bez dvojbe presit je vin-
aliih muh !*
„O bes te plentaj! Res je!* — zavpije
vse nato —
•V jve Loj je atreljal, pa srajce,
ruhe sft.*
Grn/an hohot se dvigne: „Hihi! hehd,
hehe !
Loj Teremka je vdarjen, v lasč dobil
ga je!* —
In v svitu tem peklenskem, na čelu vreli znoj, Loj z jezo in sramoto, spet trezen, bije boi. Ugnane pa uaode doživel s tem šo ni: Sam Lucifer mu v škodo napinja še moči;
voljeni odbor se je naslednje konstituiral: Ivan Nabergoj, predsednik ; Mate Mandić in M. V. Živic, podpredsednika; Maks CotiC, tajnik ; Anton Škabar, blagajnik ; I. M. Kljun, Ivan Mankoč, I. Turk, Ant. Truden in I. M. Vatovec, odbornika ; M. Ilrvatin, Ivan Martelanc, Drag. Martelanc, Štefan Nadlišek, A. Sancin-Drejač in Fr. Žitko, namestniki.
Dogodki, vrSivši se v ravnokar pre-teklem društvenom letu, bili so velepo-membni za politično in javno življenje naše. Odboru našega društva trebalo je čeatokrat poseči vmes, da varuje verske, narodne, politične in gmotno koristi slovanskih prebivalcev mesta tržaškega, njega okolice in pokrajine istrske; odbor imel je torej na vse strani vse roke polne posla in vršil je svojo dolžnost, kolikor so mu le dopuščale preskromne moči društva in pa obstoječe čudne —- da ne rabim dru-zega israia — razmere, koje so posledica visokim krogom še vedno priljubljeno taktike, neodgovarjajoče politiški kondiciji dežele naše. To je sicer jako žalostno in potrebno, da se konstatuje, ali se samimi rekrimina-cijami ne pomoremo si nikdar, ampak društva našega — kot tolmača mišljenja slovanskega prebivalstva dežele te — je dolžnost, rassodno pa energično delovati na to, da se v odločilnih krogih glede pri nas faktično obstoječih odnošajev pretesno jim obzorje nekoliko razširi in da se kroge ie prisili, da do cela odprč svoje oči in da gledajo razmere take, kakoršne v resnici so. Ta prevažin moment imel je ravnokar odstopajoči odbor vedno pred očmi, in trudil se je pošteno, da bi sruiil stare tradicije in staro taktiko. Po njega inicijativi sestavila se je spomenica, v kateri smo vestno načrtali faktični položaj, jasno označili tožbo in želje tržaikih Slovencev in drastično naslikali gorostasne krivice, ki se nam gode v vsakem pogledu. Spomenico to izročila ae je g. namestniku 16.
Ni ljuba tam pri vratih? . . Da! Zdramil
jo je šum,
Pristopi, ruho dvigne (ae meša Loju um.) In vsklikne, ha . . (najrajši bi Loje zdaj
bil gluh),
In vsklikne zaničljivo : „Č e s t i t a m, strelec ruh! . . .
Psa mesto jazbeca.
(Reanična lovska dogodim, Zap, Molodćj ohotnik.)
(Konec.)
„O tristo zelenih, to mi je pa aam peklenšček napravil !* vpije sedaj streznjeni Pekovec. „Pre mej muš*, kaj taerga pa šo ne! Petnajst let sem že za lovca, psa pa šo nisem ustrelil !* Javkal je tam nad svojim ustreljenim psom, prišla mu jo pomagat še Flora in ne prav mičen dvospev razlegal se je po nočni tišini.
Toda kaj z ustreljenim psom ? Tukaj puatiti ga kot pošten lovec ne sme, javno aeboj nositi ga tudi ne kaže, kajti fantje vasujejo; dobili bi ga. Vtakne ga toraj pod pokrov lovske torbe in bajdi po najbolj zapuščenih poljskih potih domov. Blizu Češnjovka je že; kar ga obstopijo domači fantje, ki so ga oddaleČ videli, in se poskrili, hoteč ustrašiti ga.
„Kaj pa imaš, Pekovec? Pokaži no!*
nov. pr. 1. po posebni deputuciji, sestavljeni po zastopnikih vse okolice. Obžalovaje pa morao1 priznati, da so nam blage namere -po veliki Težini ni9o posrećile, na čemur pa nismo krivi mi, ampak poznani, stari in krivi nasori in predsodki.
Dovolite mi, slavna gospoda, da se na kratko dotaknem važnejših dogodkov preteklega društvenega leta. Ti bi bili:
1.	Znano vam je vsem, da se mestu našemu in njega okolici bližajo jako resni časi, ko se mu odvzame star privilegij in ae mu premeni dosedanja podlaga trgovskih in gospodarskih njega odnošajev : •koro skoro odvzame se nam prosta luka. Z odpravo proste luke uvede se tudi nova užitninska linija, koja se potegne okolo mesta našega. Zadeva ta posega prav globoko v interese siromašne te okolice in je naš državni poslanec, g. Iv. Nabergoj, videč, da bi izvršenje vladinih namer ob tem vprašanju močno škodovalo ptebival-cem tržaške okolice, pobrinil kot privatna osoba in kot državni poslanec na Dnnaju, da odvrne pretečo nevarnost, ali pa vsaj toliko reši, kolikor se sploh rešiti da. Njegova beseda je res toliko zalegla, da se je stvar zasukala na bolje, in smo upali, da rešitev tega vprašanja — četudi ne bode nam povsem ugodna — nam vsaj ne bode skrajno neugodna. Pozneje se je stvar po krivdi poznanih naših tržaških prijateljev zasukala zopet na slabše in je vlada zopet posegla po svojih prvotnih, dam skrajno neugodnih namerah. Odstopajoči odbor bavil se je neprestano in intenzivno z zadevo to : odposlal je deputa-oijo k g. namestniku in sklical javen shod ▼ hotelu „Europa." G. namestnik nam je sicer obljubil, da se hoče zanimati za stvar, aH jasnega odgovora nismo dobili, kakor je že navada ob takih prilikah. Javnega shoda v hotelu .Europa" udeležilo se je mnogo okoličanov. Pri tem shodu izrekla se je zahvala g. Ivanu Nabergoju na njega trudu in se je sklenilo, da se v tej zadevi odpošlje posebna peticija na drž. zbor in se posebna deputacija pokloni Nj. Veličanstvu, premilostljivemu cesarju. Petioijo je podpisalo nad 1500 okoličanov in se je odposlala v mesecu decembru državnemu zboru. Deputacija pa odide v kratkem, kajti Nj. Veličanstvo je uprav pred par dnevi dovolilo avdijenco. Nadejamo se, da Njeg. Veličanstva poznano pravicoljubje in državnega zbora razsodnost odkloneta pretečo nam nevarnost.
