VESTNIK gmtHmmmummmnuummmuumuHuuuummuuutmnm^ Poštni urad 9020 Ceiovec E Vertagspostamt 9020 Kiagenfurt šš E izhaja v Celovcu = E Erscheinungsort Kiagenfurt E Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov = = ceioietna naročnina 120 šiiingov = ^ P. b. b. ^ = = *-ETNiK XXXV! CELOVEC, PETEK, 6. MAREC 1981 ŠTEV. 10 (2009) 'ZJAVA iZVRŠNEGA ODBORA ZSO: C)d )OCnO vnašanja razdora itn nezaupanja POSkUSO koroške S!ovence zavračamo mo odbor Zveze siovenskih organizacij na Koroškem je na seji dne 4. aih'° med drugim ugotovi), da :e v zadnjem ča:u zia:ti v ti:ku in dru-^ ^^dstvih množičnega obveščanja množijo poskusi, da bi vnesii razdor :ku Siovence in njihove osrednje organizacije. Proti v:em takim po- ^°m je odbor odiočno zavzei siaiišče v posebni izjavi. 'oč i^° stmni poskušajo, je rečeno v izjavi iO ZSO, da bi z iansiranini po-hoo V ' razdvojiii osrednje organizacije koroških Siovencev in s tem spod- !kih ' ^ istih prakticirano in potrjeno akcijsko enotnost v manjšin- mo J/P^fonjih. Po drugi strani pa postavijajo v ospredje vprašanje vstopa v sor **'"^*e sosvete in tako skušajo ustvariti vtis, kakor da bi biia manjšina vsi^L^" načeino staiišče giede zakona o narodnih skupinah. Vendar bow - razdvajanja siovenskih orgnizacij in njihovega čianstva ne itoiišč'*"^' mano, da v tem vprašanju ni prišio do spremembe ZSO prav tako zavrača tudi poskuse, da bi diskriminirati siovenski tisk ske v nasprotje z vodstvom siovenskih organizacij, iz pisanja sioven- sio^" skonstruirati nobenega nasprotja s poiitičnim vodstvom; s S*"*'!" samo opozarjajo na še vedno nerešena vprašanja v zvezi uži * živijenjem siovenske narodne skupnosti na Koroškem in zato ^io potno zaupanje in vso podporo organizacij. - Končno se je iO ZSO izrekei še proti temu, da bi z raznimi izjavami g. "tvaii odkioniino staiišče pristojnih mest giede upravičenih zahtev koroških ,^.^cev, ki se ni bistveno spremeniio, in tako poskušati ..koroško iinijo " za-Oti )udi na zvezni ravni. Koroški Siovenci smo vsekakor tudi v bodoče ^P^ovljeni, da na enakopravni osnovi gojimo kontakte s pristojnimi dejavniki niih L ivezni ravni, pri čemer pričakujemo, da bo v konkretnih vpraša- ' " končno prišio do pozitivnih rezuitatov. Zveza slovenskih organizacij na /oškem v svoji izjavi ponovno iz-a Pripravljenost, da v enakoprav-s pristojnimi dejavniki ° na deželni kot na zvezni ravni apno išče pravične rešitve za vsa svilna siej ko prej odprta živijenj-a vprašanja slovenske narodnost-^ skupnosti na Koroškem. Ob-^a prav tako jasno in nedvo-rio tudi pove, da kakršni koli skugj razdvajanja in vnašanja ne-, spanja ne morejo biti koristni ta- kerriu: ha.r sodelovanju. ^sdnjem času se namreč že nevarno množijo taki poskusi, ki jim očitno botruje staro načelo „divide et impera". Vendar smo koroški Slovenci v zgodovini in v sedanjosti vedno znova dokazali, da se zavedamo, kako nevarna je razdvojenost; kako važno je, da se za uresničitev naših narodnostnih pravic borimo skupno, z združenimi močmi. Zato se bomo tudi v bodoče znali zoperstaviti vsem poskusom tistih, ki bi nas hoteli deliti, da bi nam vladali. Ne nazadnje pa sodijo v okvir takih poskusov razdvajanja in vnašanja nezaupanja tudi najnovejši izpadi proti slovenskemu tisku. Zla- "0° PLiBERKA DO TRABERKA Mogočna manifestacija sti je bilo take napade pred nedavnim slišati v dunajskem parlamentu in jih je zaslediti v delu javnih občil na Koroškem. Toda tisti, ki bi nam radi obesili nagobčnik, se motijo, če mislijo, da nas bodo z nekvalificiranim blatenjem in podtika-vanjem prisilili na molk. Kakor doslej, tako bomo tudi v bodoče odločno in dosledno spremljali in podpirali boj naše narodne skupnosti za popolno uresničitev pravic, ki so nam zajamčene v državni ustavi in v mednarodnih dokumentih. To pomeni, da bomo razkrivali krivice, ki se godijo slovenskemu življu na Koroškem; terjali bomo uresničitev vsestranske enakopravnosti našega ljudstva in zavarovanje njegovega narodnostnega obstoja, da bo na svoji podedovani zemlji lahko živelo svobodno, enakopravno in ustvarjalo življenje brez strahu pred diskriminacijo' in asimilacijo'. ZVEZA SLOVENSKiH ŽENA V CELOVCU vabi na občni zbor ki bo v soboto 7. marca 1981 ob 13. uri v dijaškem domu SŠD v Ceiovcu, Tarviserstr. 