Celje - skladišče D-Per Samopostrežba Trbovlje in potrošniki Vsaka nova stvar je privlačna in po svoje zanimiva. Marsikatera otvoritev novega objekta privabi mnogo ljudi, med njimi tudi radovedneže. Številni ljudje dobijo ob takih sveča-redni obiskovalci in kupci, seveda če nostih dobre vtise, postanejo bodoči ... Ta »če« pa pogojuje: dobro in so- Objekt s trgovino in bifejem lidno postrežbo, bogat izbor blaga in konkurenčnost, vljudnost in postrež-Ijivost personala itd. Zanimivo je vedeti, kako se je znašel eden najmlajših kolektivov odn. prav povedano kolektiv ene izmed naših po rojstvu najmlajše poslovalnice. Ker sem se pojavil med kolekti- vom trboveljske samostrežbe v delovnem času, torej v času, ko so trgovino obiskovali številni potrošniki, ni bilo mogoče imeti razgovor z vsemi člani kolektiva, zlasti tudi, ker so nekateri zaradi izmenskega dela bili odsotni in slišati njih mnenje o zadovoljstvu in počutju v tej novi trgovi- ni. Zato sem ob vstopu vrgel pogled po prostrani prodajalni in takoj bla-gajničarsko vprašal po poslovodji. Našel sem ga v poslovodski pisarni, ^jer je prebiral neke dobavnice. Ob prvem kontaktu sem spoznal v Potekev Oto- Kako ste se znašli v popolnoma novem kolektivu? Ali ste se že s kom poprej poznali? • ' »V trgovini je zaposlenih brez vajencev 12 odn. s šoferjem 13 ljudi. Od poprej smo se poznali samo tri- gorje ni elastična, ker speče le toliko kruha, kolikor ima planiranega, čeprav dam večja naročila, zlasti za sobote, ko mi kruha zmanjka. Precej prodamo zelenjave, za kar gledam, da imam vedno svežo in dovolj na zalogi.« Privlačna in okusna notranja razporeditev blaga nu verziranega trgovskega delavca z dolgoletnimi izkušnjami, kar mi je potrdil s pripombo, da je že vseskozi od izučitve pa do danes upoštevaje internacijo delal v trgovski stroki. Zanimalo me je, kaj je bilo zanj privlačnega, da je »presedlal« k drugemu podjetju, prav tako v svojstvu poslovodje. Začel je: »V teh novih prostorih, kjer je poslovalnica, sem videl razvoj in sem si želel spremembe. Vzpodbudila me je želja po sodobnem, kulturnem trgovanju, česar seveda v klasični trgovini nisem mogel pričakovati. V 23 dneh, kolikor smo v mesecu avgustu poslovali, smo ustvarili že nad 30 milijonov prometa. Promet pa še raste in upam, da bo presegel naša pričakovanja. V najkrajšem času bodo narnreč zgrajeni /Trije stolpiči, dva sta že v gradnji, in sem prepričan, da se bodo bodoči stanovalci usmerili v našo trgovino.1«' iV: ■" !- 1 rr.e\i• je, ostali pa so tuji. Vsi sodelavci so živilske stroke in kvalificirani razen enega delavca in lahko rečem, da so sposobni. Naj vam jih predstavim: Grobler Ivan, namestnik poslovodje; Grivec Anica, izmenovodja; Kreča Meda, blagajničarka; Brvar Joža, blagajničarka; Holešek Štefka, pomočnica; Goljub Anica, pomočnica; Eržiščnik Stanko, . pomočnik; Hvalec Janko, mesar; Flisek Milan, delavec v skladišču; Hren Marija, točajka; Zupančič Fani, točajka in Miklavc Boris, šofer kombija.« Kako vas pa oskrbujejo grosisti? Ali ste z izborom blaga zadovoljni? »V glavnem dobivam blago iz našega skladišča v Celju. Če pa' skladišče česa nima, pa nabavim tudi drugod kot n. pr. galanterijo in tkanine, pa tudi kakšno specialno vršto alkoholnih pijač. Meso dobivam od celjskih Mesnin, piščance pa iz Ptuja. Kruh dobivam iz naše nove pekarne v -Zagorju. Zgodi se, da pekarna Za- Že je imel tov. Potekev neki poslovodski opravek v skladišču, zazvonil je telefon, bližala se je ura izmene, jaz pa sem hotel zvedeti še za počutje ostalih članov kolektiva. Holešek Štefka, pomočnica, poprej zaposlena pri podjetju »1. JUNIJ« Trbovlje, kjer se je pred 7. leti izučila, je na vprašanje, kako da se je odločila za zaposlitev v novi trgovini dejala: »V glavnem je šlo radi odpiralnega časa. Pri prejšnjem podjetju sem imela deljen delovni čas, ki pa zame ni bil najbolj ugoden. Moti me samo čas izmenjave izmen in to ob 12. namesto ob 13. uri, ker je nerodno zaradi prehrane ostalih družinskih članov. V glavnem pa, kar je bistveno, so delovni pogoji boljši, drugo okolje, bliže imam do delovnega mesta, višji so tudi prejemki. Sedaj sem v delikatesi, po potrebi pa tudi pri živilih. Počutim se dobro. Drug drugemu pomagamo zato upam, da bo pri takem sodelovanju možno doseči še lepše uspehe. Stranke niso preveč zahtevne, vendar se trudimo, da bi kar najbolje postregli.