X V v »v «■» i- Amerikanski Slovenec ■ —. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage! \ GLASILO SLOV. KAT^. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.-S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE ZEDINJENIH DRŽAVAH. _____(Official Organ of four Slovene Organizations.- The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America. Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. LETNIK (VOL.) XLI CHICAGO, ILL., TOREK, 5. JANUARJA — TUESDAY, JANUARY 5, 1932 ŠTEV. (No.) 2 Japonska zasedla Mandžurijo - Zveza podonavskih držav MESTO ČINČOV, ZAČASNO GLAVNO MESTO MANDŽU-RIJE, PREŠLO V JAPONSKE ROKE. _ LIGA NA-RODOV BO POSLALA POSEBNO KOMISIJO V MANDŽURIJO. — PRED NOVO CIVILNO VOJNO NA KITAJSKEM. -»---- - Šangaj, Kitajska. — Japon-j ska je končno dosegla, za kar j se je vztrajno borila, z orožjem in diplomatičnim potom, skozi zadnje tri mesece. Mandžuri-1 ja, najbogatejša in najbolj ; važna kitajska provinca, je prešla preteklo soboto popolnoma v njeno oblast. Omenjenega dne so japonske čete( vkorakale v začasno mandžur- j sko glavno mesto Činčov. Za- ( vzele so mesto brez vsakega j boja; Kitajci so ga namreč iz-, praznili pred prihodom japon-1 ske armade. Z zavzetjem tega ' mesta so postali Japonci gospodarji cele mandžurske province. Niso se pa Japonci zadovoljili samo s tem, marveč zasedli so tudi mesto Sanhaikwan. To mesto je po svoji legi izredne strategične važnosti. Leži namreč ravno tam, kjer, sega do morja veliki kitajski zid, s katerim je obdana cela' Kitajska, in je skozi to mesto, edini prehod iz Kitajske v Mandžurijo; skozi njega vozi | tudi edina železnica, ki veže oba dela. S tem torej nimajo: Japonci samo cele Mandžurije v svojih rokah, marveč obvla-1 dujejo tudi dohod v njo iz Kitajske. Druge države, članice Lige J narodov, in Zed. države, niso j Japonski ob njenem sedanjem, pohodu delale nikakih ovir, in. se tudi noben državnik ni ho-j tel izraziti, bo li kaj ukr'enje-( nega v prihodnje. Pač pa se je sestavila posebna komisija, ki bo začela preiskovati 'polo-! žaj v Mandžuriji; šla pa bo( na svoje delo šele meseca fe-j bruarja. Od strani Kitajske same sej Japonski ni bati nikake ne-' varnosti. Kitajska je namreč danes tako razdvojena, kakor1 vedno. Širijo se celo že govo-; rice, da bo izbruhnila nova ci-1 vilna vojna. Governorji deve-l terih provinc namreč niso za-) dovoljni z novo vlado, ki je nastopila pred nekaj dnevi, in zahtevajo, da se povrne na! vlado zopet prejšnji predsednik Ciang Kai-šek. Ker se no-' va vlada bržkone ne bo dala: kar zlepa vreči, se utegnete obe stranki z orožjem spopasti. Tako se bodo Kitajci zo-; pet med seboj klali, mesto da bi skupno nastopili proti Ja-i poncem. ! . i -o--- PODJETEN POBALIN j 'i Ann Harbor, Mich. — Tekom ene same ure je neke noči preteklega tedna 171etni Stan-' ley Krok izvršil štiri rope, ki so mu prinesli skupnega ple-1 na okrog $350,- a manj kakor 24 ur. pozneje je fant tudi že' sedel v ječi, kjer bo odsedel' od 20 do 40 let. iPolicija ga je' ujela, ko je bil na tem, da iz-' vrši. četrti rop.,-! in sodnik je- poj pospešeni obravnavi izrekel obsodbo nad njim. \STISKE SRED- NJEjEVROPE I Med Čehoslovaško, Avstrijo in Ogrsko se vrše pogajanja za carinsko unijo. -o- Dunaj, Avstrija. — Državniki centralne Evrope si točasno jbelijo glave, kaj bi bilo možno (ukreniti, da odvrnejo popolno' , ekonomsko katastrofo, ki to- [ ,časno visi nad njih državami.;' ,Letošnje novo leto je namreč (našlo te države v bolj obupnem stanju, kakor leto 1919, takoj | po koncu velike vojne. Po dol-, jgih letih so zdaj te države! .končno uvidele, da jim je ne-J mogoče izhajati, ako bodo ob-' držale druga proti drugi take j , odnošaje, v kakoršnih se nahajajo zdaj; število malih dr-, žavic, druga poleg druge, in .druga..proti drugi obdana z,lift-j | prod if nm carinskim in financ-' | nim zidom. ! ! Pred nekaj tedni so se priče-! ,1a tajna pogajanja, in sicer med Čehoslovaško, Avstrijo in, I Ogrsko. Po padcu zlatega! , standarda na Angleškem se je j namreč v vsaki posamezni teh J držav porodil strah, da bi tudi njena valuta ne utegnila doži-1 (veti poloma. Zabarikadirale j so se torej druga proti drugi, :n denar vsake države je bil dober samo doma; v sosednji ! državi ni imel veljave. Na ta i način so razmere postale na-, ravnost nevzdržne in onemogočena vsaka trgovina s tujezem-' I stvom. Državniki so uvideli, da bb po taki poti prišlo do goto-, |vega finančnega poloma in se-1 j stali so se za omenjeno tajno | konferenco. I Ako bbdo ta pogajanja uspela-, bo njih rezultat nekakšna' i bivša Avstro - Ogrska, ne v političnem smislu, marveč v eko-' Jnomskem. Med omenjenimi \ j tremi državami bi se namreč | I ustanovila zveza podonavskih i držav, med katerimi bi ne ob 1 stojale nikake carinske meje.' Zadnji teden so se vršila toza-j devna pogajanja v Pragi in ta' ■ teden se bodo nadaljevala v j .Budimpešti. Čehoslovaški zun.l minister Beneš je bil vsa leta' po vojni odločen nasprotnik, ■ take zvez?e, a se je moral pod j pritiskom razmer zdaj podati i in se sam udeležuje pogajanj.' j -o--J I MEHIŠKO DUHOVNIŠTVO I BO VZTRAJALO j Mexico City, Mehika.— Po-1 i glavar katoliške cerkve v Me-j hiki, tukajšnji nadškof P.' Diaz, je poslal odprto pismo na vse katoliške duhovnike v (Mehiki, v katerem izjavlja, da .cerkev ne more priznati zakola, ki ga je sprejel kongres in: po katerem se zmanjša število duhovnikov v tukajšnjem mestu na 25. Opomnil je duhovnike, naj kljub temu zakonu J ostanejo na svojih mestih in naprej opravljajo svojo službo. tsr---- Stavku joče rudarje v Coverdale, Pa., so družbe vrgle iz kompanijskih hiš sredi najhujše zime. Reveži so si morali postaviti šotore, katere vidimo na levi strani slike, da so imeli vsaj malo strehe. Usmilil se jih je nato neki L. G. Altmayer iz Pittsburgha, ki je dal za nje zgraditi zasilne barake, v katerih dobi vsaka družina po dve sobi. POGREB CH. BARRETT A Znanega republikanskega vodjo zadela kap. I —"•.-'■'• O-— | Chicago, 111.— V ponedeljek j dopoldne so položili k večne- ! 'mu počitku odličnega republi-1 kanskega vodjo Charlesa V. 'Barretta. Pogreb se je vršil iz ; cerkve Karmelske Matere bo-!žje na Belmont Ave. in mu je I prisostvovalo število odličnih članov republikanske stranke. 1 Kakor jfe bilo zadnjič poro-'čano, se je moral Mr. Barrett nenadoma podvreči operaciji na slepiču, ki se je izvršila nad njim v nedeljo po božiču. O-i peracijo je dobro prestal in' ; zdravniki so zagotovili, da je' ipacijent izven nevarnosti; Ne-' 1 pričakovano pa ga je na Silve-1 ' strov večer zadela srčna kap, i kateri je podlegel. 1 Pokojni je bil dobro znan Slovencem v naši naselbini. S j svojim vplivom je pomagal 'vsakomur rad, kjer mu je bilo ' le mogoče. Tudi naši cerkvi se je večkrat izkazal naklonjene-iga. Njegova rojstna hiša leži J sredi naše naselbine, na 1934 j W. 22nd St. — Ohranimo pokojniku blag spomin. 1 -o- 1 AVTOMOPILSKA KUGA j j Chicago, 111. — Ako bi ob j kaki nesreči prišlo naenkrat itoliko oseb ob življenje, kakor jih je skupno prišlo preteklo i i leto v chicaškem okraju vsled I avtomobilskih nesreč, bi bil to j dogodek, ki bi se ga spominjali dolga leta. Skupaj je bilo ■ namreč vsled navedenega | vzroka ubitih 1295 ljudi, kar J je največje število v zgodovi-jni tega mesta. In vendar smo j se tega tako navadili, da se J niti ne zmenimo več za te šte-j vilke. ——o- TAKO MINE SLAVA SVETA Chicago, 111. — Podjetje H. O. Stone^fc Co. je bilo eno najstarejših podjetij. Obstojalo je 95 let in bilo splošno znano. Pretekli teden pa je bilo njega premoženje prodano na lavni dražbi za $137,500, do-čim znašajo dolgovi nad 14 milijonov. Deln/ičarji izgubijo popolnoma vse. KRIŽEM SVETA! _j — Caltanissetta, Sicilija. —-j Na dan Novega leta je bila iz-j vršena smrtna obsodba' nad J dvema kaznjencem-i, ki sta bi-' Ja obsojena vsled i mora. Ekse- .. -i« • ........V.....- yl,.,. .,'..,„..,.