16 Občni zbor bo po stari tradiciji ob mednarodnem dnevu žena. Žene, ki čutite z nami, pridite k našemu praznovanju. Odbor Ob prvi obietnici smrti KARLA PRUŠNiKA-GAŠPERJA vabimo na Spominske svečanost ki bo v torek 17. marca 1981 ob 19.30 uri v modri dvorani Doma giasbevCeiovcu. Poieg spominskih nagovorov bo kuiturni spored, ki ga bosta izvajata Koroški partizanski pevski zbor in recitatorska skupina. Počastimo spomin na zasiužnega prvoborca za narodne in so-ciaine pravice ter enakopravno sožitje med narodi! Zveza siovenskih organizacij na Koroškem Zveza koroških partizanov Dan vstaje tetos v znamenju 40-tetnice Kakor smo že poročali, bo letošnji dan vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije v znamenju 40-letnice začetka oboroženega boja proti fašističnim okupatorjem in njihovim domačim pomagačem. V Sloveniji se bodo proslave osredotočile na 27. april, ko bomo obhajali 40-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Ob obeh jubilejih bodo v občinah priredili vrsto proslav, medtem ko bo osrednja republiška svečanost 27. aprila v novem Cankarjevem domu v Ljubljani. Proslave morajo biti prikaz skupne poti vseh naprednih slovenskih sil, ki so se leta 1941 odločile za boj proti okupatorju, je poudaril odbor za pripravo teh proslav. Celovito bo predstavljena zgodovina boja slovenskega ljudstva in v tem okviru naj bi bil podrobneje orisan tudi pomen OF za obstoj in razvoj zamejskih Slovencev. Trajen mir je mogoč samo na podlagi pravičnoti in medsebojnega spoštovanja Prireditve ..Koroška poje", ki je biia zadnjo nedeijo v ceiovškem Domu gtas-be, :e je kot častni gost udeiežii tudi zvezni predsednik dr. Rudotf Kirchschia-ger. V kratkem nagovoru je izrazi) najprej veseije, da je biia državna himna zapeta v obeh jezikih, v čemer vidi izraz skupnosti. Dejai je, da je mir iahko trajen ie tedaj, če je osnovan na pravičnosti in medsebojnem spoštovanju. V tem smistu moramo detovati tudi pri nas v Avstriji in posebej na Koroškem ter graditi medsebojno spoštovanje ne giede na materin jezik, ki ga govori eden aii drugi. Ob prihodu v Ceiovec so zveznega predsednika na koiodvoru sprejeii predstavniki dežeie in mesta. Ob tej priiož-nosti mu je dobrodošiico izrekei tudi predsednik Zveze siovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter, ki je nagiasii, da neudeiežba deta koroških Siovencev pri nedeijski prireditvi ne pomeni afronta proti zveznemu predsedniku, marveč je izraz raziičnenga ocenjevanja doiočenih zgodovinskih pojavov. enotnega kulturnega prostora zakijučno prireditvijo v Ravnah na Koroškem je zadnji petek iz-o letošnje 14. pevsko srečanje Od Piiberka do Traberka, ki se je ^Vsko o dva tedna prej v Kotijah pod Urštjo goro. Vsakoietno koroško srečanje, ki ga je tudi ietos organizirata Zveza kuiturnih orga- OrrfC'! * Raven na Koroškem v sodeiovanju z osrdnjima kuiturnima tipizacijama koroških Siovencev, je ietos obsegaio koncerte v 8 3 i'h Koroške na obeh straneh meje. Na prireditvah, ki so biie v i^enju 40-ietnice ustanovitve Osvobodiine fronte in vstaje sio-j^^Sa naroda, je skupno nastopiio 46 zborov, od teh 14 iz naših jih *^°r°ških krajev. Nad 2500 posiušaicev je obiskaio to eno največ-st- najpomembnejših kuiturnih manifestacij Siovencev na obeh 3"eh meje. (Obširnejše poročiio objavijamo na 3. strani). 