2.	Po inicijativi odstopajočega odbora sezval se je shod obrtnikov in trgovcev, da se posvetujejo radi naprave slovenskih napisov. Da-si vspeh ni bil tako ugoden, kakor smo se nadejali, vender povsem brezvspešen naš trud ni bil in je začetek
„,E, kaj bi tako radovedni bili, nad jazbeca sem šel, pa sem zajca ustrelil !*" .Zajca z repom !" zavpije za njim fant, ki se je bil splazil ca Pekovca in videl pasji rep, ki je silil ven iz torbe. Splošen smeh sledil je tem besedam. „Ne bodite mi sitni „pre mej muš*", pravi osramočeni Pekovec, predere vrsto fantov, tam, kjer je bila najredkeje, ter jo ulije naravnost po polji domov.
„Pita je ustrelil" smejali so se fantje. Drugi dan vedela je to cela vas, teden na to cela fara, kajti Kastor je bil znan pri lovcih kot dober brakir. Pekovec pritekel je ves poten domov, zagnal puško in torbo v kot, pograbil psa in lopato in zagrebel svojega brakirja pod staro tepko na vrtu.
Cel tedun ni si upal ubogi Pekovec doli k Kurentu; še le, ko ga je premagalo poželjenje po oni kislici, ki jo evfemi-stično imenujejo vino, šel je tja, kjer mu ga je plačal Andrejček vse eno liter, če tndi ni jazbeca ustrelil. Pri kisli Kuren-tovej kaplici so se norčevali iz Pekovca; no on se ni menil za te norčije. Še dandanašnji, kadar je veliki lov in so vsi lovci skupaj, kličejo Pekovcu, ki vedno zadnji prihaja :
„Ti, Pekoveo, le glej, da zopet ka-cega psa ne ustreliš !*
v tej zadevi tudi storjen. Novemu odboru bode dolžnost, tudi v tem pogledu delo nadaljevati.
3.	Posebno važen dogodek v tem društvenem letu bilo je ljudsko iteviljenje. Dobro vedoč, da bodo nasprotniki naši tudi to zadevo upotrebili za svoje, nam neprijazne namene in da se pri tem ne bodo vstrašili tudi najpodlejšega sredstva, odposlal je odbor tudi ob tej zadevi deputacijo do g. namestnika. O. namestnik nam je obljubil, da hoče — kolikor je od njega odvisno — strogo gledati na tof da se vrši postava, da pa njega ingerenca ne sega posebno naširoko, ker je mestni magistrat avtonomna oblast. Izdali smo ob tfej priliki posebno brošurico in smo ljudstvo poučevali pri javnem shodu, kojega smo že gori omenjali. Jako značilno za mišljenje in pravico- in svobodo-ljubje naših nasprotnikov je to, da se je radi tc brošurice v javni seji nad nami razkoračil znani tržaški zastopnik in da so nas potem celo ovadili državnemu pravdništvu. Toda pogoreli so popolnoma s svojim avtokrati-skim nastojanjem. Kako se je štetje vršilo in kaj se je vse godilo, vam je znano.
4.	Dne 25. in 30. avgusta pr. I. imeli smo dopolnilne volitve v deželni zbor istrski. Dogodki v tem dež. zboru so senza-cijonelni: kar se tam dogaja, kar je tam možno, ne dogaja se v ni jednem parlamentu pod solncem. Nasprotniki naši nočejo umeti, da je deželni zastop po ljudstvu izvoljena zbornica, ampak smatrajo ga za svojo do-meno. Zato pa mečejo preko vrat vsacega, koji jim ne ugaja, ne glede na to, da je bil po ljudstvu izvoljen na povsem korekten in postaven način, ali pa celo jednoglasno. In tako so izključili dr. A. Stangerja, ki je bil izvoljen a večino in Mate Mandiča, ki je bil izvoljen jednoglasno. Ker pa je bil gosp. Slavoj Jenko istimi glasovi izvoljen, kakor prof. Mate Mandić, vrgel jim je še ta gospod mandat pod noge, kar je bilo povsem korektno, kajti, ako je volitev jednega neveljavna, mora biti neveljavna izvolitev tudi druzega, ki j» bil zajedno in od istih volilcev izvoljen. To je bilo torej grdo nasilstro! Toda volilci sami dali so točen in jasen odgovor na to nasilstvo : volili so sopet jednoglasno gosp. prof. Mate M a n d i ć a in gosp. Slavoja Jenka in z veliko večino g. dr. Stangerja, koje tri gospode je priporočilo naše društvo.
5.	Tudi za občinske volitve v Roču in Pomjanu smo se brigali. V Roču smo letos prvikrat zmagali, v Pomjanu pa, žal, propali, ali, kakor stvari zdaj stoje, gotovo zadnjikrat.
6.	PrevaŽen dogodek v tem letu bile so nenadno razpisane državnozborske volitve. Ko smo doznali o prevažnem tem dogodku, poprijeti smo se dela z vso enor-žijo, da priborimo Slovanom tržaškim in istrskim vsaj približno primeren zastop. Po tehtnem premišljevanju in vestnem poizvedovanju postavili smo za kandidate: ga vstočno Istro g. prof. Vek. Spinčiča, sa zapadno pa g. dra. Matka Laginjo in za III. volilno skupino tržaško g. Ivana Nabergoja. Za mestno skupino istrsko nismo postavili Bvojega kandidata.
Za vstočno Istro postavili smo kandidatom g. prof. Spinčiča, ker se je dosedanji mnogoletni in izborni zastopnik, gosp. dr. Dinko V i t e i i ć radi bolehnosti na tej časti odpovedal. Dolžnost naša je, da se g. dru. Dinku Viteziću ob tej priliki naj-prisrčneje zahvalimo na mnogoletnem trudu za moralne in materijalne koristi slovanskega prebivalstva Istre in da mu izrečemo zahvalo na oni jekleni odločnosti, kakoršno, žal, pogrešamo pri marsikateremu drugemu narodnemu zastopniku. Gospod doktor b6di uverjen, da mu je zahvala naroda zagotovljena! Bog mu podeli potrebno zdravje!
Izid državnozborskih volitev bil je za nas velečasten in sme politično društvo ponosno biti, kajti zmagali smo na vsej črti. G. prof. SpinČić bil je izvol jen z vsemi proti jednemu glasu, g. Ivan Nabergoj s ogromno večino in za doktorja Laginjo
imeli smo po izvolitvi volilnih mož večino 9 glasov. Ali pri tej volitvi zgodilo se je, kar se more zgoditi le tam, kjer gospodari moralno do tal pokvarjena stranka, ne poznajoča resnice in pravice. Nasprotni komisiji v Vodnjanu in Poreču sti uničili — videči, da imamo mi večino — 13 naših postavno izvoljenih volilnih mož, kojim so tudi c. kr. oblastva izročila potrebne legitimacije. Po tem nesramnem činu — kateremu menda ne najdemo para v analih volilnih bojev v državi naši — dosegli so, da je ostal naš kandidat, dr. M. Laginja za dva glasa v manjšini. Ali volilci so že storili potrebne korake, da vsa državna zbornica izve o grdem tem nasilstvu in uverj6ni smo, da državni zbor prav v kratkim strogo obsodi take nepostavnosti s tem, da uniči izvolitev nasprotnega kandidata ter pokliče v zbornico postavno izvoljenega g. dr. Matko Laginjo.