« Razgovor s tov. Holeškovo je bil že pri kraju, ko je vstopila v poslovodsko pisarno tov. Grivec Anica, vodja izmene. Tudi z njo sem navezal razgovor o počutju na novem delovnem mestu, o delovnih pogojih, potrošnikih itd. Dobil sem vtis, da je bila vesela takega obiska, zato je prav sproščeno pojasnjevala: »Tudi za mene deljen delovni čas ni bil po volji, ker sem se namreč dvakrat dnevno morala sem in tja prevažati z avtobusom. Poleg izgube časa je šlo tudi za stroške prevoza, ki sem jih morala sama trpeti. Razlika med prejšnjim delovnim mestom — bila sem namestnik poslovodje — in samim delom je velika. Klasična trgovina ime drug, način dela kot samopostrežba. Delo je tu zame boljše in lažje. Spočetka sem bila v dilemi, kako se bom znašla v samopostrežni trgovini. Kontakt s strankami je v samopostrežni trgovini povsem drugačen od onega v klasični trgovini. V klasični trgovini nismo imeli časa, da bi stranko vprašali po željah, ji nasvetovali pri nakupu in pomagali pri izbiri ter priporočali nove artikle, kar lahko delamo v samopostrežbi. Moram pa reči, da so se odgovorni delavci med drugim sam šef področja tov. Preščak mnogo trudili v predpripravah, da bi poslovanje v redu steklo. V veliko pomoč nam .-je bil tov. Založnik Janko, ki ima že izkušnje pri samopostrežnem načinu poslovanja in nas je počasi uvajal v delo. Pri vsem tem pa sta tudi aran-žerski oddelek in ekonomska propaganda odigrala pomembno vlogo. Skratka, Merx nam je nudil veliko pomoč.« Zanimal me je vtis strank ob prvih srečanjih s trgovskimi delavci, med katerimi so že poprej obstojali kontakti. Na to vprašanje je tov. Grivec Anica odgovorila: »Prve stranke so rekle: sedaj smo pa že za vami. Veliko strank pride po mesečni nakup. Navada je, da takim strankam že glede na obseg nakupa, pripeljemo blago na dom. Stranke najbolj kupu-jeio živila pa tudi kratko blago in plastiko.« Na kraju sem se ustavil še v bifeju, kjer sta si uslužbenki Zupančič Fani in Hren Marija ravno preda-ia|i oosle. Obe. večletni gostinski delavki, pogrešata možnost priprave e-nolončnic, češ da je zanje močno za- nimanje. Trenutno lahko postrežete le s hrenovko, sendvičem in kranjsko.« Reagiral sem na vprašanje Hrenove, češ da ima manjši osebni dohodek kot pa ji je bilo zagotovljeno. Prepričan sem, da je na intervencijo strokovna služba zadevo že uredila. Ko sem si pred tem ogledoval trgovski lokal in opazoval kupce, ki so segali po raznih dobrinah sem dobil vtis, da so se ljudje že kar nekam privadili na samopostrežni princip poslovanja, saj sem po kretnjah kupcev dobil vtis, kakor da že dalje časa kupujejo v tej naši novi trgovini. Iz radovednosti sem vprašal nekatere kupce po počutju. Kralj Terezija, gospodinja iz Trbovelj, je ravno kupovala sveže meso. Ko sem jo vprašal, kako je zadovoljna z izbiro, je rekla, da je tokrat šele drugič v naši trgovini, da pa je zelo zadovoljna, ker dobi vse, kar rabi v gospodinjstvu. Strgaršek Pavla, tudi gospodinja iz Trbovelj, je pa že večkrat bila v tej trgovini. Ko sem jo vprašal po počutju in zadovoljstvu, je dejala: »V to trgovino imam malo dalje kot do one, kjer sem poprej kupovala, vendar rajši pridem sem. Dobro je malo konkurence. Tu dobim razne vrste mesa Kolektiv samopostrežbe Trbovlje in ostala živila, pa tudi tekstilno blago. Ljudje so zelo postrežljivi in sem zadovoljna.« In končno sem za hip zastavil pot Šimenc Francu, ključavničarju iz Trbovelj, ki je s polno košarico bil namenjen k blagajni. Ko sem se mu predstavil in razodel svojo radovednost, mi je v sproščenih besedah dejal: »Čeprav je ta trgovina bolj oddaljena od tiste, kjer sem poprej kupoval, rajši pridem sem, ker dobim vse. Danes sem konkretno dobil piščance in pri tem pokazal za košarico, medtem ko mi v oni trgovini niso vedeli povedati, kdaj bodo piščan- ce ponovno dobili. Vidite, slive, kupil sem jih kar nekaj kilogramskih zavitkov, so pri vas po 3,40 din, pri ostalih dveh konkurentih pa po 5,00 in celo 6,00 din. Pa tudi sicer sem s to trgovino zelo zadovoljen, ker so ljudje prijazni in ustrežljivi. Še bom prišel.« Prepričan sem, da bi tudi ostali kupci v trgovini, ki jih pa nisem mogel povprašati po zadovoljstvu, izražali dobro počutje. Tako vzdušje in izrazi zadovoljstva pa so vzpodbudni za sam kolektiv samopostrežbe in ne nazadnje tudi za podjetje kot celoto, ki je po organu upravljanja smelo in pretehtano šlo v ustanovitev samopostrežbe v Trbovljah. Na drugi strani pa taki začetni hvalospevi ne bi smeli uspavati kolektiva samopostrežbe, ampak nasprotno vzpodbuditi še k večji prizadevnosti čimbolj zadovoljiti potrošnike, jim nuditi širok asortiman blaga, biti njih svetovalec pri nakupu in podobno. Lahko rečem, da je začrtana pot pravilna in da uspehi ob že izkazanem prizadevanju kolektiva samopostrežbe Trbovlje ne bodo izostali. Urednik Kje so vzroki pomanjkanja blaga v naših skladiščih in