8. marec - borbeni dan naprednih žena vsega sveta Lani je Mo tedemdetet /et odkar je M #. marec na predlog nemške napredne politične delavke Clare Zetkzn razglašn za mednarodni dan žena. #. marec — kot praznik žena — je natfal v čata pred prvo svetovno vojno, M je M položaj žena dejansko popolnoma krezpraven, razvil te je v koja žena za aktivno zn pasivno volilno pravico, za njzk socialne zn gospodarske pravice. Kija/' števllnlzn političnim In socialnim re/ormam v teka zadnji/; detef/etzj dan žena ne zzgaklja tvoje aktaa/nostl. Številna dejttva v vsakdanjem življenja tpet In tpet opozarjajo, da je te dovo/j zapottav/janja In neenakopravnost žena. V števzlnzk przmcrzk Ima moški te vedno prednott pred žentko, k/jak tema, da Imata npr. oka ztto kva/ljlkaczjo. Dejantko zapottav/janje okttaja tadz v delovnem proceta, kjer žene tvor/jo tlcer tkoraj že polovico delavcev, ne okttaja pa te enakopravnott glede enake plače pri enakem dela, kljak tema, da je Jormal-no zapottav/janje pri plačak že odpravljeno. Določena neenakott pottaja za žentke tadl okčatna, če te potlakta celotni gotpodartk! položaj, In te praviloma pojavljajo glatovl, kz' priporočajo vrnitev žena Iz tovarn nazaj v domače kaklnje, čeprav to jlk komaj nekaj let prej vaklll na zndnttrljtka delovna metta zn kvalzlz vrednott žena za celotno gotpodarttvo. Na mednarodni dan žena pa te je treka tpomnzt! tadl položaja žena v nerazvztlk državak, v katerzk je položaj te veliko kratejtz'. Z tadl tam to okčatnl premiki, zmeraj več žena te ramo ok rami z moškimi vklja-čaje v tplošnl otvokodllnl koj proti kolonializma zn proti vtem okllkam zatažnjevanja. Okratno pa te napredna otvokodllna glkanja tradzjo za vkljačevanje žena v otvokodllno korko, kkratl pa tkrkljo za njzkovo politično otvetčanje, za njlkovo Izokraževanje In otvoka-janje Izpod okttoječzk okllk zatažnjenja žena. zf tadl v našlk konkretnzk okolltčlnak te pottavlja vprašanje žena tako, da je koj žena tadl koj naroda. Socialna odvztnott tloventkega preklvalttva zn gotpo-dartka zaottalott celotnega prottora pogojajeta na eni ttranl dltkrzmlnaeljo tloventkega narodnottnega življa, v poteknl meri pa prizadene te ženo, ki je pogotto dvakrat okremenjena, na eni ttranl t kmečkim ali dragim delom, na dragi ttranl pa z gotpodlnjttvom In vzgojo otrok. Zato mora kztl tkrk nat vtek, da te v korkl za okttoj tloventke narodnottl na Koroškem po-tvetzmo tadl tem toclalnlm proklemom, ki v poteknl meri kremenljo številne dražzne In kz' tako otežkočajo tadl tkrk za tkrkno vzgojo narodno zavednlk zn tamo-zavettnzk otrok. Razpravljanja In Itkanja rešitev v tek vprašanji/; ki gotovo prltpevalo k še močnejšema vklja-čevanja žena v kaltarnopolztlčno delovanje v korztt ok-ttoja tloventke narodne tkapnott! na Koroškem. V DUHU ENOTNEGA KULTURNEGA PROSTORA: Skrb matičnega naroda za razvoj Stovencev izven meja Siovenije Uresničevanje zamisii o enotnem siovenskem kuiturnem prostoru naiaga pristojnim dejavnikom v Sioveniji doižnost, da posvečajo posebno pozornost pospeševanju in spodbujanju kuiturne dejavnosti in ustvarjainosti Siovencev, ki živijo zunaj meja matične Siovenije, ter njihovemu tvornemu vkijučevanju v siovenski kuiturni prostor. To so pred nedavnim znova poudariti tudi pri Kuiturni skupnosti Siovenije, ki bo tozadevno podpirata predvsem akcije, ki se bodo pojavite kot nujna potreba za nadaijnji razvoj kuiturne dejavnosti Siovencev zunaj meja Siovenije. Kot giavna nosiica teh naiog pa sta predvsem Zveza kuitur-nih organizacij Siovenije ter Siovenska izseijenska