32 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 1–2 Mestna knjižnica Ljubljana, Knjižnica Bežigrad (MKL, KB) je 5. 3. 2009 za knjižničarsko in drugo zainteresirano javnost organizirala okroglo mizo na temo Elektronske knjige in bralniki v splošni knjižnici. Namen okrogle mize je bil pogovor o elektronskem zalo- žništvu, ponudbi prve elektronske založbe v Sloveniji, o elektronskih publikacijah in napravah za branje elektron- skih besedil ter problemu avtorskih pravic na tem podro- čju. Prav tako so organizatorji želeli predstaviti bralnik elektronskih knjig Kolibri, V3, in njegovo morebitno uvajanje v knjižnice. Na okrogli mizi so sodelovali: • Helena Grandovec, urednica založbe Ruslica, v sode- lovanju z Zvonetom Štorom, vodjem digitalnih pro- gramov pri Večeru; • Inka Nose in Dragan Martinovič, predstavnika tehno- loškega podjetja EPTS, d. o. o.; • mag. Mateja Ločniškar-Fidler, vodja službe za ne- knjižno gradivo v MKL, KB; • Tereza Poličnik-Čermelj, Enota za dopolnjevanje knjižničnega gradiva v NUK; • dr. Maja Bogataj Jančič, Inštitut za intelektualno last- nino. Helena Grandovec in Zvone Štor sta predstavila za- četke in delovanje Ruslice (http://www.ruslica.si/), prve elektronske založbe v Sloveniji. Ruslica trenutno ponuja preko 110 različnih del, predvsem slovenskih avtorjev. Tematsko prevladuje leposlovje, možno pa je kupiti tudi tudi leksikone, slovarje ter učbenike. Poudarjajo, da je prednost elektronskih knjig v praktičnosti njihove upora- be: možnost povečave črk, iskanje po vsebini, podčrtova- nje itd. V pogovoru, ki je sledil njuni predstavitvi, je bila po- zornost usmerjena predvsem nedorečenim pravilom in predpisom o avtorskih pravicah na področju elektronske knjige ter težavi, ki je posledica pogodb med avtorji in založniki, pri čemer slednji avtorjem posredno prepre- čujejo objavo elektronskih knjig (problem pogodb med avtorjem in založbo, ko avtor prepiše materialno pravico na založbo tudi za reprodukcijo v drug medij, založba pa nato publikacije na drugem mediju ni pripravljena izdati). Med pogovorom je na vprašanja glede avtorskih pravic odgovarjala tudi dr. Maja Bogataj-Jančič iz Inštituta za intelektualno lastnino (gospa Bogataj-Jančič je na temo avtorskih pravic odgovarjala tudi pri ih temah na okrogli mizi). Inka Nose in Dragan Martinovič sta predstavila pod- jetje EPTS, d. o. o. (http://www.eptsolutions.com/), ki se ukvarja predvsem s tehnologijo elektronskega papirja. Dragan Martinovič je predstavil zahteve za razmah elektronskega založništva: • Oblika zapisa in podajanje oz. oblikovanje vsebin. Trenutno obstajajo različni formati in standardi, v katerih se oblikujejo in podajajo različne vsebine (npr. pdf, html, txt …), idealno pa bi bilo ustvariti univerza- len format, vendar je to trenutno iluzorno pričakovati. • Zaščita intelektualne lastnine. Poznamo programsko, strojno in kombinirano za- ščito (programska + strojna). Kombinirana zaščita je trenutno najboljša rešitev. Ponudniki programske opreme in nanjo vezanih proizvodov se zavedajo, da je stoodstotno zaščito nemogoče doseči, zato se veliko sredstev namenja neprestanemu razvoju zaščitne opre- me. • Distribucija digitalnih vsebin. Internet je trenutno idealna pot za distribuiranje digi- talnih vsebin. • Naprave za pregled digitalnih vsebin. Rešitev bi lahko bila tehnologija elektronskega pa- pirja (deluje po principu gibanja obarvanih molekul elektrofonetičnega materiala v električnem polju v dielektrični tekočini). Podjetje sodeluje tudi pri razvoju in trženju bralnika elek- tronskih knjig. Predstavljen je bil bralnik Kolibri, V3, katerega glavne prednosti so majhna teža, velika avto- nomija baterije, dejstvo, da elektronski papir ne utruja oči in ne seva, da ga je moč brati tudi pod direktno sončno svetlobo, možnost povečevanja besedila itd. Komercial- no pa še ne omogoča predvajanja avdio in video vsebin, ELEKTRONSKE KNJIGE IN BRALNIKI V SPLO[NI KNJIŽNICI doi:10.3359/oz0912032 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI M 33ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 1–2 prikazovanja barv ali pregibanja. To so lastnosti, ki so v zaključnih fazah razvoja testiranja in bodo v komercialne namene posredovane v nekaj letih. Poudaril je, da se v svetu velikih podjetij “dogaja” elek- tronski papir, in da je njegov primat v prihodnosti neiz- bežen. Prepričan je, da je sedaj pravi trenutek za sodelo- vanje s tehnološkimi podjetji ter investicije v raziskave in razvoj. Mag. Mateja Ločniškar-Fidler je predstavila podatke o elektronskih knjigah in bralnikih v nekaterih splošnih knjižnicah po svetu. Rezultati so pokazali, da imajo knjiž- nice po svetu različno prakso tako pri izposoji strojne opreme kot elektronskega gradiva. Večina knjižnic bralni- kov še nima ali pa jih ne izposoja, nekatere pa izposojajo prenosnike. Dostop do elektronskega gradiva je večinoma odvisen od pridobljenih avtorskih pravic. Tereza Poličnik-Čermelj je govorila o inventarizaciji e-knjig. Na začetku je predstavila nekaj podatkov o tem, čému vse lahko služi inventarizacija gradiva, kot so mo- nografske publikacije, letniki serijskih publikacij, samo- stojno uporabljivi kosi neknjižnega gradiva (torej fizični kosi gradiva). Omenila je, da se pri inventarizaciji online publikacij sre- čujejo z nekaterimi težavami, a jih rešujejo in odpravljajo v sodelovanju z IZUM-om. Branko Kurnjek POROČILO