Dogodki ob državnozborskih volitvah pričajo nam, da se je ljudstvo jelo živo zavedati svojih pravio in da je tudi pri volji, odločno zahtevati dejanskega izvršenja teh pravic. Zavedanje to je največi moralu, dobiček, kojega moremo dano« zabeležiti.
7. Solnčno leto 1890 završili smo z jako veselim dogodkom; prezaslužni nai predsednik in vrli voditelj tržaških Slovencev prasnoval je 31. decembra p. 1. petindvajsetletnico svojega javnega delovanja. Ob tej priliki poklonila se mu je deputacija našega društva in društveno glasilo proslavilo je znameniti ta dan s posebnim člankom. In ne le mi Slovenci, vsi pošteni krogi radovali so se tega dne: najprisrčnejše častitke prihajale so od vseh strani našemu prvoboritelju. Delovanje g. Ivana Nabergoja je nam vsem odprta knjiga. In kako da sodijo o njem na najvišjem mestu, priča tem povodom podeljeno mu odlikovanje : vitežtvo Fran Jo* sipovega reda. Odlikovanje to bodi Vam, prečastiti g. predsednik in zastopnik naš, v zadoščenje za vse ono, kar ste morali pretrpeti od strani naših političnih nasprotnikov v dolgi dobi 25 let in bodi Vam v dokaz, da le v odkriti borbi za koristi ljudstva svojega in domovine svoje si stečemo časti in slave : kajti le tako borbe zmaga je zmaga resnice in pravice.
Izrekajoč željo, da nam milostni Bog ehrani našega Ivana Nabergoja Še dolgo vrsto let krepkega in cdravega, sklenem današnje poročilo.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
NotranJ« dažala.
Jutri se snide novoizvoljeni državni zbor. Čudna je res sestava tega zbora, ko niti danes ob predvečeru njega otvor-jenja nič gotovega ne vemo, kako da se razvrsti jo posamične stranke. Vprvl vrsti nas zanima seveda vprašanje, kako jo ukrenejo naši slo venski poslanci. Vprašanje to provsročilo je dokaj intenzivno gibanje v naših političnih krogih, o čemur nam priča živahna razprava pri občnem zboru političnega društva „Edinost". Is debate, vršivše se ob tej priložnosti, je razvidno, da oni naši politiki, koji po svojem prepričanju stojo na odločnejši strani, ue goje posebnih nad do Hohen-vvartovega kluba — in uprav ta klub iz bral si je grof Taaffe, da ga reši iz soteske — in da bi najraje videli, da se osnuje občeslovanski klub s Poljaki vred; ako to ni mogoče, pa slovanski klub brez Poljakov; in ako bi tudi to ne šlo, pa vsaj hrvatsko-slovenski, odnosno klub Jugoslovanov. To bi bile želje odločnejših naših mož, toda poznajoči razmere in osebo bojimo se — ne, uverjeni smo — da se, žal, nijedna teh želja ne izpolni. Osiguranje življenja ministerBtvu Taaffe-jevemu — to je tisti fantom, za katerim hitajo večina naših poslancev kar sa stavo. To je gola istina in istino to nam je v
poštev jemati. Če pa je že tako, pridružimo se tudi mi menenju: ako če že ni drugače, vstopijo naj s IIohenwartovim klubom v organično zvezo, toda le kot samostojna in avtonomna skupina, kajti le tako bodo mogli primernim naglasom staviti svoje zahteve. Ako se je celo češkim fevdalcem — kojim vender ne gre tako za kožo, nego nam — zdelo potrebno staviti take pogoje, je potreba taka nam Slovencem stokrat večja. Gospode poslance prosimo, da slušajo tudi glasove, izrazujoče javno menenje. Vsaj jim radi verjamemo, da jim jo uvaževati splošni položaj in okolnosti, kakoršne obstoje, ali tudi glas javnega menenja ni smeti povsem zametati. Včasih tudi kak volileo kako pametno oove! Iste besede, koje smo zaklicali ljubljanskim krogom, zakličemo tudi državnozborskim poslancem našim: Glejte, kaj delate!
Da-si se Mladočehov vse ogiblje, karkoli si noče na glavo nakopati odij — kako bi hitro rekli P! — „nestrpnosti" in „konfuznosti", se nam zdi vprašanje, kako je zasuče ta skupina, preime-nitno. Pavšalnemu obsojanju Mladočehov pa mi ne moremo nikakor pritrditi. Kdor po izjavah tega ali onega časnika — ki je vrhu tega še privatna last — in po izjavah tega ali onega prevročekrvnega politika obsoja stranko v nje skupnosti, ta dela krivico. Krivica pa je tem večja, ako dotična stranka niti še ni stopila na pa-zorisče. da torej niti ne vemo, kakove so jej želje in kakova jej bode taktika. Slovenske poslance bi torej prosili, da ne obsojajo prehitro, ampak da stopijo v dogovore s Mladočehi in da dosežejo — če je le mogoče — sporazum-Ijenje. S tem bi neizmerno koristili stv#ri naši, kajti to bi bil prvi korak do zdravega in naravnega razvrščenja strank v državnem zboru našem.
Ob tej priliki hočemo se dotakniti pogovora češkega realista in sedanjega Člana mladočeške stranke, prof. dra. K a i z 1 a t nekim češkim Časnikarjem ker je vsakako zanimivo, kako ta mladočeški odličnjak sodi sedanje položenje.
Prof. Kaizl meni, da položenje za narod češki n i tako neugodno, nego se ▼ obče meni. Dobro znamenje je to, da se je levioa pokazala tako slabotna in n e-značajna. Čehi stopijo vsakako v o p o-z i c i j o , mera in tendencija opozicijo te pa je odvisna od tega, kako bode ti postopali vlada in večina. O Poljakih meni prof. Kaizl, da se jih mnogokrat krivično sodi, ako se trdi, da bi ae vesali tudi s hudičem. Poljaki so bistroumni politiki in so takoj spoznali notranjo slabost levičarjev. Na vprašanje, ali ni mogoče, da bi se Mladočehi vezali a zgodovinskim plemstvom, odgovoril je Kaizl odločno; „Za sedsj ne!" Po menenju tega mladočeškega politika spravne predloge ne pridejo več pred deželni zbor, kajti, ako Staročehi polože avoje mandate — kar se skoro gotovo zgodi — iu sto« pijo na njega mesto Mladočehi, odpade jeden glavnih činiteljev, brez katerega ne moreta vlada in nemška stranka spravo sklepati. Mladočehi pa ue bi nikakor glasovali za tako spravo. Velezanimivo je, kar je odgovoril prof. Kaizl na vprašanje: Ali ni mogoče, da vlada iu bodoča večina izključita vsa narodna, verska in ustavna vprašanja? — Rekel je: To je nemogoče. Kajti ni ga skoro predmeta o katerem bode obravnavati državnemu zboru, da ne bi bil v zveai s narodnim in ustavnim vprašanjem. Ako bi hoteli izključiti taka vprašanja, zavirali bi razvoj države; takemu početju pa se bode izogibala vsaka vlada in vsaka veČina. Prof. Kaizl ae nikakor ne boji, da bi nastopila doba persokucij sa narod češki; vlada se bode k večetn trudila, da ohrani status qu«. Toda tudi to se jej izvostno ne posreči in slednjič se stvar zasuče Čehom aa dobro.