prodajalnah Zadnje čase je med našimi potrošniki čedalje več dileme oziroma pogovorov glede pomanjkanja najrazličnejšega blaga na tržišču. Nekatere vrste blaga enostavno ni moč dobiti, ali pa se dobijo v zelo slabem izboru. Omenim naj samo nekaj vrst artiklov, ki so se v trgovinskih policah precej razredčili, ali pa so police ostale od časa do časa tudi prazne. Trenutno je zelo slab izbor svežega mesa, mesnih izdelkov, asortiman čokolade, kek-sovin, svežega in suhega sadja ter pralnih praškov in še nekaterih drugih vrst blaga. Prav zaradi pomanjkanja toliko vrst blaga smo se živilski trgovci znašli v neljubem položaju. Dostikrat moramo kupcem tolmačiti, kje ležijo vzroki pomanjkanja blaga. V takšnem dvogovoru med prodajalcem in kupcejn nastane včasih prava zmeda na račun prodajalcev, ki trenutno ne znamo pojasniti vzrokov za takšno stanje na trgu. Prodajalci včasih odgovarjajo kupcem, da tega in tega blaga nismo dobili iz našega skladišča, za kar je kupec dobil samo polovičen odgovor. Zavedati se moramo, da tudi naša nabavna služba v podjetju ni v lahkem položaju. Kje_ so vzroki za takšno nestabilno tržišče in pomanjkanje raznega blaga, največkrat slišimo preko javnih informativnih sredstev kot so: televizija, radio in dnevno časopisje. Ker pa smo prodajalci v trgovini posredniki med proizvodnjo in potrošnjo kot zaključna faza prodaje blaga potrošniku, bi tudi morali pravilno tolmačiti kupcu o manjkajočem blagu. Menim, da bi tukaj naša komerciala v podjetju lahko odigrala pri obveščanju prodajaln o manjkajočem blagu bolišo vlogo. Z boljšim informiranjem bi bilo zadoščeno tako prodaialcu kot kupcu, ki bi videl v prodajalcu večje zaupanje. Preko komerciale v podjetju sicer dobivamo obvestila o dospelem in manjkajočem blagu, kar je hvale vredno. Ne bi bilo težko poleg manjkajo- čega blaga navesti še vzrok pomanjkanja blaga. Saj komerciala v podjetju vsak dan konstatira s proizvajalci o nabavi blaga, ki se dnevno srečuje v problematiko založenosti našega skladišča. Trgovci se sicer delno zavedamo za takšno stanje na trgu, da se tukaj gre za ceno gospodarske stabilizacije, ki temelji na zmanjšanju vsesplošne potrošnje. Trenutno je neuravnovešen tržni mehanizem, to se pravi, da je večja potrošnja kot ponudba na trgu. Poleg tega so naši proizvajalci tudi bolj zainteresirani blago plasirati na zunanje tržišče in le preostali delež prodati doma. Tipičen primer za takšno stanje je trenutno v mesni industriji, ko se večina klavne živine izvaža, domači trg pa je slabo založen. Če bomo hoteli tržno stanje popraviti, bo pri tem morala odigrati svoio vlogo proizvodnja, notranja trgovina in izvozno uvozna trgovina. Da bi bilo zadoščeno širšemu krogu prodajalcev in da bi lahko tudi potrošniki zvedeli za vzroke nestabilnosti trga, prosim uredništvo našega glasila Merx Vestnik, da povpraša pri pristojnih službah v podjetju, kje so globlji vzroki za pomanjkanje nekaterih artiklov, ki sem jih navedel v začetku prispevka. Hkrati naj pristojne službe povedo, ali so izkoristile vse možnosti za boljšo založenost, kaj takšnemu stanju na trgu porečejo proizvajalci in končno, kakšna je naša plačilna sposobnost in kako plačujejo kupci. Aleksander Gričnik Na postavljena vprašanja nam je nabavna služba posredovala takle odgovor: Za trenutno situacijo deficitarnosti blaga na tržišču je več vzrokov, predvsem pa so sledeči: — povpraševanju po blagu je večje kot ponudba, — pomanjkanje reprodukcijskega materiala predvsem iz uvoza, — pogodbene obveze izvoznikov, — stopnja inflacije je dosti večja od stopnje produktivnosti, —- vremenski oziroma elementarni vplivi na celotno jugoslovansko kmetijsko proizvodnjo, — paritete v kmetijstvu še niso v celoti urejene, — strukturne spremembe v potrošnji. Vsi navedeni faktorji so nosilci deficitarnosti celo pri najosnovnejših artiklih. Prav tako pa je že dalj časa večje pomanjkanje čokoladnih izdelkov, keksov, bonbonov, raznih detergentov, vina, suhomesnatih proizvodov, žarnic, britvic in drugega. Industrija pa tudi zaradi neurejenih cen začasno izloča iz prodaje artikle, katerih akumulacija je zelo nizka oziroma naj bi jih prodajala v izgubo. Tendenca celotne industrije pa je predvsem v zviševanju cen, čeprav bi moral biti cilj vseh v povečevanju produktivnosti in ekonomičnosti. Komercialna služba podjetja je v stalnih kontaktih s proizvajalci, pa kljub vsem intervencijam ne uspeva zaradi navedenih vzrokov zadovoljevati vseh potreb tržišča. Družbeno planiran kvantitativen porast je bil kljub deficitarnosti raznih artiklov v prvih osmih mesecih v podjetju prekoračen, pa vendar nismo mogli zadovoljiti tržnemu povpraševanju, ker je kupna moč hitreje rastla. Fiskalni administrativni ukrep z dne 26. 