matica, zadnja še posebej giede podpore, ki jo matični narod nudi pri razvijanju kuiturnih stikov z deiavci na začasnem deiu v tujini in z rojaki-izseijenci, ki živijo širom po svetu. Slovenska kulturna skupnost bo v smislu teh svojih nalog spodbujala zlasti taka gostovanja, ki omogočajo rojakom izven matične domovine oplajanje njihove lastne kulturne ustvarjalnosti z dosežki kulturne tvornosti matičnega naroda. Obratno pa bo tudi zamejcem omogočila, da v obliki gostovanj v Sloveniji manifestirajo svojo kulturno moč in pokažejo svoje kulturne dosežke. Pri tem bo upoštevala specifičnost okolja, v katerem delujejo zamejski Slovenci, ter stopnjo razvitosti kulturne dejavnosti pri njih, načelo kvalitete, kul-turno-politične vidike, kontinuiteto ter načrtnost kulturnih akcij. Komisija OZN obsoja vse pojave nacizma in neonacizma Komisija Združenih narodov za čiovekove pravice je na svojem zasedanju v Ženevi sprejeta resoiucijo, s katero obsoja sieherno totaii-tarno ideoiogijo in prakso. Predvsem je obsodba naperjena zoper vse pojave fašizma, nacizma in neonacizma, ki temeijijo na rasni in etnični izkijučijivosti ati nestrpnosti, na mržnji, nasiiju in sistematičnem zanikanju čiovekovih pravic in osnovnih svoboščin. izhajajoč iz tega, da takšne ideoiogije in praksa predstavijajo ve-iiko nevarnost tudi v našem času, komisija OZN zahteva, naj vse države odiočno opozorijo na nevarnosti, ki zaradi takih pojavov grozijo demokratičnim ustanovam. Še posebej pa komisija poziva države, da predvidijo tudi ukrepe, s katerimi bi prepovedaie oziroma onesposobite skupine in organizacije kakor tudi posameznike, ki se k takšnim ideoiogijam nagibajo. Prav tako je komisija sprejeta še več drugih resoiucij, s katerimi obsoja apartheid in rasno diskriminacijo. Ali je Južna Tirolska res pred važno odločitvijo? Govorico dinamita, ki jo je v zadnjem času spet precej pogosto slišati na Južnem Tirolskem, v političnih krogih tolmačijo zelo različno: eni so mnenja, da so „na delu" samo maloštevilni skrajneži; drugi spet pravijo, da so atentati le zunanji izraz trenutne hektike, ki da je zajela politične akterje na Južnem Tirolskem. Nekaj resnice bo tako pri prvi kot tudi pri drugi verziji. Dejstvo vsekakor je, da dolgotrajnost reševanja južnotirolskega vprašanja spet enkrat zaposluje vse prizadete kroge. Južnotirolski deželni glavar Silvius Magnago je že pred tedni dokaj špektakularno in že kar ultimativno postavil vprašanje na dnevni red s tem, ko je „zagrozil", da se na kongresu SVP konec meseca aprila ne bo več potegoval za svoj stolček, če do takrat ne bi dosegli odločilnega napredka v smeri dokončne izpolnitve tako imenovanega paketa. V bolj ali manj omiljeni govorici je bila ta zahteva postavljena tudi na južnotirol-sko-avstrijskih srečanjih, ki so se v zadnjem času zvrstila na različnih ravneh od seje tirolsko-južnotirol-skega kontaktnega komiteja preko obiska južnotirolskih sindikalistov na Dunaju tja do dunajskega pogovora južnotirolskih političnih funkcionarjev, ki so se na Ballhausplatzu menili o novi noti, ki naj bi jo Avstrija poslala italijanski vladi. Pri tem pa na Dunaju očitno niso preveč navdušeni za novo zaostritev vprašanja. Dinamitski atentati, ki so vsaj deloma nosili podpis pobornikov zopetne združitve obeh delov Tirolske, so samo potrdili pravilnost ugotovitve kanclerja Kreiskega, ki je že pred časom svaril južne Tirolce pred vplivi stopnjevanega nacionalizma, zastrupljenega z nacistično miselnostjo. Zato danes tudi avstrijski tisk že precej bolj diferencirano spremlja dogajanja na Južnem Tirolskem ter ne varčuje s kritičnimi opozorili, kadar južno od Brennerja kdo skuša postavljati zahteve, ki danes niso več realne. V