„,.. , J^E fthtSV'-i ^NV.ifc ... „..,„ ■kucija je bila javna in izvršilo |jo je 10 vojakov, ki so bili na- f lašč za to poslani semkaj iz : Rima. 'f — Mexico City, Mehika. : Vlada je odredila, da se ne sme v nobeni cerkvi v tukaj- 1 šnjem mestu opravljati služba i ; božja na Novega leta dan, ker se duhovščina ni uklonila novi 1 odredbi po skrčenju števila du- 1 hovnikov. — Pariz, Francija. 4- Kar-" •kor izkazujejo uradne številke,; je v peterih največjih evropskih državah, namreč Nemčiji, Angliji, Italiji, Španiji in Franciji, skupno okrog deset milijonov brezposelnih. Od teh j jih je največ v Nemčiji, nam-/ reč nad pet milijonov. — Chicago, 111, — Depresija se je znatno občutila tekom J letošnjega božiča tudi v poštnem prometu. Kakor objavlja,' tukajšnji poštni ravnatelj, jej bilo letos za božič poslanih; nad tri milijone manj kart ka-j kor preteklo leto. Keokuk, Penna. — Frank1 Knight je leta 1892 izdelal I sam svoj avto, na katerega je tako ponosen, da se še zdaj i. vozi z njim. Zdaj je kupil svojo 30. licenco nanj. Domneva se, da je to najstarejši avto, ki vozi po ameriških cestah. -o- "DOBRODOŠLI SUHAČI" Chicago, 111. — Sredi pre-1 teklega tedna so neke noči' presenetili suhači goste in last-1 nike kabareja "Planet Mars",1 188 W. Randolph St. Ena iz-! med ravnateljskega osobja,' Miss Tex Guinan, znana vodi-! teljica skupine plesalk, pa ni j bila pri tem nič presenečena; navajgna je bila takih prizorov j in je suhače brezbrižno po-' zdravila z "Dobrodošli". Bolj neprijetno pa ji je postalo, ko so ji agenti naznanili, da ne bodo samo glavnega ravnatelja odpeljali v zapor zaradi prodajanja pijač, marveč, da bodo tudi zaplenili vso hišno o-pravo, kar so tudi takoj storili. i APEL NA | FRANCOZE i 1 ________ Minister poziva Francoze, naj trosijo denar. , Pariz, • Francija. — Francoski delavski mnister Landry je za novo leto izdal na prebival-'stvo proglas,- v katerem ga piliva, naj opusti svoje tradicijo- ■ nelno varčevanje in naj spravi denar v .promet. Vloži naj -denar, katerega ne potrebuje, na banke, da ga s tem spravi v cirkulacijo. Povprečen Fran-, coz še. namreč dandanes tudi v normalnih gospodarskih razmerah ne verjame bankam, •marveč hrani svoj denar doma 'v nogovicah. -o--- FAŠISTOM POŠILJAJO BOMBE j Easton, Pa. — Na tukajšnjem poštnem uradu je bilo pretekli teden oddanih sedem zavojev ,ki so se zdeli uradni-'kom sumljivi. Odprli so dva, 'kar pa je bilo usodepolno za oba uradnika. V zavojih so bi- ■ le namreč bomoe, ki so eksplodirale, ko-:o zavoj odprli. ;Dva uradnika sta bila pri tem -jubita in trije ranjeni. Zavoji 'so bili naslovljeni na razne italijanske osebnosti, med drugim na par italijanskih konzu-jlov, in iz tega se sklepa, da je bilo to delo protifašističnih agitatorjev. -o- ZAKAJ FRANCIJA UVAŽA DELAVSTVO Pariz, Francija. — Marsiko-jmu je nerazumljivo postopa-jnje Francije, ki uvaža iz tu-,jezemstva delavstva kljub te-mu, da ima sama že celo armado brezposelnih. Vzrok je v iresnici Čuden. Francoz je namreč take narave, da ne gre rad jiz svojega domačega mesta, in |rajši doma brez dela strada, kakor bi se preselil za delom v jkako drugo mesto. Tako nastane v enem kraju velika brezposelnost, dočim v drugem primanjkuje delavstva, ki ga morajo nato uvažati iz inozemstva. Drugo je pa to, ker se Francoz ne bo poprijel drugega dela kakor tistega, ki mu ga daje njegova obrt, katero je mogoče podedoval od svojih očetov in praočetov. Strašna nesreča — 12 mrtvih i Celje, 9. dec. — Pri pre h o- ' du Savinjske železnice čez 1 Ljubljansko cesto v bližini J Levca je prišlo danes do stra- l h o vite nesreče. Mestni avtobus ' Celje - Žalec - Vransko je vozil ob pol 11. uri iz Celja po i državni cesti. Bila je na nesre- s ičo tisti čas tako gosta megla, \ |da ni bilo mogoče videti priha- { jjajočega vlaka in tudi ne sli- \ sati signalov. Šofer je zagle- t dal vlak šele takrat, ko se mu g I več ni mogel umakniti. V zad- j njem trenutku, ko šofer ni vi- t del druge pomoči, je bus z van r silo pognal, da bi prišel čez s progo pred vlakom, pa se mu \ je poskus ponesrečil. Stroj je zadel v avtobus in ga tik za šoferjevim sedežem popolnoma gladko odrezal in is r.'"'>il Strašen j" !><]„.učinek.i! Proga je bla v trenutku polna ir IjiVdi, ki jih je strašni sunek 1 vrgel "iz avtobusa na tla. Na j* prvi pogled je bilo osem mrt- j \ vih iri veliko število ranjenih. Nekaj lažje ranjenih so -takoj'J naložili na vlak, ki jih je od- s peljai v Celje. Oba reševalna z avtomobila celjskega reševal- 11 nega društva sta Smela dovolj } posla, da sta speljala težko ra- 1 njene v celjsko bolnico. Naj čudo je nekaj potnikov ostalo popolnoma nepoškodovanih in 1 ti so kar peš nadaljevali svojo f pot. Vse mesto Celje- je pod 5 vtisom strašne nesreče, kakor- x šne Celjani ne pomnijo. Smrtne žrtve nesreče i"; ' j ■ i j !;;■ <. . -.-.j.s -..;;„■ j Imena onih, ki so ostali na j jlicu mesta mrtvi, so sledeča: 1 Ivan Krefl, posestnik v Bras- ] lovčah, Fijip Posedi in njego- ( va žena iz Zabukovc, Ivan i Kranjc in njegova žena Ana j iz Žalca, Anton Svet iz Brežic, s .Frančiška Pristovšek, Strahov-.nikova, mizarjeva žena iz Drašnje vasi, Otilija Dobelšek, vdova, stara 32 let, iz Št. Pav- i la pri Preblodu. V bolnici so i od , težko ranjenih umrli Ant. 1 Dobnik iz Čeplja pri Vran-!; slcem, Marija Zupane iz Griž, ; Ivan Kranjc iz Celja in neka 1 neznanka. Skupaj je strašna < nesreča zahtevala 12 smrtnih ' žrtev. Ranjenci ( j Težko ranjeni leže v celjski « (bolnici. Nekaterim se obrača i ,na bolje, zopet drugim se sta- i j nje slabša. Šofer France Bu-jčar, kateremu je volan zlomil inekaj prsnih kosti, je precej j nevarno pobit. Drugi težko ra- : ■ njeni so: Anton Oblak iz Vrb- ! [ja pri Žalcu, Andrej Šepec iz ] jDolge Pušce, Helena Fondr iz : Št. Ruperta, Anton Turk iz Št. ' Petra, Matilda Potočnik in 1 Franc Gtinterer. Nesreča še pri pogrebu Ko so v Celju pokopavali nesrečne žrtve avtobusne nesreče, se je na cesti spodrsnilo župniku in konsistorijalne- mu svetniku Antonu Veterni-ku, da je padel in si zlomil desno nogo v kolku. Morali so ga prenesti v bolnico. Kdo je kriv strašne nesreče? Kakor poročajo dalje, je to največje nesreče, kar jih ljudstvo v celjski okolici pomni, kriva predvsem železniška u-prava ki da nima na tem nevarnem križišču nikakih za-tvornic. Vlaka pa tudi ni mogoče opaziti iz daljave, ker se proga ravno tam zavije. Na tem mestu se je zgodilo že več manjših nesreč, tako velike in strašne pa ljudstvo še ne pomni. ---o—••— Nesrečni alkohol Iz Štajerske poročajo o nesrečnih žrtvah, ki gre j o vse na račun alkohola. Neizkušena mladina pije in pije, da' sama ne ve, kdaj ima dovolj, potem se pa prepirajo in navadno je" zadnja beseda nož. Tako je izkrvavel komaj 18 letni Alojz Vovk, posestnikov sin iz Spodnje Slivnice, katerega je zabodel z nožem njegov komaj 191etni bratranec.-— V Mavretincih pri Ptuju so pijani fantje navalili na 281etnega posestnik ovega sir.a Tomaža Tomažiča in ga s sekirami tako obdelali, da je bil na mestu mrtev. Žalostna so taka poročila in je dobro, da jih ni veliko. ——o—— Pol stoletja cerkovnik Pri farni cerkvi v Radečah izvršuje Anton Levičnik cer-kovniško službo že celih 50 let. Pol stoletja je torej vsaki dan prvi na nogah, da z zvo-nenjem naznani faranom, da je čas vstati. Še vedno je čil in zdrav. -o- Smrtna kosa V celjski javni bolnici je u-mrla 41etna Ana Plazarjeva iz Št. Janža na Dolenjskem. — Na Pragerskem je umrl Ivan 'Žirart, železničar. — V samostanu v Škofji Loki je umrla Leopoldina Rakusch, rojena Gsund. Nezgoda 13letni France Simonič iz Gor. Dupleka je vtaknil roko v stroj za rezanje mesa. Stroj nju je pomečkal skoro vse prste. Poboljšati se morajo Banska uprava Dravske banovine je nedavno izdala u-kaz, s katerinv je ciganom za-branjeno vlačiti se po vaseh in selih. Ostati morajo na enem mestu in obdelovati zemljo. — Ce bo kaj pomagalo? < -O- 'T- Tudi jubilej Že meseca novembra je praznoval na Blejskem, otoku Jože Bijol 251etnico, odkar sefje naselil na otoku m prevzel službo cerkovnika. I% Jisgoslavife« STRAHOVITA AVTOBUSNA KATASTROFA: SAVINJSKI VLAK ZAVOZ1L V NAPOLNJEN CELJSKI AVTOBUS. — ŽRTVE ALKOHOLA. — SMRTNA KOSA IN DRUGE VESTI. RUDARJI ZMRZUJEJO V BARAKAH T- i SV:' f? -'S''-': - -SVSiS;/S :jV>.:: i::-::- '^'SK'h-^ Stran 2 AMERKKANSKI SLOVENEC -nuarja 1932 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi- in najstarejši slovenski I'he first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. —-- ___Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon- deljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. | Izhaja in tiska- Published By: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, Ili. Telefon CANAL 0098 Phone: CANAL 0098 j Naročnina: Subscription: \ Za celo teto........................................