11. 1971 nam je zaradi ne-vklapljanja pri določenih cenah onemogočil večjo založenost skladišč. Dnevna sprostitev cen z dne 22. 6. 1972 pa tudi ni industrijsko proizvodnjo toliko vzpodbudila, da bi zadovoljila tržno povpraševanje. Glede plačilnih pogojev pa smo po informacijah, dobljenih v gospodarsko računskem sektorju, lahko zadovoljni. Plačilna sposobnost našega podjetia je dobra. Podjetje doslej še ni imelo blokiranega računa. Svoje obveznosti poravnavamo najkasneje 45 dni po zapadlosti faktur. Povprečna vezava kupcev je 40 do 50 dni. Zaradi plačevanja z naše strani ni prišlo do težav Dri nabavi blaga. Izobraževanje in”usposabljanje iz varstva pri delu je sestavni del strokovnega usposabljanja, kot tudi splošnega izobraževanja Teoretični preiskus znanja Ali je izobraževanje in usposabljanje iz varstva pri delu sestavni del strokovnega, kot tudi splošnega izobraževanja? Pravilen odgovor je DA, saj vključevanje ljudi v procese proizvodnje in družbenega delovanja nujno zahteva ustrezno usposabljanje. Pri vključevanju ljudi spoznavamo, da jih je treba navajati v delovni postopek in proučiti o načinu vedenja v odnosih, če hočemo doseči vnaprej zamišljene namene in cilje za napredek v proizvodnji oziroma poslovanju nasploh. To je le eno od 65 vprašanj, na katere so morali odgovarjati vodstveni delavci našega podjetja na preizkušnji znanja iz snovi varstva pri delu. Sodeč po tem vprašanju in analognemu odgovoru, vprašanja v testnih polah niso bila posebno težka Toda 35 % negativno rešenih testnih pol in analiza faktorjev, ki vplivajo na u-speh usposabljanja ne pokaže le slabe slike, ampak tudi zanimive rezultate, o katerih kaže na kratko spregovoriti. Ni naključje, da so slabši uspehi bili specifični za posamezne enote. Mirno lahko trdim, da gre za tiste e-note, katerih vodilni delavci ne pripisujejo potrebnega pomena področju varstva pri delu in ga celo tretirajo kot nujno zlo. Taka miselnost pa more izvirati le iz preozke ali pa enostranske strokovne razgledanosti. Načela sodobne pedagogike narekujejo, da se prvenstveno vodje vede tako, kot pričakuje in zahteva, da se bodo vedli in ravnali delavci v postopku usposabljanja. To pomeni, da mora biti vodja vzor za vse tisto, kar se od IjUdi pričakuje, ker jim daje s tem pobudo, da povzamejo njegovo vede- nje in ravnanje prej kot bi se ga sicer naučili in navadili. To velja za vse vrste vedenja in ravnanja, saj je znano, da ga je lažje osvojiti s posnemanjem kot z učenjem. Znano je pa tudi, da ljudje opuščajo nove oblike vedenja in ravnanja, če se jih ne drže sami pristojni vodje. Drugi faktor slabega uspeha pa tiči v dejstvu, da se varstvena tematika jemlje površno, kot nepotrebno zlo. namesto, da bi jo skušali ne samo čim globlje razumeti, ampak jo tudi tretirati kot integrirani del vsakodnevnega proizvodnega procesa. Vzlic omenjenim težavam pa smo v izobraževanju na področju varnosti pri delu dosegli zadovoljiv uspeh, saj je 123 članov kolektiva s celjskega, šentjurskega in laškega področja prejelo pozitivne ocene ob preizkusu znanja v letošnjem prvem polletju. Seveda pa nas ta uspeh ne sme uspavati, ampak so moramo zavedati razvejanosti podjetja in še naprej skrbeti za uspešno inštruktažo ostalih 1800 članov kolektiva delovne skupnosti. Enotno mnenje udeležencev seminarjev, ki smo jih organizirali je, da so bili ne le zanimivi, ampak tudi potrebni. Temu priča polnoštevilna udeležba in izredno zanimanje za praktične vaje z gasilskim aparati, ki so ga zlasti pokazali poslovodje. Slednji so končno tudi temeljito poučeni o odgovornostih vodstvenih delavcev v zve- Udeleženci tečaja pri praktičnih vajah t\\w zi z varnostjo pri delu, katere so bile doslej večini poslovodij neznane. Organ upravljanja je potrdil predlagani program ukrepov za varstvo pri delu v letu 1972 in ga odgovorna služba v okviru danih možnosti, tudi z uspehom izvaja. Pregledana je vrsta delovnih naprav za katere bo pristojni inšpekcijski organ izdal ustrezne teste po odpravi ugotovljenih pomanjkljivostih. Izdan in sprejet je pravilnik pod- jetja o varstvu pri delu, ki so ga prejele vse delovne enote in priporočamo, naj se njegova vsebina vtisne v spomin slehernega delavca, predno bo pravilnik našel svoje trajno bivališče v kakem zaprašenem predalu. Mirno lahko trdim, da bi bili uspehi mnogo večji, ko ne bi bil za vse sam in bi imel več pomoči tistih, ki nosijo del odgovornosti tudi za vzgajanje varnosti pri delu. Ciril Blagotinšek Instrumentalna diagnostika pri srčnih bolnikih