POGOVOR S PREDSEDNIKOM SVETA KS POLJE
Problemi so — rešitve tudi
Dosedanjemu predsedniku sveta naše KS Slavku Jakiču je letos po-tekel štiriletni mandat. Zaradi njegove dosedanje delavnosti in anga-žiranega odnosa do reševanja problemov pa so krajani in družbenopo-litične organizacije dali pobudo za podaljšanje mandata. Tovariš Jakič jc zadolžitev sprejel in prav je, da ga predstavimo tudi širšemu krogu občanov.
Rodil se je 13. avgusta 1928 v Gradišču pri Ljubljani v številni delavski družini. Po poklicu je elektrotehnik, na delovnetn mestu vodje energetske službe v
Slavko Jakič
Saturnusu pa je že 28 let. Živi v Polju, je poročen in oče dveh otrok.
— Kdaj in kje ste začeli delo-vati na družbenopolitičnem po-dročju?
Član SKOJ sem postal leta 1946, v partijo pa sem bil sprejet leta 1947. V povojnih letih sem se udeležil številnih delovnih akcij. Bil sem tudi aktiven šport-nik. Do odhoda v vojsko sem bil predsednik mladine terena Stu-denec, obenem pa sem delal tudi v mladinski organizaciji Papir-nice Vevče. Ko sem se vrnil iz vojske, sem se zaposlil v Satur-nusu in se vključil v delo tako v podjetju kot na terenu.
—  Precej funkcij ste imeli že doslej. Bi omenili vsaj nekatere?
Bil sem skupščinski odbornik v naši občini, član zveznega zbora skupščine SFRJ, sedaj pa imam poleg funkcije predsednika sveta KS še naktere funkcije v podjet-ju, občini in republiki.
—  Težko je uspevati na tako širokem       družbenopolitičnem področju, obenem pa biti tudi dober   delavec   na   delovnem mestu. Vam je to uspelo, saj sle za svoj natančen in vesten odnos do dela dobili tudi visoko prizna-nje.
Da, leta 1972 sem dobil meda-ljo dela, letos pa srebrni znak sindikata.
—  Kako ste sprejeli ponovno izvolitev za predsednika sveta KS Polje?
Čeprav nisem mislil, da bom še na tem položaju, delo tako pri-tegne, da se težko izmotaš.
—  Kam   je   bilo   usmerjeno vaše delo v preteklem mandatu?
Svet KS, odbori in komisije so si prizadevali na področju ko-munale, gradnje trgovin, VVZ in drugih. Vedeti je namreč treba, da je danes približno 40% več krajanov, kot jih je bilo pred šti-rimi — petimi leti. Ob tem pa je zaostajala infrastruktura, ki že prej ni bila dovolj razvita. Tako smo začeli svoje delo predvsem s pripravami za rešitev teh pro-blemov. Primer komunalne neu-rejenosti je soseska MS6. Zato je toliko pomembnejši sklep ob-čanov in delovnih ljudi, da brez spremljajočih objektov ne more biti gradnje novih sosesk.
— Kakšne načrte imate v pri-hodnosti in kaj pričakujete od krajanov?
Poudaril bi rad dobro sodelo-vanje z družbenopolitičnimi ak-tivi v našem kraju in upam, da bo tako še naprej. Zanašamo se na aktivnost delegatov in delegacij, saj je od njih precej odvisno. Skupščina KS brez krajanov ne pomeni mnogo. Pričakujemo večjo vključitev v življenje kraja iz soseske MS6. Tam je veliko priseljenih mladih družin. Skratka delovni Ijudje in krajani bodo morali vedno bolj vplivati, zagotavljati, ter dajati pobude za uresničevanje svojih skupnih in-teresov in celovitega urejanja KS ter se v korist skupnosti tudi in-dividualno odpovedovati, če ne bo šlo drugače. Pri razvoju na-šega kraja, ki bo imel štiri sose-ske in približno 30 do 35 tisoč ljudi, pa vidim nujnost razdelitve
v več KS. Za zadovoljitev seda-njih potreb je pomembna predv-sem gradnja trgovine, pošte, banke in milice. Težko pričaku-jemo tudi začetek rekonstrukcije Zaloške ceste, saj bo vzporedno rešen tudi pereč problem vode.
—  Najbrž sva pustila ob slrani še vrslo problemov, ki bi zani-mali bralce. Ali bi jih lahko neka-tere vsaj nakazali?
Na področju telesne kulture je bilo veliko problemov in ti v neki meri še obstajajo. Odkupljeni bivši Sokolski dom je začasna re-šitev. Po adaptaciji naj bi postal objekt zarekreacijoinsestajanje krajanov, predvsem mladih. Vedno je tudi prisoten problem glasbene šole in knjižnice, ki sta obe sedaj v pretesnih prostorih.
—  Tovarišu predsedniku lepa hvala za sodelovanje in še naprej mnogo delovnih uspehov!
E. T.