$5-00 For on* year......................................?5.00 Za pol leta............................................ 2.50 For half a year................................ 2.001 Za četrt leta ................ i^0 For three months.............................. l.oU, " Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and- Europe: I Za celo leto..........................................P™ For °»l! iH >1" I ftazne mednarodne konference, ki se bodo pričele h'.koj t po Novem letu v Ženevi in po drugih* večjih mestih Evrope, : ' bodo gotovo zelo interesantne, ker bodo razna naziranja trči- : la drflgo ob drugo. V prvi vrsti bo konferenca, ki so bo ptča- i In z določitvijo moratorija glede' dolgov in reparacj. N;em-: i * čija bo seveda zahtevsl^ znižanje reparacij, nehati in popustiti, kakor hitro uvidi, da je dosegla mejo, kar je bilo mogoče -doseči. Da Nemčija ne more na kaj drugega" upati pri sedanjih razmerah, so nam pokazali zadnji dogodki v kongresu. : Zvezni senat sedaj niti malo ne misli, da bi odpustil našim nekdanjim aliirancem vojne dolgove, ali jih vsaj znižal, i Vzrok tega stališča je, da mnogi senatorji svetovnega gospo-; darskega položaja ne razumejo in še vedno upajo, da bodo j bivši naši aliiranci svoje dolgove plačali, na drugi strani pa; predsednik Hoover ni računal z občutljivostjo senatorjev, ko j je predlagal enoleten moratorij na svojo pest. Ravnal je v, dobri veri, ko je stopil s svojim predlogom pred javnost, ko si je zasigural odobritev večine senata. Sedaj se je pa pokaza-lo. da je ravnal neprevidno. Senatorji, katerih prej ni vprašal za mnenje, so mu to zelo zamerili in se sedaj maščujejo nad njim, da ga napadajo, kakor še niso napadali nobenega, predsednika poprej. j Najhujše pri tem je pa, da imajo formelno pravo na svoji, "ntrani. Hoover je, ne da bi govoril o tem z vsemi senator j, po-1 stavil senat pred končano dejstvo. To jezi sedaj senatorje, katere je Hoover prezrl, zato nočejo ničesar slišati o črtanju' dolgov. Moratorij so morali ratificirati, ker je imel itak večino za se. V splošnem je pa videti, da senat nikakor ni za nadaljnje črtanje dolgov. Splošna depresija se bo pri nas, bržkone še bolj čutila, dokler ne bo senat Uvidel, da so dolgovi, in naša depresija v tesni zvezi. * * * Hoover jeva administracija dosedaj ne more pokazati ni-kakih posebnih uspehov. .Nesrečni načrti, in kar se je skleni-j lo, se ni srečno, ugodno izvedlo. Ni sicer nikaka malenkost,! da bi se Združene države Jdpovod ale letnim 250 do 300 mili-' TARZAN IN NJEGOVE ZVERI (37) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS ODGOVOR NA RAZNO KRITIKO Chicago, III. V nekem drugem naših listov mi očita rojakinja iz Chi cage, da sem se v poročilu, ki sem ga pred kratkem spisal o Grdinovih šli k ah, izkazal jako c-labega Dolenjca. Tudi pravi,, da Žužemberk, odkoder je ona doma, ni ne raztrgan, ne za-, krpan. Resnica je, da je Žužemberk jako lično in prijazno mestece, . njegovi prebivalci pa zelo lju-. beznivi in gostoljubni ljudje; . sem bil sam tam pred leti. , Ljudstvo v ■ okolici iina svojo nedolžno Šalo o meščanih, ki jo je pisatelj Jurčič raznesel s svojimi spisi po celi Sloveniji. - To naša Žužemberčanka gotovo ve, zato naj ne bo preveč huda names Podobne šale, pri-godbice ali šaljiva imena ima . narod za vsako slovensko me-. sto ali trg, in celo vsako vas; I vse to pa nikakor ne jemlje i Časti dotičnemu kraju, i • Res sem tudi zapisal, da je i Gorenjska za oko bolj zanimi •, va kakor Dolenjska. Sem imel i priliko prepotovati eno in dru- - go v študentovskih letih. Nik- ♦ - dar pa nisem napisal, da mi je > žal, ker sem rojen na Dolenj-i. skem. Za srce, vsaj za moje, bo J Ostala Dolenjska vedno nSjlep-i,ši kraj na svetu, — vendar bi .'bilo sebično, ko bi drugim ne , pripoznali, kar jim po pravici i1 gre. Tud štajerski del Sloveni- - je je izredno lep. Krasna je i tudi zapadna Slovenija, le žal, ^da so nam najlepše kraje tam i pobrali Italijani. Dolenjci nismo samo Dolenjci, nego tudi Slovenci in še več, tudi Jtigo- - slovani. ' Posebnosti in lepote ..'kateregakoli kraja naše prej-, šhje domovine so nam vsem v - veselje in ponos. — Razumem, da mi je rojakinja očitala eno in drugo le v šali, odgovoril sem pa vseeno zato, ker bi se morda našel kdo, ki niti njenega dopisa niti mojega ne bi razumel tako, kakor sta bila mišljena. Sedaj pa še malo odgovora "ki-kiritiku" s kučmo, ki se je v Am. SI. spravil na pevce in pevke pri sv. Štefanu in name kot pevovodjo. Za Božič sem bil zaposljen tako, da nisem utegnil odgovarjati. Vidim, da je napisal svoji dve kritiki iz najboljšega namena in ga moram pohvalni, ker se zanima za naš ;d>or in se trudi, da bi razmere "zboljSal zboru, pevo-vodji in celi naselbini v korist. Zato nikakor ne morem nameriti nanj strojnice, pač pa bi mu rad dal vsaj eno dobro cigaro, ko bi jo imel. Ne bilo bi prav bičati v javnosti naših pevk in pevcev, ker vse drugo prej zaslužijo kako;-to. Malo je verjetno, da bi kateri drugi slovenski zbor v A-meriki napravil toliko, kakor je že napravila in kakor še dela naša "Adrija". Težko pa je dopovedati pevcem in rojakom v naselbini, kjer je okrog 25 različnih društev in ima vsako svoje odbore, seje, športne krožke in javne prireditve, kamor so vpleteni naši pevci in pevke, naj jim bo pevski zbor prva skrb. Ne verjamem, da smo v desetih letih imeli eno vajo in en nastop, pri katerem bi bili res, vsi naši pevci in pevke navzoči. Eden mora iti tukaj, drugi zopet drugam, in to se ponavlja teden za tednom, leto za letom. Kar bi se dalo napraviti na eni vaji, res zahteva treh in vec; redni pevci trpijo zaradi manj rednih, pe-vovodja tudi trpi, ker vidi kaj bi se pri sv. Štefanu v drugač- nih okolnostih vse dalo napra- K viti, trpi, ko vidi koliko časa, v< koliko truda se zabije brez za- d dostnega uspeha. — Kritik bi rad strogega pevovodjo. Nje- z; gov sedanji pevovodja je bil Z v preteklosti že mnogokrat t< strog, pa s tem ni drugega do- g segel, kakor osebno zamero, n ki jo leta in leta popolnome ne P izbrišejo. Največ pevcev ali v staršev je namreč takšnih, da b jim je prav, če pevovodja po- n stopa strogo z drugimi, ne pa rt z njimi ali njihovimi sinovi in v hčerami, tudi kadar bi bili naj- ]V bolj potrebni strogega pošto- E pa. Ne pričakujte nemogočega ^ od pevovodje, ki ima že toliko p izkušenj, da tudi sam ne pri- d čakuje nemogočega od zbora,J in naselbine. it Ni slabo kar imamo; da bi g le nikoli ne bilo slabše. Če pa r ■ nam je vsem na tem, kakor na- j šemu kritiku in še marsikomu g drugemu, da napravimo Adri- j 1 jo tako, da še od daleč ne bo r imela nikjer para v Ameriki j ne po številu pevcev ne po ka~ j kovosti petja, — vse bi se pri r nas dalo storiti, — potem pa i nikar samo ne govorimo, tem ' več se dela resno lotimo na pravem koncu. Brez dvoma ni noben slovenski list pravo me- - sto, da se nekaj prerešeta in' prenovi, kar zadeva samo ro- ! ~> jake, ki žive okrog cerkve sv.' 1 Štefana v Chicagi. Treba bo ^ najti bolj primerna pota, da • razložimo našim pevcem, nji- i hovim domačim, in pa vsem i našim društvom, kaj je treba storiti in kaj se ne sme delati, a če želimo, da bo Adrija "first p class, No. 1", v kolikor še ni. n Bbmo našli ta pota, posebno če e je med nami še več tako za n vednih pevcev kakor naš kri- n tik. Želim pa, da s tem konča- ,, mo zadevo v listu, ki je name-it „ njen celi slovenski Ameriki, £j pač pa jo začnemo tam kamor a bolj spada in kjer lahko upa- ^ mo na resnične uspehe. Nešte- j. to prilik je že'bilo in jih še bo, j. ko mora pevski zbor zastopati, da tako rečemo, celo naselbino. „ Tudi imamo pri nas štiri sv. a 0 maše s petjem vsako nedeljo. Ali zahtevamo preveč, če pro-simo, naj se cela naselbina za r svoj zbor zavzame resno ? TCaj J... bi se dalo predrugačiti bo raz- glašeno na drugem mestu. ^ Ivan Račič. ,r -d- ODMEV NA GLAS IZ CHICAGE . .i ti Milwaukee, Wis. 5 Gotovo mora marsikomu u- :o gajati dopis kateri je bil pri- ie 'občen v Amerikanskem Sloven- i- cu dne 25. decembra, ugajati n na samo pri nas, ampak širom >r Amerike. Dopis je izšel izpod a peresa pevovodje in organista io pri slovenski cerkvi sv.