zvezi s temi vprašanji je brez dvoma zanimivo, da zahteve po dokončni izpolnitvi paketa danes niso omejene na nemško govoreči del južnotirolskega prebivalstva, marveč jih je slišati tudi v tamkajšnjih italijanskih krogih — seveda pa obstajajo precejšnje razlike v predstavah glede obsega in vsebine rešitev. Ali je vprašanje Južne Tirolske res pred važno odločitvijo, ali gre le za nov primer „aktualiziranja", pa bo verjetno pokazala že bližnja bodočnost. TUD! GLEDE RADiA )N TELEV)Z!JE: Posebej o dejavnosti Slovenske izseljenske matice je bilo govora na seji njenega izvršnega odbora, kjer so ugodno ocenili poročilo o njenem delu v letu 1980 ter poudarili, da je matica dobro opravila svojo nalogo, ki jo ima kot posebna družbena organizacija za sodelovanje z izseljenci. Slovenska izseljenska matica praznuje letos 30-letni-co delovanja, prav tako pa bo letos tudi 30-letnica smrti znanega ame-riško-slovenskega. pisatelja in kulturnega delavca Louisa Adamiča, tako da bodo vse letošnje prireditve znamenju teh dveh obletnic. Veliko pozornost posveča SIM tudi založniški dejavnosti in dosega prav na tem področju lepe uspehe. Njeni dve glavni publikaciji — mesečna revija Rodna gruda in vsakoletni izseljenski almanah Slovenski koledar — izhajata že 28 let in torej že skoraj tri desetletja povezujeta Slovence v matični domovini z rojaki širom po svetu, saj ju razpošiljajo na naslove posameznikov ter slovenskih izseljenskih društev in organizacij v 42 državah na vseh kontinentih. O priljubljenosti in razširjenosti obeh publikacij med Slovenci v tujini govori podatek, da izhaja Rodna gruda v nakladi 8000 izvodov, medtem ko Slovenski koledar tiskajo v nakladi 6000 izvodov. Obema publikacijama bo Slovenska izseljenska matica posvečala posebno pozornost tudi v bodoče, pri čemer se bavijo z načrti, da bi Rodno grudo začeli izdajati tudi v angleščini in bi tako nagovorili tudi mlado generacijo izseljencev, rojeno že v tujini, kjer ni imela dovolj možnosti za učenje materinščine. Prav temu delu izseljencev bo namenjena tudi akcija tako- imenovanih poletnih šol oziroma tečajev slovenskega jezika, ki jih je v svojem petletnem programu predvidevala Slovenska izseljenska matica za potomce izseljencev. Med knjižnimi programi bo SIM letos podprla predvsem dvoje del: Kulturno zgodovino Slovencev ter Antologijo slovenske izseljenske književnosti v ZDA in Kanadi (o širši jugoslovanski predstavitvi take književnosti poročamo na drugem mestu današnje številke — op. ured.). Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani pa je na po- ObiskSKGZpriSZDL Veččlanska delegacija Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz Trsta pod vodstvom predsednika Borisa Raceta je bila prejinji teden na obisku pri republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije v Ljubljani, kjer jo je sprejel predsednik Mitja Ribičič s svojimi sodelavci. V delegaciji so bili predstavniki Slovencev iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, ki so vodstvo SZDL seznanili s trenutnim položajem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, medtem ko je predsednik Ribičič gostom orisal sedanji položaj v Jugoslaviji, pri čemer jih je seznanil zlasti z mehanizacijo sistema kolektivnega vodstva, Z nadaljnjo krepitvijo samoupravne demokracije, z reševanjem gospodarskih problemov in z mednarodnim uveljavljanjem Jugoslavije. Kakor povzemamo po tozadevnem poročilu v ljubljanskem Delu, je predsednik SKGZ Boris Race pri ocenjevanju položaja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji posvetil posebno pozornost prizadevanjem za dosego zaščitnega zakona. Vladna komisija, ki je imela nalogo pripraviti ustrezna izhodišča, je