Njegovo Veličanstvo imenovalo je 18 novih članov v gospodsko
zbornico. Mej temi pripadajo : vseuči-lišeni profesor Harte), sekcijski načelnik Inama Stemegg, veleindustrijalec Lanna, veletržec Miller, vseučiliščni prof. Siegel in odvetnik Stoger (6) estavoverni a t r a n k i ; grof Badeni, predsednik senata Rakwicz in vseučiliščni prof. Zoll (3) P o-Ijakom; grof Henrik Brandis in baron Gudenus (2) katoliškim konservativcem; predsednik Hlavka in prelat Korčian (2) Čehom; predsednik senata Has]mayr-Grasaegg, F' Z. M. baron Dopf-ner, vseučiliščni profesor, dvorni svetnik JagiČ, dvorni svetnik Sochor in deželni glavar grof Vetter (5) sr e d n j i stranki.
DOPISI.
Ix Trsta, meseca aprila 1891. [Izv. dop.] (Kaj želi n a r o d P) Ob vsakih glavnih praznikih ima naše ljudstvo kaj svojega; cerkveni prazniki so zajedno nekaki narodni prazniki. Narod hoče slaviti Stvarnika po svoje, z svojimi običaji, podedovanimi iz časov naiih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda.
To, kar sem rekel, velja o celem našem narodu; osobito pa glede naše tržaške okolice. Še nam doniti po ušesih besedi aXpHCT0Ci> Bocicpecct!" ta navadni Velikonočni slovanski pozdrav in vsled tega mi je govoriti o minolih Velikonočnih praznikih. Velikončne molitve, hvalnice, psalmi itd., katero se začenjajo na veliko sredo ter trajajo do velike sobote, vršć se po naših slovenskih deželah ponajveč in skoraj edino v latinskem jeziku.
Enako je menda (vsaj, kolikor jo meni znano) povsod v tržaški okolici — izzitnši Barkovlje. V tem selu so se vršile od nekdaj označene velikonočne molitve v domačem slovenskem jeziku. Pred nekaj leti se je začelo pa i tam moliti v latinskem jeziku, kakor drugod. To je trajalo dve, ali tri leta, in dokler se je v cerkvi molilo, videl si le primerno malo navzočih ljudi, kajti poslušati, in no razumeti pač ni vspodbujevalno.
Vsied tega je bilo domače ljudstvo silno nezadovoljno; več selskih prvakov je šlo se pritožit k tedanjemu prevzv. g. ikofu ter odločno so aahtevali kraČene jim pravice. Imenovani prvaki so zahtevali to v imenu skupnega domačega ljudstva in prevzv. g. škof. se jo udal tej želji naroda.
Od tedaj imajo Barkovljani na veliki teden zopet vso dotične in označene molitve v rodnem svojem slovenskem jesiku.
Kar je mogoče v Barkovljah, to bi moralo biti mogoče povsod po okolioi, in povsod po Slovenskem! Domače ljudstvo, narod nai bi bil s tem gotovo zelo zadovoljen ; vsaj odkar so se v Barkovljah zop|t pričele dotične slovenske molitve, je oerkev skoraj vedno polna in narod udano in verno posluša molitve, katere razumi! —
Č. g. A. Marušič, učitelj verstva na o. kr. gimnaziji v Goriei izdal je 1. 1874. (s namenom, da bi naše, v cerkvi čitajoče ljudstvo razumelo, kaj gg. duhovniki molijo. Op. dop.) knjigo: „Sveti veliki teden in Velikanoč itd." in v predgovoru tej knjigi pravi: „Hvala Bogu ! Izpolnjena je ena mojih srčnih želj. Odkar sem začel spoznavati pomeu in lepoto obredov Velikega tedna, nisem se mogel iznebiti želje, da bi bo tudi — vsaj bolj omikani — slovenski ljudje mogli udeleževati jih, kakor se jih udeležujejo n. pr. naši tukajšnji laški sosedje, katerih je vse polno pri vseh raznih opravilih Velikega tedna*.
Dotična izdaja č. gosp. A. Marušič-a je sioer latinsko-slovenska, t. j.: kar je pisano na prvi polovioi vsake strani r latinščini, tolmačeno je na drugi v slovenščini. — Spominjam ae pa prav gotovo, da ko sem bil se otrok, vidol sem kujigo (katero se je rabilo v velikem tednu) tis-kauo v „motelčiči" le v slovenskem jeziku ! Kolikor mi je znano, poslužujejo se Barkovljani deloma označene knjige gosp. A.
Marušiča; po njej bi lahko segali tudi drugi vsški veljaki in sicer taki, kateri bi priborili v cerkvi svojemu rodnemu jeziku toliko veljave, kolikor je ima v Barkovljah! Na delo toraj ! Kar je mogoče v Barkovljah, je lahko mogoče tudi drugod po okolici in sploh po Slovenskem. Če tudi so Barkovlje v tem obziru „prior tempore" nič no dć ; do prve prihodnje Velikonoči je še mnogo časa, in do tedaj se da tudi drugod mnogo spremeniti. Narod želi moliti Boga v svojem jeziku in ravno tako se mu dopada poslušati svoje gg. duhovnike moliti v svojem jeziku. Z vseobčo vpeljavo molitev ▼ slovenskem jeziku o priliki Velikega tedna, koristilo bi se neizmerno cerkvi in narodu ! „Pomozi nam o predobri bože", da Te bodo zamogli hvaliti naši svečeniki vsaj v velikem tednu v rodnem našem jeziku.	»X*.
Različne vesti.
Pri občnem zboru društva .Edinost"
vsprejela se je jednoglasno nastopna resolucija :
Glede razvrščenja strank v novi državni zbornici pričakuje politično društvo „Edinost* od gg. poslancev Ivana viteza Nabergoja in profesora Veko-slava S p i n č i č a , da se potezata sa to, da se snuje slovensko-hrvatski klub — ako ni mogoče osnovati slo* vanskega kluba —, koji bi se stavljal v dogovor s Ilohenwartovim, ali kojim drugim klubom, koji bi zmiraj iu odločno podpiral slovenske poslanoe vsaj v toliki meri, kolikor sahtevajo odloki ljubljanskega shoda.
Iz narodnih in verskih ozirov izreka politično društvo „Edinost11 iskreno željo, da imenovana poslanca ne vstopita v ka-teri-si-bodi klub, kateri bi se v dosego stalne ali začasne večine vezal 8 klubom prejšnje levice.
Sploh pričakujemo od imenovanih dveh poslancev, da dosledno in zložno z drugimi jednakomislečimi slovanskimi poslanci delujeta v izvršenje narodne avtonomije in popolne jezikovne enakopravnosti v šoli in v vsem javnem življenju.