Štefana n (v Chicagi. 1 Plemenita ideja se .glasi, ka- i- ko nam je potrebna "Pevska ;o Zveza". Ker sem več ali manj n, tudi jaz v dotiki s to stroko, mi [o je bilo takoj jasno, da je to ja- l- ko dober in plemenit namen. ci Sicer bo, kakor za vsako dobro s- stvar od tu in tam dovolj pred- ij sodkov češ, taki so, to in ono ž- hočejo za svojo korist itd. Kljub raznim morebitnim ugovorom se vendar upam trditi, ia bi se to dalo izpeljati. Srce mi je zaigralo, ko sem j zagledal v dopisu ime Ivana i Zormana. Veliko sem že cul o v tem našem rojaku in o njegovi / glasbeni nadarjenosti in umetnosti in rečem, da upam vanj. Prav gotovo bi imeli pri tej no vi organizaciji lepe izglede, če bi bil on voljan sprejeti orga-nizatorstvo. Drugi nadaljni po-močniki bi bili tudi gospod I-van Račič v Chicagi, Mr. Franic Mikek, Milwaukee, Wis., Rev. ! Rudolf Potočnik, West Allis. I Wis. in še drugi, katerih pa ne' poznam, vendar sem prepričan, ! da bi se nam pridružili. — ■ Med nami tukaj v Ameriki i trohni veliko glazbene in pevske umetnosti, s katero bi naš , narod potoni take organizaci s je prišel na dan in se pred dru- i gimi neustrašeno pokazal. Čas ] - je in priložnost si dobimo, da 1 > nekaj storimo, za rešitev naše . i pesmi. ' '! Upam, da mi dovolite par ; 1 nasvetov. — Zberite se v krat-1 kem v kakem centralnem mestu, n. pr. v Chicago, 111. Pla-1 čajte svojo pot vsaj za enkrat 1 sami iz svojega žepa. Če je pa - j to za tega ali onega prenapor- I no, priporočite se vašemu tr-, ■ jgovcu, ali trgovcem za pomoč, j • nikakor pa ne posameznikom, 3 ker to bi bil gotovo poraz. Pri a dite z idejo na dan in nikar ne iščite preveč nasvetov od na-1 II selbine, predno ste na licu me-a sta. Zborujte korajžno in pre-'> mišljeno in pridite do zakijuč-''<■' ka, katerega potem predložite zborom in naselbini. Potem se e pa pripravite za gorje, koneč-no bi pa rekel, bo stvar pa le uspela v vsestransko zadovolj-l" nost. Poglavitno pri vsem tem pa je to, da so ustanovitelji b ljudje, ki so danes in jutri in r vedno "da" in ne taki, ki so l" danes "da", jutri že "ne". — Vse to vam povem iz lastnih skušfenj. Kruto sem bil prevaran in poražen že pred več leti, vendar se nisem udal in sedaj sem vesel in zadovoljen, da pridem z enim najboljših zborov te vrste na dan. Če pa kdo želi v moje lase, je zato tudi O. K. saj sem prišel iz take šo-' le. John Pauisch. -o- ŠTORKLJA V OTTAWA Ottawa, III. :• Ob novem letu se navadno obnavljajo naročnine in tako tudi jaz ponovim naročnino za list Amerikanski Slovenec in obenem potožim bralcem, da so delavske razmere pri nas še vedno slabe. Edino gospa štorklja ima še vedno precej dela. Nedavno se je vstavila pri Josephine Bajuk in prinesla krepko hčerko. Nekoliko se je po-mudila v bolnici, nato jo pa mahnila v bližino k Mr. in*Mrs. Katarina Lenac in jih tudi obdarovala s krepko hčerko. Go-'spa štorklja si je pač dala veliko opraviti za praznike. — Bog daj vsem dobro zdravje, štorklji pa še veliko uspeha in pa da se zopet kaj kmalu oglasi. Naročnik. ' NOVICE Z EVELETHA Eveleth, Minn. Skoro vsi dopisi v 1 . cu po-jročajo večinoma o današnji !brezposelnosti in nesrečni de ypresiji. Seveda, nam vso to pritoževanje in jamranje pravnic !ne pomaga in depresije ni še konec. O delu se pa res ne izplača pisati, ker ga je tako malo na tem božjem svetu. Z ža- - lostjo gledamo v bodočnost in • če se ne bo v kratkem obrnilo i • kaj na bolje bo oni pregovor, ki pravi, da kdor ne de'a, naj (tudi ne je, kaj kmalu postal . resničen. Saj bi za marsikate-: rega bilo to že sedaj, če bi na-, ši velikodušni trgovci z marsl- - kom ne potrpeli pa, tudi oni i ne bodo mogli več dolgo, če se - kaj ne preobrne. Hvala jim le-3 pa, za dosedanjo poin; č. Do sedaj pri nas na Evelethu š<3 ni bilo preveč lačnih, ne vemo pa kaj še vse pride nad nas. Vse članice podružnice štev. 19 SŽZ. prav lepo povabim na sejo v nedeljo dne 10. jan. Seja bo ob navadni uri zvečer, Prošene ste, da se te seje udeležite vse, lcer bo na tej seji prebran zapisnik zadnje seje in ako kateri bi ne bii po volji, ga lahko ovržete, ali pa potrdite. Sedaj ni še za nobeno reč 'prepozno, če nam ni kaj po vo-11 ji. Kjer nas bo večina, tam bo ostala odločitev. Vedite pa, da ' vsem se ne bo moglo nikdar u- - streči. Vsaka naj nekoliko po-• ^ trpi. Vidite in ste videle, da so ■ slabi časi in nikakoi^ r.e more . biti tako, kakor bi lahko bilo . če bi bili časi boljši. Nikar ne ! recimo, če nam ni vse po volji > —e, bom pa pustila. K'e tako' - Vsaka nekoliko potrpivr.o, po-i časi se bo vse prav uredilo in - bo enkrat prav za ene, drugič i za druge. Če bomo pa malo po-i trpele, bo pa za vse. Pridite to-i rej na prihodnjo sejo vse, da j se bo vse prav uredilo. — So- - sesterski pozdrav vsem Člani-i cam SŽZ. po celi Ameriki in . srečno in zadovoljno No5?o le--to. . Gabriela Ma^s?, i 12 Auburn Avenue. -o- j JUGOStpVi CENTRALNA i .ORGANIZACIJA IN NJERE -j MOŽNOSTI V CHICAGI I Chicago, I«. Zadnjih par let se je' veliko govorilo in pisalo v javnosti o J organiziranju -ene centralne ,organizacije, katere namen bi o bil ujediniti chicaške Jugoslo-o vane za izboljšanje javnega a življenja in osiguranje našega n obstoja. a ! Konečno se je ideja uresni-e čila in J.C.O. je organizirana v sedmih distriktih Chicago. — .. Centralni odbor, izbran po 'de-. legatih distriktov, kateremi načeluje Slovenec Dr. Fra: h i„ .Paulich, neumorno deluje, da a čimpreje organizira vse chica-5. ške Jugoslovane. | Vsaka ustanova ima kriti- - čarje, brez njih bi življenje _ bilo prepusto. Stvarna kritika . {je dobro došla. Glavno vpraša-.,'nje je, če je nam priselnikoir n taka organizacija res potreb- !na. Jaz smatram, da je. JCO i (Dalje na S. strani) jonom dolarjev. Toda pomisliti je treba, da noben naših dolžnikov ne misli na nadaljnje plačevanje dolgov, in da bodo (bolne svetovne gospodarske razmere ihorda edinole okrevale in se izboljšale, če se črtajo vojni dolgovi. Združene države bi seveda ogromno izgubile, edini dobiček bi imele od črtanja dolgov, Če bi se zb olj šal svetovni gospodarski položaj, se vpo-! stavile normalne trgovinske in industrijske razmere, da bi prenehala brezposelnost. Administracija je mnenja in prepričanja o resničnosti teh sklepov. Škoda le, da si ne upa na-; ravnost ven s tem svojim prepričanjem, da trdi, da ne misli na črtanje dolgov, ampak samo na začasen moratorij, j Ko bi odločno povedala administracija svoje mnenje, bi | morda imela kongres za seboj, in bi lahko pri razorožitveni 11 konferenci v Ženevi odločno nastopili za svoje cilje. Njen |'glavni nasprotnik je Francija, ona hoče svojo hegemonijo na-J pram ostalim državam ohraniti. Anglija, Zdr. države naj po-1 magajo, da si hegemonijo ohrani. V to pa Zdr. države nika-•'kor ne morejo privoliti. Francija zahteva od Anglije in Zdr. •jdržav sigurnost in varnost proti napadom, te pa Anglija in j Zdr. države dati ne morejo. Zato pa bržkone razorožitvena ■ konferenca ne bo. imela uspehov, brez Francije ne bo šlo! Ostalo bo vse pri starem. Prvi meseci Novega leta nam' bodo prinesli marsikaljo j razburjenje in razočaranje na polju politike. Kaj in* kakšni bodo uspehi raznih konferenc, je težko Teči. Eno pa je go-- tovo: Svet bo prestal tudi to krizo in bo prišel v doglednem 'jčasu zopet v drugo. Valovi človeškega nepokoja in človeških -jstrasti, ki jih je razburkala svetovna vojna, se še dolgo ne 1 bodo polegli. Ha®*. ."" > !fiainnii[]n!iiiiiiiii»nuiiuuiiE3:uiiiuiiuE]!iiiiuiiuic2iiiiiiiimi:iuiiiiiiiiii[]iiiiini!iMoii!iiiiii:i;ui:^ VAŽNO I .j za naročnike | "AMERIKANSKEGA SLOVENCA"! 