Da naredimo diagnozo, nam danes ne zadošča več zgolj klasični način preiskave: anamneza in pregled bolnika. Vedno češče je treba ošnovno klinično diagnozo potrditi ali še natančneje opredeliti z instrumenti. Govorimo o instrumentalnih preizkavah, ki omogočajo hitrejšo, pravočasno in mnogo natančnejšo ugotovitev vrste in stopnje bolezni. Le tako lahko bolnika primerno zdravimo in mu svetujemo npr. operativni poseg ali pa ga od tega morda odvrnemo. V zadnjih desetletjih je instrumentalna preiskava v svojem razvoju napravila ogromen korak naprej. Veliko bolj se je izpopolnila. Aparature in pripomočki so postali mnogo preciz-nejši, laže vodljivi in v uporabi smotrnejši. Tudi sami načini preiskave te vrste so postali zaradi tega manj nevarni, za bolnika manj boleči in neprijetni. Razširil se je spektrum preiskav tudi na bolnike, ki bi sicer teh preiskav ne prenašali. Odločno se je zmanjšal riziko. Preiskave, ki so bile včasih videti tehnično komaj dosegljive, so sedaj večkrat vsakdanje o-pravilo v bolniških oddelkih. K vsemu temu sta največ pripomogla velik napredek v fiziki, elektroniki in pa odkritje novih primernejših materialov za izdelavo aparatur. Če kje, potem je gotovo našla instrumentalna preiskava najbolj hvaležno področje pri srčnih boleznih. Izrednega pomena je tu postala predvsem zato, ker je sočasno napredovala tudi operativna tehnika. Ta nam sedaj omogoča, da lahko uspešno o-periramo mnogo srčnih bolnikov in jih tako s kirurškim posegom ozdravimo in jim vsaj v znatni meri izboljšamo stanje. Preden pa srčnemu bolniku izboljšamo operativno zdravljenje, moramo pri njem natančno ugotoviti vrsto in stopnjo bolezni ter stanje same srčne mišice. Take preiskave se delajo v posebnih ustanovah, kjer so zbrani vsi pripomočki za ugotavljanje končne diagnoze. Bolnik opravi tu celo vrsto teh pregledov. Prvi pregled sam pa se začne že ambulantno. Že iz samih osebnih podatkov o poteku bolezni in tudi s samim zdravniškim pregledom ugotovimo, ali gre pri bolniku za srčno hibo in za katero vrsto srčne hibe (prirojeno ali kasneje pridobljeno). Z instrumenti pa ugotavljamo, kako daleč je napredovala bolezen, kakšne posledice ima, kolikšna je še fizična zmogljivost bolnika in končno, ali je za takega bolnika primerno in utemeljeno operativno zdravljenje. Važno je tudi vedeti in ugotoviti, v kolikšno korist mu bo operacija na srcu in v kolikšni meri je možno izboljšanje na tak način. Vemo namreč, da je pri takem bolniku toliko več upanja na u-speh, kolikor prej se odloči za operacijo. Na drugi strani pa se zavedamo tudi visoke cene preiskav in operativnega posega, kar utegne biti pri nekaterih popolnoma brez koristi. Ko bolnik opravi vse osnovne preiskave, pride na vrsto rentgenski pregled. Rentgensko slikamo srce, pljuča in žilje običajno že v bolnišnici. Rentgenski posnetki teh organov, narejeni z več strani, nam pokažejo določene spremembe na srcu in drugih organih. Tako se odločimo o vrsti obolenja (povečanje celega ali samo posameznih delov srca). Ob vsakem srčnem utripu nastajajo v telesu neznatni električni tokovi, ki jih lahko grafično zabeležimo s posebno aparaturo. Ta se imenuje elek-trokardiograf, razpis, ki nastane pri trokardiograf, zaois, ki nastane ori tem. oa elektrokardiografska krivulja. Ta dobi pri določenih srčnih obolenjih značilno obliko. Preiskava te vrste je čisto brez nevarnosti. Bolnik se uleže na posebno mizo. Na roke in noge mu pritrdimo po eno elektrodo, ki odvaja električni tok s telesa. .Tok nato z aparatom zabeležimo. Pred operativnim posegom je treba ugotoviti tudi zmogljivost srca, pljuč in celega organizma. Vedeti moramo, kako bo oa-čient prenesel operativni poseg: Opazovanje bolnika pri strogo določenem fizičnem naporu in dodatne meritve (EKG, krvni tlak, pulz, analiza krvi in izdihanega zraka) so pomembni poka-zovalci o zmogljivosti srca, pljuč in žilja. V ta namen uporabljamo posebno napravo, imenovano cikloergome-ter. Bolnik sedi, podobno kot na bi-ciklu, s pedali poganja aparaturo ob določeni hitrosti in uporu. Medtem se opravljajo vsi drugi pregledi in meritve. Odločilno za bolnika pa je. da razen na srcu ni bolan še za kako drugo dodatno boleznijo, ki bi lahko neugodno ali celo usodno vplivala na nadaljnji potek zdravlienia. Tako nnr.r akutno revmatično ali drugo vnetje, obolenja ledvic, jeter, težja obolenja pljuč, tuberkuloza, sladkorna bolezen in različne infekcijske bolezni. Ko imamo zbrane vse podatke o bolnikovi bolezni, nastopi končno čas, ko je bolnik pripravljen za instrumentalno preiskavo srca. Ta naj dokončno in kar najbolj natančno pokaže stanje