Umrla jO gospa Terezija udova Camuffo, tašča znanega tržaškega ve* letržca, g. Mihaela Trudna, v 79 letu svoje dobe. Rodoljubni rodbini izrekamo najpri* niše svoje sožalje.
6. Ivan $aboc podaril je „Podpornemu druitvu sa slovenske viaokoiolce na Dunaju4* svoto 50 gld. ter potemtakem postal ustanovnik tega društva. Posebno sadovoljnostjo bilježimo ta čin znanega tržaškega rodoljuba!
Poroka. Včeraj se je poročila gospo-dičina Fani Nabergojeva z gosp. Alojzijem Dolencem na Prošeku. Novoporočencema izrekamo najprisrčniše čestitke.
$ram JIH bilo 1 Nedavno ožigosali smo drsnost neke godbe, ker je pri velikonočni procesiji začela svirati koračnico, sestavljeno po motivih znane umazane tržaške „n&rodne pesmi* in s tem svojim početjem ob tako slovesni priliki provzročila nezaslišan škandal. Menili smo, da drzno to početje obsojajo vsi trezno misleči ljudje. Gospodje pri „Mattinu* so pa menda dru* zega menenja, kajti rečena „narodna pe* sem* jim gre menda v posebno slast, sicer ne bi bili ta pesniški prizvod pred par dnevi ovekovečili s tem, da so ga priobčili v nemškem prevodu. Dvomimo pa, da bi bili s tem ustregli onemu delu tukajšnjega nemškega elementa, kojemu je lo količkaj do tega, kar mi navadni ljudje nazivljamo „dostojno*. Prav radi bi naveli par kitio te peBtui, da označimo naše „kulturtragerje"; ker pa bi rahločutno čitateljico — da je ne razžalimo — morali naproaiti, da položi list iz rok, rajše opustimo to.
Tržaiki mestni svot imel je v ponedeljek ob 7. uri zvečer svojo javno sejo. Po predlogu municipalne dclegacije sklo-
nilo se je jednoglasno, da se mestni zbor pridruži spomenici, kojo je trgovska in obrtniška zbornica odposlala ministeratvu za trgovino glede naredeb, koje naj bi se izvršile Lloydu na dobro.
Ob prošnji dotičnega odbora za napravo zdraviškt ga hotela v Barkovljah vnela se je živahna debata. Municipalna delegacija predlaga namreč, da mestni zastop prevzame neko število delnic. Z »žirom na to, da nam bilanca mestne uprave za leto 1890 kaže znaten deficit, predlaga svćtnik Ra sc o vic h, da se o tej zadevi obravnava še le potem, ko se reši predloga o mestni bilanci. Ker so pa predlog ta odklonili, predlaga rečeni svetnik, da se preko tega predmeta preide na dnevni red. On je proti temu, da se mesto finacijelno udeleži namerovanega podjetja in sicer zato, ker je dokazivanje finančnega odseka za udeležitev nedostatno in nima nikake reelne podlage. Govornik meni, da se koristi, koje bi moglo mesto pričakovati od tega podjetja, jako dvomljive, dočim bi si občina naložila posredna in neposredna bremena. Svćtnik Rascovich trdi, da je vse poročilo jako nestalno in prepušča le plenumu, da ukrene, kakor se mu zdi. Že okolnost ta sama na sebi mora vzbujati resne pomisleke proti udeležitvi občine pri tem podjetju.
Svćtnik dr. Consolo zagovarja finančni odsek, češ, da je bila temu odseku jedino naloga, na podlagi predloženih podatkov izreči menenje svoje gledć financijelnc strani zadeve te. Tudi govornik meni, da čas ni ugoden, da bi se mesto vdeležilo tega podjetja: financijelne aile občine troba je uporabljati za druge koristnejše stvari in zato naj bi se dotične osobe, ki so lo stvar sprožile, postavile na čelo kakemu drugemu podjetju, koje bi bolje ugajale koristim mesta. Govornik je menenja, da se odkloni prošnja ta.
Opiraje ae na skušnje jednakih dru-sih podjetij dvomi svćtnik Mazorana, da bi Barkovljansko podjetje vspevalo. Ako „Hotel de 1« Ville* v Trstu donaša le 3>/s% dobička, morali bi v Barkovljah biti zadovoljni, ako bi se pokrivali stroški. Priporočila prihajajo le od interesovane strani, toda to ni pametno, da gostilničarja vprašamo, je-li vino dobro. Zgoditi bi se moglo, da bi nekega dne ne imeli ni hotela ni kapitala.
Rasooviehev predlog vsprejme se z 22 od 43 glasov.
Za popravo delalnic zanemarjeni mla* dini dovoli ae svota 7000 gld. Svetnik Angeli priporoča, da se popravila na mestnih poslopjih pravočasno izvrše, da se tem načinom izogne nepotrebnim stroškom.
O predlogu šolskega odseka, da se pri sv. Mariji Magdaleni zgornji (na istr* ski državni ceati) osnuje čveteroras-rednioa z italijanskim učnim jezikom, vname se živa debata. Proti predlogu govori svetnik R. L u z z a t o, kojemu se pridruži svetnik dr. S a n o i n. Poalednji taji, da bi bila šola ta potrebna. Potrebna pa bi bila jednorazrednica pri av. Mariji Magdaleni spodnji, da ne bi morali mali otroci zahajati v ralativno jako oddaljene šole.
Svetnik dr. d1 A n g e 1 i zagovarja predlog, češ, da bi bilo s tem uzstreženo prebivalcem sv. Marije Magdalene spodnje in zgornje. Tudi svćtnik dr. Spadoni je tega menenja. Slednjič se sprejme predlog dra. Morpurga, da bo poročilo razdeli v tisku in se zadeva ta postavi na dnevni red prihodnje seje.
Uotopnlce k koncertu „Slov. pevskega društva* dobivajo se tudi pri g. Andreju Kalanu, (Via Oaserma) in v „Tržaškem poop. in bralnem društvu*.