1 I Naročniki, katerim naročnina poteče j so prošeni, da jo po možnosti obnove. 1 Oni, naročniki, ki so prizadeti vsled | slabih razmer, pa želijo prejemati | Ust naprej, naj gotovo obvestijo o tem | upravo lista ali naše zastopnike, da se | jih za naročnino počaka in da se jim g lista ne ustavi. Oni, ki pa morejo g; naj poravnajo naročnino točno, kajti i izdajanje lista je v zvezi x velikimi | stroški. Naročnike prosimo, da bi to | blagovolili upoštevati. UPRAVA "AM. SLOVENCA". | Ta napol nagi, orjak ni vendar nihče drugi kakor angleški plernenitaš, ki je bil kot ujetnik zaprt na ladji Kincaid . . Dvoboj se je končal. Spretnost Tarzana in njegova silovita moč je premagala črnca. Tarzan je bil prisiljen, da je ilmoril svojega nasprotnika, ki se. mu ni hotel udati. Skočil je raz mrtvega nasprotnika po-koncu, mu, stopil z eno nogo na zlomljeni vrat in izpustil v goščo svoj zmagovalni opičji krik. " * 1 »uar a in in »i. • vv// 57 Comtiflvl, 19». !>r E,ifnr fha But-roiipli*. Iij«, All rijlin a«4 ; Z enim mahom mu je izbil sulico, ki jo je imel divjak naravnano proti belemu možu. A Črnec, ko je. zagledal novega sovražnika, je takoj v istem trenotku posegel za pas po nož, in ranjenec, ki je ležal r travi, je imel priliko pri. sostvovati najkrutejšemu dvoboju, kar se jih je še kdaj vršilo. Hitfoma pa se Švedu od začudenja oči široko odpro. Spoznal je namreč tega belega moža, ki se je spustil v ta ljuti dvoboj s črnim divjakom, Še enkrat je pogledal natančneje na tleh ležečega belega moža. Spoznal ga je; ta mož je v resnici bil na ladji Kincaid. Vendar med napadalci v vasi ni bil med Rokoffovimi možmi. Samo na en način se je mogla rgzl&gati njegova odsotnost: On je bil tisti, ki mu je Rokoff zaupal žensko in otroka, da je mogel i njimi oditi naprej; saj je bila njegova žena tudi na Kincaid. Maščevanje. Hitro kakor blisk je Tarzan naskočil divjaka. . .j ................ 11 ............ f i 'i i n „iim» ........ *———---1............... Tarzan se je odločil, da bo sam nadaljeval potovanje. Naročil je Mugambiju, naj ga z zve-rinaiHi počaka, dokler se ne povrne. Po več dneh potovanja je naletel na nekegžt divjaka, ki se je ravno pripravljal, da. zažene sulico v nekega belega, ranjenega moža. Taizan je bil siguren, da je, ta "belec eden članov Rokoff ove tolpe in tisoče misli mu je v tem trenotku šinilo v glavo. Ne bo ga imel črnec; on sam se bo malČeval nad njim. Torek', 5. januarja 1932 AMERIKANSKI SLOVENEC ODHOD PARNIKOV IZ NEW YORK A 14. jan.—New York—na Cherbourg in Hamburg. 15. jan.—Paris—na Plymouth in Havre, IS. jan.—Berengaria—na Cherbourg in Southampton. IS. jan.—Europa—na Cherbourg in Bremen. 21. jan.—-Albert Ballin—na Cherbourg in Hamburg. 22. jan.—Bremen—na Cherbourg in Bremen. 29. jan.—Majestic—na Cherbourg in Southampton. 30. jan.—He de France—na Plymouth in Havre. 3. feb.—Europa—na Cherbourg in Bremen. 4. feb.—Hamburg—na Cherbourg in Hamburg. G. feb.—La Fayette—na Plymouth in Havre. 10. feb.—Bremen—na Cherbourg in »Bremen. 11. feb.—Deutschland—na Cherbourg in Hamburg. IS. feb.—Berengaria—na Cherbourg in Southampton 17. feb.—lie de France—na Plymouth in Havre. 18. feb.—New York—na Cherbourg in Hamburg. 19. feb.—Saturnia—-na Neapelj in Trst. 19. feb.—Europa—na Cherbourg in Bremen. 19. feb.—Majestic—na Cherbourg iS nouthampton. 25. feb.—Albert Ballin—na Cherbourg in Hamburg. 26j feb.—Mauretania—na Cherbourg in Southampton. 26. feb.—Bremen—na Cherbourg in Bremen. 27. feb.—Olympic—na Cherbourg; in Southampton. 3. mar.—Hamburg—na Cherbourg in Hamburg. 4. mar.—lie de France—na Plymouth in Havre. 4. mar.—Berengaria—na Cherbourg in Southampton. 8. mar.—Europa—na Cherbourg in Bremen. 10. mar.—Deutschland—na Cherbourg in Hamburg. 11. mar.—Majestic—na Cherbourg in Southampton. 15. mar.—La Fayette—na Plymouth in Havre. 17. mar..—New York—na Cherbourg in Hamburg. 18. mar.—Olympic—na Cherbourg in Southampton. 22. mar.—lie de France—na Plymouth in Havre. 16. mar.—Bremen—na Cherbourg in Bremen. Naznanilo in zahvala. Z žalostnim srcem r.aznan:amo sorodnikom, znancem in pri. jateljem tužno vest, da nam je kruta smrt ugrabila našo ljubljeno hčerko, oziroma sestro, Mary Mežek Pokojna je bila rojena v Chicagi 20. sept. 1914. Po večletni srčni bolezni je dne 7. decembra 1931 mirno v Gospodu zaspala, previdena s sv. zakramenti. V prvi vrsti izrekamo najlepša zahvalo naši čč. duhovščini far.c sv. Štefana za opravljene cerkvene obrede in za njih trud, ko so jo hodili obiskovat med nieno boleznijo in ji delili sv. zakra. mente. Dalje lepa iivaia Mrs. j. Cienblinski, ki je pela pri pogrebu. 1:akor tudi Mr. Račiču. Zahvaljujemo se tudi društvu "Zve Žda", št. 170, JSKJ., katerega članica je bila pokojna, za tako lepo udeležbo pri pogrebu, kakor tudi Marijini družbi, h kateri je tudi pokojna spadala, da je preskrbela nosilke krste. Nosilke so bile: Antoinette Mladich, Mary Pintar, Stephanie Lončar, Frances Schiifxer, Johana Baskovec in Elizabeth Kerzich. Prisrčno hvalo izrekamo vsem,- ki so darovali za sv. maše in za vence. Za maše so darovali sledeči: Mrs. Julia Bahovec, Mrs. Caroline Barbee^ Miss Johanna Mladich, Mrs. L. Winter, Mrs. Christina Žagar, Mrs. Linca Pichman. Mrs. Mary Leben, Mrs. Rose Pichman, Miss Frances Kure, Miss Jennie Gaber, Marijina družba, Mrs. Mary Grlica, družina Pintar, družina Leo Mladich, družina Kovacic. Nosilke Marijine družbe so darovale za reouieir. mašo. Vence so darovali sledeči: Družina Pintar, družina Lončar, družina Laurich, druž. Flinko. Mr. in Mrs. Štajer, Ciril in Anica Pichman, Gottlieb Girls, Miss Jennie Gaber, Mr. in Mrs. Borštnik iz Waukcsrana, Mr. in Mrs. Zore iz Waukegana, Mr. in Mrs, Jos. Root iz Waukegana,, Mr, in Mrs. Kutzler iz Waukegana, družina Grohar iz Waukegana, Mr. in Mrs. Wencel, Mrs. Mary Root, Mr. ir. M-c. Lotcar, Mr. in Mrs. Ignac Smith (krstna botra), društvo "Zvezda", št. 170, JSKJ., Chicago Mail Order Co. Prav posebno zahvalo pa izrekamo članom družine Pintar, ki. so nam stali na strani v bolezni pokojne, posebno pa še Mrs* Pintar, (birmanska botra), ki jo je velikokrat obiskovala v njeni bolezni, Prav lepa hvala' vsem tistim, ki ste prihiteli iz Wauke. »sna, namreč Mr. in Mrs. Borštnik, Mrs, Kutzler ter Mr. in Mrs. Grohar; enake tudi tistim, ! Podpredsednik, Anton Strniša. Tajnik, Anthony J. Fortuna, 1093 S. 64th St. Zapisnikar, Frank Sodnikar Sr. Blagajnik, Ignac Stepic. Nadorniki: Leo Kushlan, Jos. Germ, »Vnton Korošec. Zastavonoša, Anton Frarikovic. Bandero, Frank Drčar, Vratar, Jacob Korenčan. Duhovni vodja, B. J.' Ponikvar. Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Otnan, Dr. L. J. Perme in Dr. A. J. Perko. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. V društvo se sprejmejo člani (ice) ocl 16. do 53. leta. Zavarujete se lahko az 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500, $1000, $1500 in $2000 posmrtnine. V društvo se sprejemajo tudi otroci jod 1 dneva do 16. leta. j 7.a bolniško podporo pa $7.00 iti j $14.00 tedenske bolniške podpore, v ; j slučaju bolezni, bolnik naj se naznan: (pri tajniku samo, da dobi zdravniški ' list in karto in naj se ravna po pra-! vitih. Hic iacet piam precem petens Archi-episeopus Goritiensis Franciscus Borgia Sedej. (Tu počiva, proseč pobožne molitve, nadškof goriški, Frančišek Borgia Sedej.) Moja duša pa bo po neskončnem usmiljenju božjem molila za Vas, da se enkrat snidemo pri nebeškem Očetu, kateremu bodi slava in čast na vekomaj. Amen." i V cerkvi je vse onemelo. — Vse je vedelo, da nas je zapu- J stil škof "brez graje, trezen, ; razumen, dostojen, gostolju- 1 ben, sposoben za poučevanje, 1 krotak, neprepirljiv, nelako- ■ men", kakor ga slika sv. Pavel. k Na Sv. Gori počiva sedaj * truplo velikega slovenskega nadpastirja poleg svojega prednika, kardinala Misije, P in čaka vstajenja ob vznožju!' prestola nebeške Kraljice, ki/ si je sama izbrala ta prostor, ^ da bo s tega kraja delila milo- c sti tem, ki jo bodo prosili. — x X v Njegova velika slovanska duša pa prosi pred prestolom > Najvišjega v nebesih, naj se ^ ozre na svoje preganjano ljud- f stvo na Goriškem, Krasu in . Istri in naj mu skrajša dneve ^ gorja, preganjanja in trpi je- s nja. __„__ j Nova žrtev fašističnega te- ^ i-orja t Zadnjič je že bilo poročano g o komenskem dekanu Bogomi- v lu Nemcu, da je obolel in da je- r njegove bolezni kriv fašistični teror. Ker je svaril pred pie- { som, ki so ga fašisti priredili ravno na praznik, so mu faši- , -1 I sti toliko zamerili, da so ga ta- j ko j, ko je prišla na goriškem , nadškofijskem sedežu izpre- J memba, zatožili, in moral je v'j Gorico na kvesturo, kjer šo f ga kot nevarnega zločinca v ( ^reh pozah fotografirali in , ,vzeli prstne odtiske od vseh! j petero prstov. Napisali so na-^ to nekak lažnjiv protokol, ka-\ terega ni hotel podpisati. Že prej je bil rahlega zdravja in j vsled prestanih šikan se mu j s ' i še poslabšalo, da je začel bru-j, hati kri. Spravili so ga v sa- j natorij usmiljenih bratov v Go-/ico, kjer je 22. nov. umrl. Po-: kopan je bil v Komnu. Pogreb j je, vodil goriški kanonik, ne-' kdanji komenski dekan Valen-1* tinčič. Udeležba pri pogrebu ; je bila čez 2000 ljudi. Ni za-j pustil premoženja, zapustil je pa zlat list v kroniki slovenske , duhovščine, oškropljen s krvjo, katera vpije h Gospodu nebes in zemlje. .. ~—°— ! Katoliški Slovenci oglašajte, svoje prireditve v "Amerikan-^ ničem Slovencu"! IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) j lahko pomaga slehernemu Ju- j goslovanu ekonomično. Z njo se da marsikaj pridobiti, kar nam je bilo nemogoče v preteklosti. Nje delokrog je velik in sodelovanje vseh Jugoslovanov je potrebno. . Znano mi je, kako so bili Slovenci zatirani v bivšem avstrijskem Trstu leta nazaj. Kako je tista ničvredna buržoana (vsaj za Slovence) avstrijska riada nas izkoriščala s tem, da nam1 ni dala potrebnih šol, postavila naš narod na fronto v t'seh slučajih vojne, da na; nmpreje uniči, nadeli« iztirja-/ala visoke davke, brez da bi lam pomagala do napredka. Slovenci so si morali gradit: svoje šole in tudi vzdrževati iotične potom Ciril Metodove Iružbe. Le ta družba je vzgo-evala našo mladino po ot.ro. ;kih vrtcih in ljudskih šolah ned tem ko je vlada finančne podpirala italijanske ustanove cot n. pr. "Lega Nazionale" je po sili poitalijančevala .am rojene Slovence. Avstrijska vlada je Italijanom postavila visoko šolo ,medtem ko jej lam Slovencem dala za celi Prst enega skromno plačanega ičitelja za ljudsko šolo. To se je godilo pred svetov no vojno začasa trozveze meet Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Zadnja je ob začetku vojne hvaležno poplačala za dobrohotno informativno, uslugo Avstriji s tem, da je postala nevtralna in ob priložnosti tej zveži napovedala vojno, da s tem čimprej e pride do zaželje-ne jadranske obali z Gorice vred, kay se je tudi pozneje zgodilo. Leta 1900 so se Slovenci v Trstu prebudili in si postavil slovenski dom Balkan, kras ce lemu Trstu. Organizirali s< Bolniško družbo in poznej' Delavsko organizacijo, s katero so dosegli izvolitev državnega poslanca dr. Ribarja, ir mestne svetovalce. Ti so ne umorno delovali, da so Sloven ci dobili priznanje na sodni-jah, šolah, v mestni hiši itd Končno je delavska organizacija dosegla celo, da so Slovenci delali v novi prosti iuk vsaki drugi dan ob otvoritv luke pri Sv. Andreju 1. 1910 Do tedaj so bili Slovenci upo sleni le v slučaju, če deloda jalci niso dobili svojih italijan Vesti trausatlantske službe (TRANSATLANTIC SHIPPING NEWS) ŠtMri S ■MMnHMMMMMHW skill pristašev. Delavska organizacija je imela svoj urad, v katerem je bila knjigarna s prostori za čitanje, predavanja in posvetovanja. Tu v Ameriki nam seveda ni potrebno toliko kot pa v Tr-stu, ker tu imamo vsaj prost gp-vor in tisk. Kljub temu nam jjei potrebna centralna organizacija, ki naj vzdržuje svoj i Urad, čitalnico in delavsko po-sredovalnico,. zelo potrebne posebno v tem kritičnem času' J-e tudi potrebno, da sa zdriv žimo radi prižiganja v ameri< ški javnosti. Kadar bomo Jugoslovani reprezentirani poetom močne organizacije, nar bo lažje priti do javnih služI bodisi mestnih, okrajnh ali dr-j žavnih. Jugoslovani, združimo se v t eno močno centralno organiz e i cijo, da si pomoremo do bolj- - !šega gospodarskega stališč j'Za inof ranici je se obrnite n . - '.distriktne tajnike, katerih j 'sedem v Chicagi. Ti vam bod !rade volje podali vsa potrebn ■ pojagniia o pravilih, članarii. itd. . Frank Vidmar. Torejk, 5. januarja 19?.2 PISANO POLJE 3. M. Trunk "Nu," je odgovorila Rebeka, "prosim te samo tega: verjemi v bodoče, da more' tudi Žid storiti kristjanu uslugo, ne da bi hlepel po kaki nagradi razen po blagoslovu velikega Očeta, ki je ustvaril i Žide i pogane." "Greh bi bilo dvomiti o tem, dekle," je odvrnil lvanhoe; "brez nadaljnih pomislekov in brez vpraševanja se hočem zanesti na tvojo, spretnost; trdno verujem v tvojo pomoč, da si čez teden dni spet nadenem oklep. In zidaj, zala ranocelnica, daj, da te vprašam, kakšne so zunaj novice. Ali veš kaj o plemenitem Sašu Cedricu in njegovi družini -r pa o ljubki lady--" Premolknil je, kakor da mu Rowenino ime v tej židovski hiši ne gre z jezika. "O tisti, mslim, ki je bila izbrana za kraljico turnirja?" "Izbrana po vas, gospod vitez," je dejala Rebeka; "in to izbero so občudovali enako kakor vašo hrabrost." Vzlic silni izgubi krvi mu je preletela o-braz rdečica; začutil je, da je, z nespertno malomarnostjo svojih besed izdal globoko nagnjenje do Rowene, nikar pa da bi ga pri-kril. "Ona mi ni bila toliko na umu kakor princ John," je dejal; "in tudi o svojem vernem oprodu bi rad kaj zvedel. Kako da ga ni pri meni?" "Dajte, da se poslužim svoje zdravniške oblasti," je odvrnila Rebeka, "in vam priporočam molčanje in počitek brez razburljivih misli; kar pa želite zvedeti, vam rada povem. Princ John je nenadoma prekinil turnir in j a dr no odrinil z vsem plemstvom, viteštvom in sveče-ništvom svoje stranke proti Yorku, poprej pa je še pobral denar, kolikor ga je pač mogel iz-iepa in izgrda dobiti v tem kraju. Pravijo, da si hoče prisvojiti bratovo krono." "Naj ne misli, da ne bo nihče udaril v njego* vo obrambo," je rekel lvanhoe in. se vzpel na ležišču* "dokler je med angleškimi podaniki le ena zvesta duša! Z najboljšimi izmed njih se hočem boriti za Rikardovo pravico j— da, sam proti dvema pojdem zanj v pravični boj !" "Ako se hočete boriti," ga je ustavila Rebeka in rahlo položila roko na njegovo ramo, "tedaj je treba, da zdaj poslušate moja navodila in ostanete mirni." "Prav, dekle," je dejal lvanhoe; "i;ako miren, kakor le morem biti v teh nepokojnih časih. — In kaj veš o Cedricu in njegovi družini?'' "Ni še dolgo, kar je bil njegov dvornik pri nas," je rekla Židinja ; "ves zasopel je plihitel k očetu po neke denarje za volno Cedricovih Ovac. Od njega sem zvedela, da sta Cedric in Athelstane Coningsburški zelo ozlovoljena zapustila prinčev grad in da se pravkar odpravljata proti domu." "Ali je bila tudi kaka dama z njima na gostiji?" je vprašal Wilfred. "Lady Rowena," je dejala Rebeka, odgovar jaje mu bolj točno, nego je on zadal vprašanje, —■ "lady Rowena ni šla k princu na veselico; po