bolnikove srčne okvare. S to preiskavo dobimo podatke, s katerimi sklepamo na dosedanji in nadaljnji potek obolenja ter na možnost zboljšanja bodisi z operativnim posegom ali z zdravili. Glavni instrument pri tej preiskavi je kateder. Od teh tudi ime posega: katerizacija srca. Kateder je tanka, dobro gibljiva, nekaj milimetrov debela cev iz posebnega materiala. Med preiskavo ga potisnemo skozi izbrano žilo proti srcu. Poseg opravimo brez anestezije, ker je neboleč in bolnika ne prizadene. Zaželeno je aktivno sodelovanje bolnika zaradi dodatnih sočasnih preiskav. Postopek o-oravljamo pod rentgensko kontrolo, kjer na zaslonu opazujemo potek katedra, ki se obrača glede na tok krvi. Pri tem nastale morebitne motnje ritma kontroliramo na posebnem osciloskopu s krivuljo EKG. Tako je nevarnost, da bolniku naredimo kako škodo, praktično enaka ničli. Ko vstopi kateter v posamezne srčne botline, lahko nanj priključimo posebne občutljive aparature za merjenje pritiska v srcu. Iz srca odvzamemo kri za analizo. Na koncu pa prek tega katetra iztisnemo posebno snov — kontrast, ki o-senči kri tako, da na rentgenskem ekranu lahko opazujemo posamezne srčne votline in tudi sam pretok krvi. Vse te pojave lahko zabeležimo z rentgenskim slikanjem, s slikanjem v serijah, s filmskim zapisom s pomočjo kinokamere ali na magnetoskop-skem traku. Tako nam te naprave o-mogočijo, da vse te pojave, ki so važni za diagnozo, kasneje poljubno ponavljamo in ponovno študiramo. S temi aparaturami, ki so seveda tudi zelo drage, pa ne preiskujemo srca samo zaradi ugotavljanja srčnih hip, temveč ugotavljamo tudi spremembe na žilju srca. Večne arterije (koronarke), ki prehranjujejo srce, se na ta način s kontrastom lepo prikažejo, s tem pa tudi vse spremembe, ki so nastale na njih. Opazujemo ožit-ve ali prekinitve tega žilja, kar se na bolniku pokaže v bolezenski sliki angine peetoris ali celo miokardnega in farkta. Šele ko smo z vsemi temi preiskavami dejansko ugotovili bolnikovo bolezensko stanje, mu lahko svetujemo način zdravljenja. Če je primeren o-perativni poseg na srcu, tedaj bolnika predstavimo konziliju, ki ga sestavljajo kirurgi in internisti. Odločitev glede operativnega zdravljenja je odvisna od mnenja vseh sodelujočih zdravnikov, ne le od enega samega. Končno privolitev in zadnjo besedo pri tem seveda pa ima bolnik sam. Dr. Andrej Cijan A\Vi> Gore vabijo! Bilo je lepo sobotno jutro, ko smo se Merxovi planinci zbrali na določenem mestu in čakali na avtobus, da nas odpelje v prelepi bohinjski kot. Prvotni cilj je bil, da osvojimo našega gorskega velikana, toda muhasto vreme nam je prekrižalo račune in načrt smo morali povsem spremeniti. »Nič zato« — smo rekli, bomo pa prihodnje leto na vrhu Triglava. Danes pa se bomo potepali po triglavskem kraljestvu do doline jezer in pogledali v zeleno-modro globino njihovih voda. Lepo nas je bilo videti, ko smo zapuščali prijazno vasico v Bohinju — Staro Fužino in se začeli vzpenjati z nahrbtniki na ramah in še s košem dobre volje povrhu, proti planini na Vograju. Po tej poti skoraj nihče od nas še ni hodil, zato smo bili toliko bolj presenečeni in navdušeni nad novim odkritjem planinskega sveta. Hodili smo v soncu, med mogočnimi smrekami in po mehkih jasah, se u-stavljali pri z lešniki obloženih grmadah in že mislili na potice. Toliko je bilo smeha, da še sami nismo vedeli kdaj smo prišli na Planino. V koči na Vograju nas je pozdravila nadvse prijazna gospodinja, nam skuhala velik lonec ričeta, ki je krepko dišal po rebrih naše domače živalce, in pošteno smo se najedli. Nato smo se spravili na sonce — mladi vkup, stari (v najlepših letih) vkup in veste kaj smo si zaželeli? Samo eno skodelico naše pristne domače Merx kave. Tako smo rekli: »Če bi nam dali naši »višji« kakšno »kilco« s seboj, bi si jo skuhali tu na oro-stem in dišalo bi tja dol do Bohinjcev«. Se vam ne zdi. da bi bil to najboljši test za našo kvaliteto kave in, da ie o tem v bodoče vredno razmišljati? No, sanjariti, se pravi — nikamor oriti. Imeli smo pred seboj še pet ur krepke hoje do koče Dri Triglavskih jezerih, zato smo si, dobro okrepljeni z Mercatorjevo kavo, zopet nadeli nahrbtnike in krenili na pot. Če bi hotela napisati o vsem, kar nas je spremljalo na poti, bi bil Vestnik vse premalo. Prijazna srečanja s hribovci, olanšarije s pristnim planinskim mlekom in toliko skrivnostne gorske tišine, vse to naredi na človeka, ki stooa v tem svetu, edinstven, nrijeten občutek sproščenosti in top-line. Nikar pa ne mislite, da je šlo čisto brez težav. Nekateri, zlasti novinci, so bili krepko ožuljeni in čevlii na nogah so se