Vesslica pevskega društva „Zarja* iz Rojana vršila so je nepričakovano sijajno. Obširna dvorana hotela „Europa* bila je natlačeno polna različnega občinstva. Prišlo je namreč mnogo gostov iz okolice, osobito Rojan je bil dobro zastopan, a videli smo tudi nenavadno dosti mestne inteligeuoe, gospodov in gospic, čeprav je mnogo manj-
kalo znanih slovenskih mestnih obrazov Ves program vršil se je natančno tako, da moramo iz srca častitati vrlemu pevskemu zboru, ki, čeprav ne velik na številu, sestoji i i zgolj izbranih krepkih glasov. „Koračnica", nova skladba za glasovir, je občinstvu ugajala ter se je morala ponoviti. Pravo navdušenje je pa nadvladalo, kader so nastopili tamburaši. Po dovršeni tcČki „Tam gdje stoji" morali so na burno zah-tevanje zopet prijeti za svoje instrumente in udarili so naš „Naprej*. Divno pesen „Sokolsko* moral je zbor tudi ponoviti. Samospev najnovejše Curkovičeve „Ne poznam te bajno ime*, kojega je jako precizno in z jako lepim glasom proizvajal znani baritoni&t g. Ferlaga je občinstvu vidno ugajal ter bil burno odobravan. Enako tudi Mašekov četverospev „Pri zibeli",na kar so tamburaši udarili g. Borovščaka novo skladbo „Itazivija*. Pravi biser vse veselice bil je pa vendar po splošnem menenju Merlattijev mešani zbor „Ave Marija", ki se je tako mclodičuo-ubrano peval, da nam je po ušesih donelo liki jek znanih cerkvenih pesnili, izvrševanih po Slavjauskega nedosegljivih pevcih. Tako lepo in ubrano petje moralo bi se gojiti sploh po naših hišah božjih. Občinstvo ae je temu zboru divilo ter ga burno odobravalo. SI. zboru priporočamo, da bi dalje gojil umetno slovensko cerkveno petje. Pravo navdušenje se je zopet pokazalo, ko so tamburaši po Eisenhutovi „Mazurki* na oočuo zahtevanje udarili krasno rusko pesen „Sarafan" in na to „Domovini*. Tamburaši morajo se pač veseliti nad splošnim odobravanjem in navdušenjem zarije. Videl sem okoličana, ki še ni slišal tamburaškega zbora, in ginjen mi je rekel da so mu zdi, kakor bi bil v nebesih. Kocijaučičeva krasna skladba „Oblačku" pevata se je z enako natanjčnoatjo, kakor druge pesni in se je morala ponavljati. O tej priliki moramo javno pohvaliti društvenega tenorista, g. Katalana, ki se z veliko požrtvovalnostjo in trudom briga za društvo ter sam vodi petje. Konec veselici bila je igra „Damoklejev meč", za to priliko uprav primerna. Uloge soui. o res moglo uahati v boljših rokah, kajti ki? ; je opazoval nagajivega Gregca,)kuko se je rogal soprogi Florijanovi in mojetru samemu, moral se je nohotć smejati. Stari mojster knjigovez Florijau, jezeč se nad svojo neumnostjo vzbudil je občen smeh, istotuko ženka njegova Lucija (ga. Mikelič) in hči (gospica Fabjani). Slednjič je prišel tudi šolmaater Peresnik (g. Bremic), ki se ima zahvaliti samo imenu „Damoklej", da je dobil lepo mojatrovo hčerko za ženo. Burka vzbudila je veliko neprisiljenega smeha in radosti, ker igrala se jo v istini dobro. Slavno občinstvo je imelo ta večer sploh lep umetniški užitek, kakoršnih želimo, da nam več priredi vrlo pevsko druitvo „Z a r j a*-
Pevsko druitvo .Adrija" v Barkovljah ima v nedeljo dne 12. aprila t. 1. ob 4. uri popoludne v prostorih gostilne „Alla bella Barcola* svoj III. redni občni z b o r z nastopnim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo arhivarja. 5. Posamezni predlogi. 0. Volitev novega odbora. 7. Vpisovanje novih udov.
Pevsko druitvo „Velesila" priredi dne 19. t. m. veselico s petjem, igro, deklamacijo in plesom. Prihodnjič priobčimo natančni vspored.
Psvsko druitvo „Velesila" izreka pri* prisrčno zahvalu g. Ivanu Nabergoju na podarjeni svoti 15 gld.
ODBOR.
Za družbo sv. Cirila In Metoda v
Trstu darovali so egoisti pri odhodu pomorskega prijatelja 3 gld. 30 kr. — Dne 5. aprila pri balincanju pri sv. Ivauu 50 kr
Vabilo na LXXXVIII. odborovo skupščino „Matice Sloveuske* v sredo dne 15. aprila 1891. leta ob 5. uri popoludne v društveni hiši na Kongresnem Trgu št. 7. Dnevni red : 1. Potrjenje zapisnika o LXXXVII. odborovi seji. 2. Naznanila
predsedništva. 3. Poročilo književnega odseka. 4. Razgovor o „Besedi" in nasveto-vanem literarnem časopisu. 5. Poročilo gospodarskega odseka. 6. Poročilo tajaikovo. 7. Posameznosti.
Zdravniško društvo priredi dne 8. t. m. ob 7 i/a uri zvečer poljudno predavanje. Predaval bode inženir dr. R i g h e 11 i o .higijeni v h i i i*. Dne 15. t. m. pa je zadnje predavanje gosp. dr. E. M o r-purgo o »higijeni ušesa*. Obe predavanji sti v veliki borzni dvorani.
Rlldečl križ. Patrijotično gospejsko pomožno društvo za Trst in Istro ima v soboto dne 11. t. m. v mali borzni dvorani svoj občni zbor. Gospe so naprošene mnogoštevilno se udeležiti tega zbora. Na dnevnem redu je: Poročilo o delovanju v letu 1890, poročilo o stanju premoženja, sprememba pravil in izvolitev vodstva, svetovalcev in pregledovalcev računov.
Pri dopolnilni driavnozboraki volitvl V LJubljani voljen je bil g. Jos. K u š a r s 394 od 395 oddanih glasov.
Mastne volitva na Duna]u. Pri ožjih volitvah za III. razred izvoljeni so bili sami protisemitjo.
„L' Unione". Pod tem naslovom počel je v Gorici po enkrat na teden izhajati nov patrijotičen list. Program listu je pospeševati složno delovanje Slovencev, J Italijanov in Nemcev v okrepljenje in lir-' jenje avstrijskega čutstvovanja. Programi ta je tudi naš idejal, toda pripomniti nam je takoj, da si mi „zložno delovanje" mislimo tako, da se mej temi tremi narodnostim! jednakomerno razdele dolžnosti in — pravice. Ako se uverimo, da je listu res do tega, da se složno delovanje uredi tako, kakor si je mislimo mi, podpirali ga bodemo drage volje in po vsi svoje moči. List stane 3 gld. 60 kr. za vse leto in je naročnino pošiljati v knjigarno g. P a 11 i o h, Piazza Grande 6, v Gorici.
Za VI. iupno cerkev nabralo se je po zadnjem izkazu gld. 24.341*89 Nadaljne prispevke všprejemljejo odbor, škofijska pisarna in vsi župniki cele škofije.
„SlovenCIl" odgovorimo, ako nam bode prostor dopuščal, v prihodnji številki.
Tržaško pokopališče se sčasoma rar. iiri ter naredi Se jedno enacega reda, ka-koršnega je sedanje ; mestna delegacija je namreč dno 16. t. m. naložila stavbinkemu odseku, da napravi dotični načrt.