dvornikovih besedah mora biti zdaj s .svojim varuhom Cedricom na povratlcu v Ro-therwood. Kar se tiče vašega zvestega oprode Gurtha —" "Kaj," je vzkliknil vitez, "po imenu ga poznaš. A kako ga ne bi," je dodal takoj, "saj je šele snoči prejel iz tvoje roke sto cekinov; uverjen sem, da si mu jih dala zgolj i/. F. (jega velikodušja." "Ne govorite o tem," je dejala Rebeka in vsa zardela; "zdaj vidim, kako lehko izda jezik stvari, ki bi jih hotelo srce utajiti." "A tisto zlato moram vrniti vašemu očetu," je rekel lvanhoe z resnobnim glasom; "čast mi veli tako." "Stori, kakor ti drago, ko mine teden dni," ,je velela Rebeka; "le zdaj ne misli in ne govori ničesar, kar bi moglo nasprotovati 17njemu o-krevanju." "Naj bo tako, blago dekle," je dejal lvanhoe; "grd nehvaležnik bi bil, če bi se prepiral s tvojo voljo. Reci mi le še besedico o usodi ubogega Gurtha, pa te ne vprašam ničesar več." "V svojo žalost ti moram povedati, gospod vitez," je odvrnila Židinja, "da je po Cedrico-vem ukazu jetnik." Ko pa je videla VVilfredovo potrtost ob tem naznanilu, je brž pripomnila: "Toda dvornik Oswald je rekel, da bo Cedric, če se ne zgodi nič novega, kar bi zbudilo njegovo nevoljo, gotovo odpustil Gurthu, ki mu je bil zvest in ljubljen hlapec in se ,ie pregrešil le iz ljubezni do Cedricovega sinu. Mimo tega je dejal, da hočejo on in njegovi tovariši, zlasti pa burkač Wamba, namigniti Gurthu, naj spotoma pobegne, če ne bi bilo moči ome-čiti Cedricovega srda." "Daj Bog, da bi ostali takih misli," je rekel lvanhoe. "Meni je pač menda usojeno, oa one-srečim vsakogar, kdorkoli mi stori dobroto. Glej mojega kralja, ki me je častil in. odlikoval: tisti brat, ki bi mu moral biti najbolj hvaležen, izteza roko, da bi mu ugrabil krono; — moj pogled je pehnil najlepšo devojko v stisko in gorje; — in zdaj utegne moj oče v svojem gnevu ubiti bednega ^evoljnika samo zaradi njegove ljubezni in vdanosti do mene. -r— Evo, dekle, takšna usoda preganja siromaka, ki. se trudiš z njegovo postrežbo; jzpametuj se in daj mi, da odidem, preden plane tudi nate nesreča, ki gre za mojimi koraki kakor, pes kr-vaš!" "Ne," je dejala Rebeka, "slabost in žalost, gospod vitez, ti kalita pogled, da napak sodiš božje namene. Glej, vrnjen si domovini.v trenutku,ko najbolj potrebuje silne roke In zvestega srca; ponižal si oholost svojih neprijate-Ijev in sovražnikov, svojega kralja, ko so najbolj prevzetno dvigali glave; in če te je pri tem zadela nesreča — mar ne vidiš, da ti je nebo poslalo zdravnico in pomočnico,,čeprav izmed najbolj preziranih v tej deželi? — Ghra-bri se in veruj, da ti je usojeno storiti čudež pred očmi tega naroda. Z B.ogom! — Vzemi zdravilo, ki ti ga pošljem po Rubenu, potlej pa se iznova, predftj počitku, da se tem bolj okrepiš za jutrišnjo pot." lvanhoe se je dal preveriti Rebekinim razlogom in je storil, kakor mu je velela. Pijača, katero je prinesel Ruben, je bila upokojilna in uspavna in je zazibala bolnika v krepak, nemoten sen. Ko se je mila zdravnica zjutraj vrnila k njemu, je videla, da se izginili vsi znaki vročice; vitez je mogel zdaj brez nevarnosti prenašati napore potovanja. Položili so ga v konjsko nosilnico, v kateri so ga prinesli z borišča, in oprezno ukrenili vse, da bi potoval kar najbolj udobno. Le v eni stvari so se vzlic Rebekinim prošnjam premalo ozirali na ranjenega viteza. Podobno kakor obogateli potnik v deseti Juvenalovi satiri je tudi Izak neprestano trepetal pred razbojniki, vedoč, da mu ne bi prizanesla ne grabežljiva normanska gospoda ne saški hajduk. (Dalje prih.) TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Mnogi so se o Društva — Trgovci — Posamezniki • <; dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točn« postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premaio. Amerikanski Slovenec ^ 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL Znanstvene in poučne knjige ki jih ima v zalogi knjigarna Amerikanski Slovenec: AJDOVSKI GRADEC, Dr. J. Tominšelc ........:........... 20c AMERIKA in AMERIKANCI, Rev. J. M. Trunk....$4.00 BRESKEV in MARELICA. Pouk kako vzgajamo in oskrbujemo ..........i............................................................ 40c DOMAČI VRT. Praktičen navod, kako ga uredimo. M. Htimek ........................................................................$150 DOMAČI ZDRAVNIK, po naukih in izkušnjah župnika Kneippa ....................................................................$1.50 DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. Fr. Duler..................$1.25 DRŽAVLJANSKI KATEKIZEM, o pravcah in dolžnosti ameriških državljanov ........................................ 25c DUŠEVNA RAST OTROKA in MLADOSTNIKA, Dr. K. Ozwald ................................................................ ?Sc FILOZOFIJA, Fr. Veber ....................................................$1-50 GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, Dr. V. Šarabon $1.25 GOSPODINJSTVO. S. M. Purgaj. Navodila za praktično gospodinjstvo ........................................................$1.25 GRADJANSKI KATEKIZEM, za Hrvate o pravima i dužnostima američkih gradjana ................................ 25c IDEJNI PREDHODNIKI, današnjega socializma in komunizma ........................................................................ IZPOVEDI SOCIALISTA. Od socializma do duhov- ništva ............-.............................................................. KAKO SI OHRANIMO LJUBO ZDRAVJE, Dr. H. KITAJCI IN JAPONCI. Jos. Stare. Življenje in šege narodov Daljnega vzhoda ..................................... KLETARSTVO. B. Kalicky ..............................................$2.00 KNJIGOVODSTVO. 2 del. Iv. PodJesnik..................$1.00 KNJIGA O ŽIVLJENJU. Aleš. Useničnik..'.................. 85c KRATKA ZGODO.VINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA. Dr. Iv. Grafenauer .........................................$1-00 KREK. Izbrani spisi 1. zvez. Iv. Dolenc........................$1.00 LJUBAVNA in SNUBILNA PISMA ............................ 31c MILOSRDNOST DO ŽIVALI ....................................... 25c MLEKARSTVO, s črticami o živinoreji..........................$1.00 NARODNO GOSPODARSKI ESEJI. Dr. A. Gosar 31c NASVETI ZA HIŠO IN DOM. I. Majdič.................... 75c NAŠE GOBE. Navodilo za spoznavanje užitnih in Strupenih gob ..................................................................H-SO NAUK O ČEBELARSTVU. Fr. Rojina........................ 50c OB 50 LETNICI dr. Jan. Ev. Kreka.............................. 25c O ČLOVEŠKEM RAZUMU. J. Locke. Znanstvena razprava ......................i..................»ji.............................$1,25 OD SRCA DO SRCA. Slovenskim Amerikancem v premislek .........................................-,—•'•.........................• OSMERO BLAGROV ali nauk o srečnem življenju .$1.00 OSNOVNA NAVODILA ZA ZDRAVLJENJE MALARIJE. Dr. I. Matko ............................................... ISc OSNOVNI POJMI MODERNEGA BANČNIŠTVA IN BORZNIŠTVA. A. Jamnik...........:..................... 75c OSNUTEK SLOV. NAROD. GOSPODARSTVA. M. Brezigar ...............,....v.............................................. 75c OSNOVNI POJMI MEHANSKE TEHNOLOGIJE KOVIN v zvezi tvarinoznanstvom $1.00 PEROTNINAR. 1, in 2. letnik. Vsak po........................ 90c POD DOMAČIM KROVOM. Poučna knjiga o vzgoji 60c PODKOVSTVO. Pouk kovačem in konjerejcem........ 75c PODOBE IZ MISIJONSKIH DEŽEL ........................ 40c POGLED V NOVI SVET .......:..-............:.- ■■-............ "c POLITIČNE STRANKE. Pouk o politiki ....................$1.50 POLJEDELSTVO. Gospodarjem v pouk .................... 60c POŠTNO IZRAZOSLOVJE. Nemško-slovensko. Jos. . -Petrie .........,.:............'••-...............•'---•••-............................ 25c PRAKTIČEN SADJAR. Nauki za sadjerejce.......!.,_......