menjavali kot v kakšni veleblagovnici. Vsak je skušal pomagati svojemu sotrpinu kakor je vedel in znal. Pet ur krepke hoje tudi ni kar tako, zato jim ne smemo zameriti, če so malo postokali. Čudno, ko pa se je pred nami odprla dolina z vso svojo lepoto, je bilo na mah vse pozabljeno. Kot onemeli smo sta- li na obronku in strmeli v veliko Triglavsko jezero, ki se je prelivalo iz bele v modro, do temno zelene barve, poleg pa prijazno kočo, ki naj bi nam nudila zatočišče. Nekje na skali je bilo zapisano: »Molče uživaj lepoto planin«. Slišal si samo tiho, kot vzdih: »Izplačalo se je« — to so bili tisti, ki so bili prvič v gorah in so imeli največje žulje na nogah. Naš cilj je bil, da prenočujemo v koči pri Triglavskih jezerih, žal pa je bila koča tako prenapolnjena, da še stola nismo dobili, kaj šele posteljo. Z »receptorjem« — bil je čisto prikupen možak, smo se pogajali in že skoraj domenili, da nam bo pripravil ležišča v obednici in to po deseti uri zvečer, ko mora narod k počitku. Žal, tudi s tem ni bilo nič, ker se je zadnji trenutek spomnil, da pride ta večer še najmanj petdeset planincev z vrh Triglava, ki jih bo treba spraviti pod streho. Nič drugega si nismo mogli zmisliti kot pot pod noge, če smo hoteli priti še pred nočjo do koče Pod Bogatinom. Resnično nam je bilo žal zapustiti to prelepo dolino, saj je bil naš namen naslednje jutro obiskati vseh sedem Triglavskih jezer, medtem ko bi jo transverzale! mahnili proti Krnu. Ne misliti, da nam je to pobilo dobro voljo, kje neki — vdali smo se ponižno v usodo in še dve uri hoje je bilo samo za nameček. No ja, če povem čisto po pravici — med potjo smo na počivališču posedli po deblih, pa vpraša Greta: »Ali mi daš čokolado Cveta?« »Dam, če si jo prideš iskat« — se je glasil odgovor. In čokolada se je metala iz rok v roke, da se le ni bilo treba dvigniti. Dokaj nevljudno, boste rekli dragi bralci. Toda prepričana sem, da nam boste to nevljudnost oprostili, kajti, če bi imeli vi devet ur hoje za seboj, še odgovoriti ne bi mogli. Počasi se daleč pride — fantje pa so drveli naprej, da so nam na Komni rezervirali prenočišče, sicer bi zopet ostali brez postelje. V nedeljo smo čili in zdravi vstali brez sledu utrujenosti in se že odpravili proti stenam Bogatina, da izkoristimo še zadnje ure našega potepanja po gorah. Prišli smo v soncu in vračali smo se v soncu nazaj v bohinjski kot. Še pri Savici smo se ustavili, nakupili spominke in odposlali razglednice za prijatelje. Pot proti domu je minila v eni sami pesmi — Albinca zna takšne po dvajset kitic — v smehu in obljubah, da se bomo zopet čimprej našli. Se boš v prihodnje tudi ti pridružil? Pridi, lepo ti bo! In zapel boš z nami tisto pesem: »Želim si ga večno nazaj — planinski raj«. MARA DOPISUJTE V Mnenje in vtisi o poletni politični šoli v Ljubljani V času od 20. do 27. avgusta je bila v Ljubljani poletna politična šola. Šolo je obiskovalo okrog 400 mladih iz vse Slovenije. Tudi jaz sem se je lahko udeležila, za kar pa se imam zahvaliti naši enoti Ravne na Koroškem. Z razumevanjem in z materialnimi sredstvi je odobrila predlog OK ZMS Slovenj Gradec, da se šole lahko udeležim tudi jaz. V šoli sem bila kot predsednica mladinskega aktiva »MERX« Slovenj Gradec. Slušatelji politične šole smo imeli priložnost poslušati res kvalitetna, zanimiva in koristna predavanja. Predavanja so bila vsak dan v dopoldanskem in popoldanskem času, po večerih pa so bile tribune, ki so se zavlekle tudi do polnočnih ur. Urnik je bil precej natrpan, saj smo imeli po 10 ali pa še več ur predavanj na dan. Splošni program je bil nekakšen sprehod skozi naše družbeno politično življenje, obravnavali pa smo tudi probleme,^ s katerimi se mladinski aktivist srečuje pri svojem delu. Imeli pa smo tudi specifična predavanja, ki so bila razdeljena v sedem skupin: skupina za predsednike OK ZMS, za slušatelje programa o splošnem ljudskem odporu o idejno političnem delu, o pomenu in načinu informiranja, o delu mladine na osnovnih in srednjih šolah in o političnem sistemu in volitvah. Predavali so nam znani predavatelji, ki so za svoia področja pravi strokovnjaki. To so bili: dr. prof. Slavko Pod-menik, prof. soc. v Ljubljani tov. Boris Ziherl, prof. psih. tov. Zdenko Ro-ter. predsednik ZMS tov. Živko Prepeli, predsednik za SLO Slovenije tov. Robert Bobanec in drugi. Tribune pa so vodili: Serqej Krajger, predsednik skupščine SRS. dr. Anton Vratuša, podpredsednik ZIS, Vlado Maksimovič. predsednik zvez. konfer. ZM.J. Živko Preaelj, predsednik republiške konfer. ZMS. Poleg splošnega programa sem o-biskovala še predavania za idejno politično