svoje delo končala konec minulega leta, sedaj pa se nadaljujejo razprave na strankarski ravni. Trenutno je vprašanje zaščite manjšine prisotno v vseh strankah, kjer tečejo zdaj razprave o načinu te zaščite ter o njenem stvarnenm in teritoialnem obsegu. Kot zadnja se je v to razpravo vključila tudi krščanska demokratska stranka kot najmočnejša politična sila v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki je tozadevno objavila tudi poseben dokument [o tem smo poročali že v zadnji številki našega lista — op. ured.). Njeno pobudo Slovenci pozdrav-tjajo, vendar obenem izražajo tudi bojazen, da bi njeno stališče, ki gre v to smer, da ni mogoče sprejeti enake zakonodaje za vse manjšine v ttaliji, ustvarilo možnosti za različno obravnavanje Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini, kakor se to dogaja že sedaj. Med svojim obiskom v Ljubljani si je delegacija SKGZ ogledala tudi novi Kulturni dom ivana Cankarja. BLAZNOST DANAŠNJEGA SVETA: Milijoni umirajo za lakoto medtem ko gredo milijarde dotarjev za orožje Strokovnjaki so izračunali, da doseže svetovna bruto proizvodnja letno vrednost kakih 6000 milijard dolarjev. Pri tem na milijardo ljudi iz 28 najbolj siromašnih dežel sveta odpade le 130 milijard dolarjev letne bruto produkcije, kar pomeni v povprečju komaj 140 dolarjev na osebo. Po drugi strani pa dosega letna bruto proizvodnja pičlih 500 milijonov ljudi iz 25 najbolj razvitih držav sveta vrednost 2.876 milijard dolarjev, kar je povprečno dobrih 6.800 dolarjev na posameznika. Če bi na podlagi teh podatkov razdelili svetovno prebivalstvo na dve skupini, bi dobili naslednjo sleko današnjega sveta: od štirih in pol milijard ljudi, kolikor jih približno živi na zemlji, 3 milijarde uresničujejo povprečno za 400 dolarjev bruto proizvodnje na prebivalca na leto, preostala poldruga milijarda ljudi pa proizvaja v povprečju za 6000 dolarjev letne bruto proizvodnje. To se pravi, da je razlika med bogatimi in budo Slovenske izseljenske matice prevzela nalogo, da bo zbrala in uredila arhivsko gradivo o slovenskem izseljenstvu, kar bo brez dvoma predstavljajo zanimiv in pomemben prispevek za ohranitev in obdelavo tega pojava v zgodovini slovenskega naroda. Besedam morajo slediti dejanja revnimi — seveda, v povprečju ^ 15:1. Kaj to pomeni, pokaže prink' Afrike, kjer južno od Sahare dob' polovica prebivalstva živi v popek bedi, saj povprečni letni dohodek prebivalca cenijo v tistih predelih k" maj na 200 dolarjev. Pri tem pa ljajo še velike razlike celo med shf mašnimi in najbolj siromašnimi, k# v nekaterih državah doseže letni bj hodek na prebivalca komaj 90 do 1"' dolarjev. Posledice takih razmer ^ strašne: na svetu umira od lakote k milijone ljudi na leto; po nekateb ocenah umre od lakote vsako leto ^ milijonov otrok. Pa premostitev tega prepada razvitimi in nerazvitimi predeli sve^ niti ne bi bila tako težko izvedlji^' Tudi tozadevno so strokovnjaki že k' delali najrazličnejše načrte in raČU"' in prišli do zaključka, da bi bila šitev izvedljiva v razmeroma krab dobi desetih let. Bogati svet bi mob! nerazvitemu svetu dati 125 milijo dolarjev, nadaljnjih 45 milijard larjev bi stala modernizacija kmet'! stva, za rešitev zdravstvenega vpf" sanja zdrave vode in še kaj drugega kar spada v to območje, pa bi potft bovali 60 milijard dolarjev. Seveda ^ to velike številke, kljub temu pa ti stroški ne zahtevajo več kot po'" vico sredstev, ki jih človeštvo v ertejj samem letu potrati za oboroževanj' Današnji človek je zemljo dejans^ spremenil v vesoljski otok norcev:^ enem samem letu porabi za oboroz^ vanje 500 milijard dolarjev, kar pf, meni, da izda vsako minuto kakih j' milijonov šilingov za razvijanje, iz