$2.00 PRAVILA ZA OLIKO. Okrajšano po knjigi o lepem vedenju ...................................................................- PRAVOSLOVJEi Dr. F. Grivec .....................,.............. 45c PRVA POMOČ. Dr. Mavr. Rus ....................:...............$100 RABOJEMNO PRAVO. Dr. F. Mphorič. Navodnik in 7&koil - .........................j.........r......................... 45c RAČUNAR V DINARSTVU IN KRONSKI VELJAVI .....................................................I.....;........'........ 75c RASTLINSKI IMENIK slovenskih dežel. Slov.- Uitinsko-nemški, Al. Benkovič ...'.............,...!............U 25c RAZLIČNO BLAGO. A. M. Slomšek............................$1.25 REJA DOMAČIH ZAJCEV. Dr. S. Voszka................ 45c SADJE V GOSPODINJSTVU. Nauk o ravnanju s 'sadjem, o domači uporabi in konserviranju............ 75c SADNI MOŠT ALI SADJEVEC. Kako ga izdelujemo in kako z njim ravnamo........................................ 50c SAMOZNAKI SLOVENSKE STENOGRAFIJE. Ai Robida ........................................................................... 15c SLOVARČEK k Ovidijevim pesmim. A. Dokler........ 75c SLOVENCI, desetletju 1918—1828. D.r. J. Mal............$5.00 SLOVENCI. Fr. Erjavec. Zemljepisni zgodovinski politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled..$1.25 SLOVENSKA KUHARICA. S. M. Fey. Kalinšek....$5.00 SLOVENSKA STENOGRAFIJA. F- Novak. 1. in 2. del. Vsak po ...................................................................... 60c SLOVENSKA STENOGRAFIČNA ČITANKA. A. Robida ......................-........................................................ 95c SLOVENSKI ŽUPANI V PRETEKLOSTI.............. 25c STO IZLETOV, po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem. R. Badjura. Informativna knjiga za izletnike .............................'.................................................$1-45 SLOVENSKA ŽENA, v dobi narodnega preporoda.... 50c SVETA RUSIJA. Dr. F. Stele in Fr. Treseglav............ 45c TRAVNIŠTVO. J. Turk. Slovenskim živinorejcem v pouk .................................................................................... 45c UČITELJ V BOJU PROTI ALKOHOLIZMU. Iv. Štrukelj in R. Horvat, 1. in 2. zvezek. Vsak po........ 45c UVOD V FILOZOFIJO. Al. Ušečnik. 1. in 2. zvezek. Vsak po ............................................................................$1.25 UVOD V KRŠČANSKO SOCIOLOGIJO. Dr. Al. Ušeničnik ............................................................................. 40c VARČNA KUHARICA. Marija Remec. Navodila za pripravo okusnih jedil s skromnimi sredstvi.............$1.50 VINARSTVO. Andrej Žmavč .........................................„$2.00 VLADAR. Nice. Machiaceli. Lastnosti, ki naj bi jih gojila vladajoča oseba ...............................................— 40c VZOR-ČLOVEK ALI OSEBNOST KOT IDEAL. Dr. J. Jeraj ........................................................................ 50c VZGOJNA METODA. BI. Janeza Bosca...................... 50c VZORNA GOSPODINJA. Giz. Majeva........................ 85c ZA KRŠČANSKI SOCIJALIZEM. Pomisleki in odgovori, Dr. Gosar ......................................................50c ZAZNAMEK OKRAJŠAV KORESPONDENČNE- GA PISMA. Fr. Novak ................................................ 50c ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, kot jih rabi slov. narod ......................................i............................................. 8'c ZDRAVILNA ZELIŠČA ......................:................!............ 35c ZGODOVINA BREZOVIŠKE ŽUPNIJE. Jos. Novak ..........................*........................................................... 95c ZGODOVINA FARE DOMŽALE. Franc Bernik ....$1.00 ZGODOVINA NOVEJŠEGA SLOV. SLOVSTVA. Iv. Grafenauer ................................................................$1.25 ZGODOVINA SLOV. NARODA. Dr. Jos. Gruden. t,—6. zvezek. Vsak zvezek po .................................... 60c ZDRAVLJE IN BOLEZEN, v domači hiši. Dr. J. Potrata .............................................................................. 75c ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, HRVATIH in SRBIH. Dr. J. Mal.............................$1.50 ZGODOVINA ŽUPNIJE ŠENT RUPERT na Do- .........................................................................$1.25 Slovar naravnega zdravilstva. .................$2.00 Tako se dela V št. 267 je Prosveta objavila sliko (pristno judovski obraz) in pod sliko je zapisano: "Prof. J. E. Uhler, ki je izgubil službo na državni univerzi v Louisiani, ko je spisal knjigo, ki se ni dopadla katoliškemu škofu." Nič več, nič manj. Stvar je povzeta iz lista The Nation od 4. novembra. To so čitali bralci Prosvete. Ali niso stiskali pesti? Roba diši v tej obliki prav po neki — inkviziciji, in ta ali drugi je morda videl pri tem' celo grmade !in potoke krvi. Vsekakor pa je stvar taka, da bi mogla komu zavreti kri bi'kak profesci'*g"ovoril ali pisal kar bi se Ajemu poljubilo, obrekoval, smešil ... in bi bil pri tem svoboden, ker je profesor in bi se kak "free speech" ne smel omejiti. Profesor J. E. Uhler je obrekoval mlade ženske v državi Louisiana, in to je predrznost, ne free speech, zato je sfrčal. Katoliški škof zasluži priznanje, da še je postavil zoper obrekovalca, kakor bo pri jednoti porota iia pravem, če potefta kakega, ■i— obrekovalca. m i Knjiga se škofu ni dopadla, ■ zdi se, kakor se n. pr. meni ne dopade deževno vreme, in pisec knjige je sfrčal iz univer- t ze. Ali r.ismo vsaj v Louisiani j; še v srednjem veku, kjer je kak škof lahko prav vsakega < in za kratek čas na meh odri t j'^ Ampak stvar je malo drugač- , na v celoti, in težko, da bi Pro- * sveta objavila vše celote in kakor je vsa zadeva. The Register pojasnuje: "The Catholic Transcript' of Hartford, Conn., commenting on the announcement of tho Civil Liberties union that it would take the Louisiana professor's ca!se to the courts, showed that the teacher, Dr. John Eai'le Uhler, in a novel, 'Cane Juice', had, according to the'charge of the Rt? Rev. F. L. Gassier Of Baton Rouge, 'compromised the young women Of the state.' Have the' young women no rights? Is' a professor, simply because he holds a position 6n a faculty, to be allowed to run riot with what prudent men deem libelous charges? The Civil Liberties union thinks a professor ought to be allowed to 'publish his own vie- ■ ■■■ j ■ t/ PRODA SE; po' iiodni gceni pohištvo, skupaj, ali posamezne komade. Vzrok je odpotovanje v Cali-fornijo. Med pohištvo je tudi klavir. Zraven se še odda stanovanje'za jako' ugodno ceno. Vprašajte na-: 1935 West 22nd StHsfct; Basement, Chicago, 111. > V NAJEM STANOVANJE s štirimi sobami in kopalnico. Vprašajte na 1844 W. 22nd Pl., Chciago. DR, ALLAN J. HRUBY Specialist za pljučne in srčne bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen sred; ob sredah 9 do 11 dop.;' ob sobotah 1 do 4 pop. Naznanilo in priporočilo Našim cenjenim naročnikom in vsem našim ro'jaLkm v Lorain, Ohio, Barberton, Ohio, ter njih okolicam; Pittsburgh, Pa., in vsej ta-mošnji okolici po zapadni Pennsylvaniji, naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš novi potovalni zastopnik Mr. Lawrence Leskovec, kateri je pooblaščen pobirati za list "Amer. Slovenec" naročnino, oglase, prodajati knjige in slov. plošča iz naše knjigarne in za iste naročila sprejemati, kakor tudi za vse druge zadeve v zvezi z našim podjetjem. Cenjene naročnike in vse naše rojake uljudno prosimo, da mu gredo na roko v vseh ozirih in mu pomagajo po svojih močeh pri agitaciji za naš katoliški časopis. Mr. Leskovec se žrtvuje za dobro stvar, da pomaga katoliškemu časopisju — vi vsi pa pomagajte njemu! Uprava "Am. Slovenca". Phone: Canal 43«' ^ Vinko Arbanas EDINI SLOV. CVETLIČAR 1 I i VI CHlC&GI. 'i i .1 1320 W.< 18th St; Chicago Vence »» pogreba Siopke aa neveste in vse v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 4 WALTER SCOTT I VANHOE \ —ZGODOVINSKI ROMAN—, /' Prevedel Vladimir Levstik