Vodovodno vprašanja muči že dolgo mestne in deželne poslance v Trstu. Ne-številokrati bila so že posvetovanja v ta namen ; inženirji, dohtarji in beriči potra-tili so na račun prihodnjega vodovoda že lepo svoto 17000 gld., vendar je pa stvar še v začetku in vode v Trst le ne bode, Čeprav pride na čelo mestnemu sboru še stotina krivonoscev. Ljudstvu ta stvar že preačda, in po pravici, kajti trosi se občinski denar brez namena in brea upanja v brezplodne študije in poskuinje, mesto pa živo potrebuje najvažnejše pijače —-vode in zadovoljno mora biti a kromnimi curki nabrežinskega vodotoka. Odprava proste luke je že pred vrati in potrjena je že postava, da se oprostč davkov in pristojbin ona obrtnijska podjetja in to: varne, koje se narede v Trstu in njega okolici v povzdigo toliko potrebne industrije. Glavnega činitelja pri enaoih podjetjih pa manjka, namreč obilne vode, koja bi se dala v teh tovarnah porabiti. Z vodovodnim prašanjem baha se lahon-•ka gospoda samo o priliki volitev ter obeča lehkovernemu ljudstvu, [da mu preskrbi potrebne vode. Kadar so pa volitve končane, rabi istej gospodi vprašanje vode kot dobra pretveza, da masti in pita avoje ljubljence, koji hodijo „merit" "Reko" in „BLtrico*. In v tako merjenje sabila je gospoda že 170.000 gld. — Po inicijativi higijenskoga društva imel je inženir Dr. Geiringer minolo sredo v borzni dvorani daljše predavanje o potrebi obit-nega vodotoka v Trst. Za časa Rimljanov
imel je Trst tri vodotoke, namreč onega iz Vrdele, iz Rocola in iz Boljunca, katerih ostanki se še dandanes vidijo. Ti vodotoki dajali so mestu 3700 kubičnih metrov vode na dan, torej 195 litrov na prebivalca. Povprečno moralo bi priti na vsacega prebivalca najmanj 150 litrov vode na dan, a sedaj pride tržaškim meščanom stoprav 26—27 litrov na osebo. Najboljši vodotok bil bi po menenju predavatelja, ako se napeljati v Trst Bistrica in Reka, čijih dovod v Trst bi stal okolu 7 milijonov for. Prašanje to je, kakor znano, jako kočljivo, kajti, ako se Bistrica napelje v Trst, odvzame se prebivalcem sel poleg te reke čeloma voda ter pretvori okolu ležeča dežela v puščavo. Dotične občine se po pravici temu protivijo, ker oškodovalo bi ae znatno tamošnje ljudstvo. Toda očetov tržaških ae jim vendar ni treba ( bati, kajti vode oni v Trst tudi v bodoče gotovo ne spravijo, ako je niso dosedaj, ko so imeli v rokah mnogo večje dohodke,' nego jih bodo imeli po odpravi proste luke. | Vodovodno prašanje je bilo in ostane pesek v oči ob posebnih prilikah in pa molzna kravica raznim Benjaminom.
Detomor. 23 letna služkinja Ana Ze-' vedin porodila je v nedeljo na skritem dete ženskega spola. Po zahtevi gospodarja, koji je slutil, kaj se je zgodilo, prepeljali so služkinjo v bolnico. Zevedinka vzelo je seboj tudi neko culico, katero so v bolnici razvozljali in našli v njej — mrtvo dete. Detetu je bila čepinja razbita in tudi na vratu je bilo videti, da je je nesrečna mati dušila. Zločinko so utaknili v preiskovalni zapor.
Poifgalec. v hlevu Mihaela Poklarja v Podgrajah nastal je dne 31. marca ogenj, koji je provzročil do 2000 gld. škode. 8 prvega menilo se je, da je ogenj nastal po nesreči, žandarmerija pa je doznala, da je Poklar sam zažgal z namenom, da si pridobi zavarovalno svoto. Zločinca so izročili sodišču v Podgradu.
Brat in eeetra poročena. V Newportu živel je mlad zakonski par jako srečno. Po naključju doznala sta, da sta brat in sestra. Ženo je ta novica tako pretresla, da je zblaznela. Izginela je. Po nekoliko dnevih izvlekli so jo mrtvo iz vode. Mož pa je kar besnel ter se potem obesil.
Listnica uredništva.
Slavnemu odboru akademičnega društva „Slovenija" na Dunaju : Kar nam pišete, bilo bi prav \ lepo, da ate tudi glede druzega lista tako obširno I utemeljili aodbo svojo, kekor ate to storili gledri | prvega. Dočim ate glede prvega, v Vaši dopisnici ' omenjenih listov dokaj goatobeaedni, smuknete mimo druzega tako hlastno, da se nam stvar dozdeva precej tendencijozna in — sumljiva. Opro-stile, ako Brno — z ozirom na obstoječe od- j nošaje — previdni. Čudno je tudi, da v svoji „Slovencu" doposlani izjavi druzega lista ne ' omenjate.
Uči št
marljivega in aposobnega človeka 8 400 gld. kavcije kot namestnika za mlekarijo v Trstu, „Piazza polite rosso št. 3 ", z mesečno plaćo 40 gl , kakor tudi procenti.
Kdor želi to službo prevzeti javi naj se pismeno ali osebno pri lastniku
Fran Gr2inu
v St. Petru na Krasu.
Pogreša se
v lovski hiši v Krepi jah-D uto vije uhata sova (euveta), katera se je rabila za vabo na lovu. Žival ima na nogi privezani lanec z usnjem. Kdor bi jo bil po nakljućbi našel ali kupil, naprošen jo, da jo prinese v gori rečeno lovsko hišo, kjer dobi 5 do 10 gold uagrade.	2 8
Krasne nzorke na privatne naručitelje
20—15	badava i fraaco.
Jo&te navidjene knjige uzoraka za krojače nefrankirano i uz uložak od 20 for., koji će ae nakon ovrfiene naručbe uračunati.
Tvari za odjela.
Peruvien i Doaking za visoko svećenstvo; propisane tvari za c. kr. činovničke uniforme, te sa veterane, vatrogasce, aokolaše, livre; aukno za biljard i igrač je stolove, loden i nepromoČne lovačke kapute, tvari koje ae pere
Platd sa pntnlke od 4-14 itd. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, čisto vnnene suknene tvari nipofito jeftine cnnje, štono ih posvud nudjaju, te jedvn podnose krojačke troškove, neka ae obrati na
Iv. Stikarofsky-a o Brna.
Veliko skladište ankna Auatro-Ugarnke. U mojem stalnom skladištu u vriednoati od V, milljnna for. a. v. te u mojoj svjetskoj poslovnici j^st pojmljivo, da preontane mnogo odrezaka; svaki raznmno misleči čovjek mora aam iividiti. da se od tako malenih ostanak« 1 odrezaka netnoie poslati nzorke jer nebi uz koju stotinu naručala u zor k ah u kratko nifita preostalo, te je ono ualjed toga prava slieparija, kad tvrdke sa auknom objelodanjuju uzorke odrezaka 1 ostanaka, te su u takovih fdučajevih odrezci nzoraka od komada, nipošto od ostanaka; nakane takovog postupanja jeau bjelodane. — Odrezci, koji ge nedopadaju, zamjenjuju ae 11 a« povrati novac. Kod naručbe treba navesti boju. duljinu 1 cienu.
Pošiljke jedino nz poitarsko ponzetje preko 10 for. fnnko. 8-24
Dopisuje u njemačkom, limdjamkoni, češkom, poljskom, {talijanskom i francezkom jeziku.