delo. Na teh predavanjih sem se seznanila z deli in teoriiami Marxa, Engelsa in Lenina, o orobld-mih socialne diferenciacije, o družbeni vloni. pomembnosti in organiziranosti ZMS, o obrambi socialistične .luaoslaviie in z drugimi družbeno političnimi problemi. Zelo zanimive so bile tribune. Mladi smo imeli priložnost v diskusijah izraziti svoja mnenja in spraševati o problemih, ki so za nas aktualni. Na tribuni s tovarišem Sergejem Krajgerjem smo se seznanili s samoupravljanje v naši družbi, z družbenoekonomskimi problemi, s principi političnega sistema danes. Dr. Anton Vratuša nas je popeljal v svet mednarodnih dilem in problemov. Živko Pregelj nas je seznanil o delu ZMS, dal nam je smernice za naše nadaljno delo v mladinskih aktivih. Ob koncu vseh predavanj pa smo imeli udeleženci teste, kjer smo pokazali znanje, ki smo ga pridobili v poletni politični šoli. Poleg testov je bila tudi anketa, kjer smo izrazili svoja mnenja o poteku politične šole. Vsi smo bili mnenja, da je potrebno s takim načinom dela tudi v bodoče nadaljevati. Predavanja, tribune in diskusije so nam v pomoč pri delu v mladinskih aktivih. Poletna politična šola v Ljubljani je pri kraju. Naloga vseh udeležencev pa je, da vse kar smo slišali s pridom uporabimo pri nadaljnem delu. Prepričana sem, da bomo s sodelovanjem vseh članov našega mladinskega aktiva kos vsem nalogam, ki smo si jih zadali z našim programom dela. KEMPERLE ERIKA Oblikovanje pokojninskega in invalidskega sistema v SRS (Mnenja sindikatov) Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je imel razgovor s predsednikom skupščinske komisije tov. Vinkom Hafrnerjem, s predstavniki sekretariata za delo in skupnosti pokojninskega ter invalidskega zavarovanja po vprašanjih, ki zadevajo pokojninski in invalidski sistem. V razpravi so se oblikovala sledeča mnenja do predlaganih rešitev in sicer: Pokojninska osnova V prizadevanju najti ustrezno rešitev, kako naj se osebni dohodek u-pošteva pri oblikovanju pokojninske osnove, nakazuje osnutek^ republiškega zakona tri možne rešitve: — da se vzame za pokojninsko osnovo poprečni in dogovorjeni osebni dohodek zavarovanca. Od tega, koliko procentov naj se upošteva enega in koliko drugega zavisi tudi ostrina tega korektiva; — da se vzame v vsaki kvalifikacijski skupini največjo in najnižjo pokojnino in se potem v razmerju obeh upoštevaje pri, tem poprečni mesečni dohodek, posamezne kvalifikacijske skupine, določi individualna pokojnina; — da se pri odmeri pokojnine vzame degresivna lestvica s tem, da bo odstotek pokojnine manjši- pri višji pokojninski osnovi, oziroma višji pri nižji pokojninski osnovi s tem, da ta razlika ne sme iti pod 5% in nad 101%. V sindikatih soglašamo s takšno politiko, da se pri določanju pokojninske osnove vnašajo korektivi. S tem se bodo vsaj nekoliko ublažile pretirane razlike, ki imajo svoj izvor v pomanjkljivi delitvi osebnih dohodkov, poleg tega pa se bo okrepila socialna varnost upokojencev. Kakšni naj bodo ti konkretni instrumenti pa bo pokazala še nadaljnja javna razprava pred konkretizacijo republiškega zakona in aktov samoupravljanja. Razmerje med samoupravno in zakonsko regulacijo v bodočem sistemu V razpravi je bilo obravnavano tudi vprašanje razmerja med normativnimi rešitvami v zakonu in onimi v statutu skupnosti. Ugotovljeno je bilo, da gre s stališča vgrajevanja samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov v področje invalidskega in pokojninskega sistema za pomembna vsebinska in ne formalnopravna vprašanja. Celotni sistem mora zagotoviti takšen položaj zavarovancev, ki jim bo omogočal, da svoje različne interese maksimalno usklajujejo v niiho vi lastni samoupravni skupnosti in čim mani v direktnem . kontaktu z državo. Navedena vprašanja bo treba razčistiti še pred končnim oblikovanjem zakona in statuta skupnosti. Že sedaj je očitno, da vsebina in obseg predlaganega zakona omejujeta samoupravno regulativo. To se vidi zlasti pri podrobnem urejanju vseh pravic zavarovancev, npr.: uživanje in izguba pravice do pokojnine; pravica do be-nificirane zavarovalne dobe; organizacija skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja; postopek uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Uživanje pokojnine med ponovno zaposlitvijo Osnutek republiškega zakona predlaga razne variante, kako naj se pokojnina zniža oziroma popolnoma u-kine, če se upokojenec ponovno zaposli. V celoti naj bi se pokojnina izplačevala le v primerih, kjer osebni dohodek iz ponovnega delovnega razmerja skupaj s pokojnino ne bi presegal poprečnega osebnega dohodka v republiki, povečanega za 50