Assicurazioni generali.
Dunajska boraa 7. aprila.
Enotni dri. dolg v bankovcih — — gld 92.30 „	v srebru — — — , 92.40
Zlata renta--------„ 110.85
&•/• avstrijska renta--—--„102.-
Delnios narodne banke — — — — „ 982.—
Kreditna delnica------„ 310 75
London 10 lir sterlin-----„ 114.85
Franooski napoleondori — — — — „ 9.1311
C. kr. cekini--_ _ —--B 5.43
Nemftke marka —--— — — — „ 50.40
Zahvala.
Podpisano predsednifitvo izreka tem potem najtoplejšo zahvalo slavnemu tamburaškomu zboru, častitim gospodom igralcem, gospej I. Mikelič in gospioi Ireni Fa-bjani na prijaznem sodelovanju pri veselici dne 5. t. m. Zajedno se zahvaljuje g. Fr. Mikeliču in A. Bremecu ker sta pripravila oder in vsem drugim gospodom ki so blagovolil kaj podariti.
V Bojanu dne 6. aprila 1891. Predsedniitvo pevsk. druitva „Zarja" Juat Piščanec	Anton škabar
predsjednik.	tajnik.
v Trstu
(društvo je ustanovljeno leta 1831.)
To druStvo je rnztognolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja posebno pa: na zsvs-rsvasjs prati psiaru - zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje.
Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1888. f 38,369 849 10 Premije za poterjati v naslednjih letih	f. 2»,202 774.10 Glavnica za zavorovanje žlvonja do 31. decembra 1888 f. 110,813.920.80 Plačana povračila:
a)	v letu 1888	f. 9,877.592 55
b)	od zadetka društva do 31.
decembra 188«	f. 217.957.394.75
Letni računi, izkaz doaodaj plačanih od-ikodvanj. tarife in pogoje za zavorovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila ae dobe v Trstu v uradu druitva: Via della Stazione v lastne hiii. 4-12
firlssa bol kaialj. hreputavlca. preaaklost, aazab,
zadavica, rora. zapala astijah itd.
mogu ne u kratko vrieme isliečiti rabljenjem
NADARENIH	22-30
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRENDINI) što jih gotovi Prendini. lučbar i IJskarsar s Trst«
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih ka&ljnc nočih, navadne jutranje hreputavice i grleni h zapalah neataje kao za čudo nzimanjein ovih aladkišnh.
Opazka. Valja ae paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato trobn uvjek zahtjevati 1'ren-dinijovo aladkiše (Paatiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (akatule) moj podpis, Svaki komad tih »ladkiiah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini".
Člana 30 nč. kutijici zajedno aa naputkom.
Prodaju ae u Prendinijevoj ljekarni s Trsta
(Farmaroia l'rondini in Trieste) i u glavnijih Ijekarnah svieta.	42 — 43
Znaten postransk zaslužek,
koji ae vedno vekša in več let traja, dobe pripravne in zanesljive osobe, katerih preinje življenje pa mora biti neomadeievano in ki so v redni dotiki z občinstvom. Dosluženi žan-darmi in podčastniki imajo prednost. Povprašuje ho pod „G. S. 1891Graz, postlagernd. 15—25
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprsjsmljs denarne vloge v bankovcih od 50 noč. do vaacega zneska vaak litin v teduu raznn praznikov, in to od 9—12 ur« opoludne. Ob nedeljah pa od 10 -11 ure dop. Obreatl
na knjiilce..........3s/0
Plačnjt vaak dun od 9—12. ure opoludne. Zneske do 10J ffld. precej, zneske preko 100 do 1000 eld mora se odpovedati 3 dni, zneske preko 1000 »Id. pa 5 dnlj prej Eskomptnjs monjle.e doroicilirane na trlal-
k«m trgu po . ... Poiojnjs na drSavne papirje avstro-ograks
d» 1000 gM. po........fi*>,
vilje zneske od 1000 do 5000 gM v
tekočem računu po......4'/,•/,
VeSje avote po ........ 4 V*"/.
Daj* denar proti vknjlfenju na posestvi« v Trstu. Obmsti po dogovoru.
TRST, 14 marca 1891.	7—24
Razumnim možem
v starosti od 25— 40 let, neoienjenim, zdravim in krepkim, ki so nemikega in tudi slovenskega jezika v besedi in pisavi popolnoma xmo£nj, in morejo dokazati, da je bilo nj'hovo dosedajno življenje neomadeievano, ter da je njihovngraotnp stanje vredjeno, ponuja se z oddajo službe p*. tovalnsga zastopnika, kateri službi bi se morali zavaem posvet ti, in a katero je združena atalne plača z stranskimi dohodki, prilika si, ako se njih apoaobnoat dokaže, zagotoviti sigurno in stalna bodočnost.
Za to službo se pa naj le take osobe potegujejo, katere vsem tem zahtevam vstrezajo in ki imajo vsssljs do potovalnega posla in so vajena
avoje dolžnosti z rSSHOStjO, pridnostjo in 2lltV# vstrajnostjo izpolnovati, pri čemur ae pa tudi brszmadsins obnašanje zahteva.
Lastnoročne, nemško in alovensko pisane prošnje, katerim ae morejo priložiti prepisi spričeval, ae naj pošljejo pod »11.471" v Gradoi,poate reHtante.	10—G
Riunione Adriatica di Sicurta
v Tratu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti tofci, na livenje v vsih kombinacijah
Slavaloa la rsssrva draitvs dne 31. dsssaibra 1883
Glavnica druitva	gld. 3.300.000 -
Reaervni fond ou dobičkov » 536 628'02 Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na življenje	150.000"—
Rezervni fond za podjHtje na premikanja vrednostnih efektov 1H1.500 — Premiina reserva vseh oddelkov • 7.342.780,38
'remnnj Keacrva za ftkodc
2ti7 601 -
24—7	V psrtfslj«:
r'remije, ki ?e imsjo potirjati
v prihodnjih letih	. • 16,954.118 57
Skupni znesek vt h Skod plačanih odi. 1*38 do 1883 gld. 111.949 847 05
Urad ravnateljstva:
Vi« Valdirivo, št.2 (v las ti-j
5-10 goldinarjev
na dan gotovega zaslužka bres kapitala in riziko za vaacega. kdor se hoče baviti a prodajalcem postavno dovoljenih sreček in državnih papirjev. Ponudbe poiiljajo naj se pod „LOSE* na : An-noncen-Ezpeditien von J. Dasnsberg, Wisa, I. Kumpfgssse.	4 10
Lastnik pel. družt*-o „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Zastop tovarn za poljedelske strojo in aparata in aa slično, kakor tudi za tehtnice in oimentiraiie uteži.
Za administratorje in posestnike hi& izdelujem nove ključe po dvajset nvč. — Poprave kjučavnic stanejo tudi 20 kr. — Katero-koli drugo delo po pogodbi.	3—10
Ključavničarska delavnica
JOSIPA ZOLIA
Ulica Via Rossetti številka 6, — (uhod v ulici Chiozza.)
Tiskarna Dolanc v Tratu