160. številka. Trst, v soboto dne 18. julija 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhfctvom. Iz t* borbe izide jv'Tpo« = »Dobro jutro!« No, da zvršimo : razmerice naše na Btran! Preko medsebojnih žaljenj potegnimo velik plašč — izbr šimo vse, pa Btopimo vsi složno na bojno politično polje, branimo junaško pplcšao slovansko korist, borimo se za občno nacijonalno idejo, mi, ki smo veje velikega slovanskega stebla, kajti ni mi br mora imponirati neprijatelju. Protestujmo složno, ali še vedno zakonito ! Poskušajmo vse zakonite poti. Pokažimo vsemu civilizovanemu svetu, da S'ovan ni barbar, Kakor ga imenujejo ti hvaljeni nem- S.ovanstvo zmagonosno, ako bo splošne sloge, kulturtiagerji... in še le potem, ko se ako bo narodne zavesti, a maDje individu- pr€j indiferentizmom in nepravičnostjo poli- valnega nacijonalnega separatizma. t faktorjev, onin, ki delajo vedro in Krvni nepr jatelji — ali bratje — po- oblačno — zlomijo vsa kolesa... potem složno... bratili so se v usodnem trenotku. Užaljeni pak naj sodita Bog in svetovna zgodo -brat Srb nudi po bratski in kavalirski svo- j vina . . . ! jemu bratu Hrvatu čvrsto svoj > delnico, po- To svetuje iskreno svojim občim bratom /abivši na žiljenja in uvidevši splošno re- Hrvatom in Srbom Pravoslavni Srb X. G. I v a n k o v i 6 (Nikša). varnost. Istotako brat Hrvfct, in zasnovala sta novo dobo — dobo sloge. In sloga je začela — ali jaz menim, da to še ni ena fcloga, kakoišnja je nam vsem potrebna v teh trenotkih : sloga absolutna, a ne relativna — sloga v srcu, a ne samo v besedah...! Res je, taka absolutna sloga se ne more doseči v enem dnevu. Ravnokar še krvni I neprijatelji ne ne morejo pomiriti preko ene Današnja berolinska »Zukuoft« priob- noei. Tu treba velike moralne moči, ali, na čaje velezanimiv članek o grozovladi kralja žalost, vsakdo je nima! Je pa tudi takih, ki Aleksandra. Pisec članka je dr. Vladan Srbija pil vlatMvom kralja AleRsanflra. podžigajo na pol pogdšeni ogenj : bodi iz sebičnih namenov, bodi po ukazu... Zato treba delati, delati zavestno, pošteno, pcučevati narod — ne sramovati se druženja z delavcem Djordjevic bivši ministerski predsednik za vladanja kralja Aleksandra. Pisec se bavi uvodoma z žalostno zgodovino srbskega naroda v zadrj;h desetletjih ter govori potem — poučavat in ne odvračati kakor do se- obširno o grozo:ah, katere je počenjal zadnji daj. In z božjo pomočjo posree ss nam. Obrenovic, kra j Aleksander. Predvsem pri- Rekh smo — da nekaterim ta sloga pri- podeduje dr. Djordjević, da znani napad na fcaja navskr ž. Je še uredn:kov in novinar- razkralja Milana ni bil le fingiran, kakor je jev, prof^ ,rjev in svečenikov, kttenm ne- javnost eploš o sodila, temveč da je bil res kako ne gre v račune ta bratska sloga — pravi napad, a da je ponesrečil. Provzročitelj saj so če tako naučili, da v motni vodi love napada na Milana pa ni bil nihče drugi, koristno za se! O ipahnimo jih, ker samo v n^go njegov lastni sin, kralj Aleksander v razburkanem morju prihaja Brnet na po družbi z njegovo priležnicj Drago Mašin. vrši no. Tema d/ema je bil namreč Miian na poti, Povsod. je naša uSeča se mladina odgo- ker se je najodločneje protivil poroki Alek-vcrila zavestno in Junašk: ; svojim rodoljub- sandra z Drago. Ker je atentat ponesrečil, nim vedenjem ulila nam je nade v boljšo storil je Aleksander vse mogoče, da bi krivdo 1—----— odvrnil od sebe in je obdolžil radikalce, da »o oni provzročili atentat. Predvsem je dal Aleksander obsoditi na smrt in ustreliti istega Kneževića, katerega je on sam najel za aten tat na Bvojega lastnega očeta. Istega dne, ko se je izvršil atentat, poklical je Aleksander na dvor vse svoje mi nistre in jim naložil, naj dajo takoj zapreti vse voditelje radikalne stranke. Ministri so temu ugovarjali, kar pa je le še bojj razka-čilo kralja. Pozval je taKoj poveljnika druge konjeniške brigade, polkovnika Kostantino-vica, kateremu je rekel: »Ako ti ukažem, da daš postreljati še v tej noči vse izdajalce, ki so navedeni na tej listi, storiš-li to ?« Da so ministri onim nesrečnikom vsaj življenje rešili, privolili bo v to, da se aretirajo. Na to je Aleksander proglasil izjemno stanje in je dal pred naglo sodbo pozvati vse tiste, ki so pri njem bili v nemilosti. Ministri, in cel<5 Milan sam, so ga prosili, naj opusti te grozne namere, a on je zagrozil, da se odpove prestolu, ako ne izvrše njegovih ukazov. To je pomagalo : ministri so se morali uiati, ker bi bila Aleksandrova odpoved sicer provzročila v Srbiji notranjo vojno. Aleksander takrat ni bil še poročen in ni imel naslednikov, Milan je o svoji svoječasni odpovedi izjavil, da je tudi za slučaj Aleksandrove smrti njegova odpoved veljavna in tako moralo bi priti v Sr-i biji do spremembe dinastije, kar bi bilo, kakor že omenjeno, provzročilo notranjo vojno. Aleksander je potam izvišaval tak terorizem na naglosodno sodišče, da je bilo isto pripomorano obsoditi več nedolžaih njegovih žrtev. Le posredovanju cesarja Frana Josipa da se je zahvaliti, da ni takrat došlo v Srbiji do pravega klanja radikalce v. Milan Eam je dr. Djordjevidu na smrtni postelji priznal, da je Aleksander provzročil zgoiaj omenjeni atentat na lastnega očeta. Ko je kralj Aleksandar proglasil svojo zaroko z Drago, so vsi ministri takoj podali svojo ostavko. Milan je pisal Aleksandru, da ne bi niti najzadnjemu podčastniku v srbski vojski dovolil poročiti s tako ničvredno žen sko, kakor je Draga. Vsi, toliko civilni, kolikor vojaški najvišji dostojanstveniki in Aleksandrovi dvorjani so takrat zapustili svoje službe. Noben veljavni mož v Srbiji ni hotel vsprejeti kakega ministerskega portfelja. Ustop v ministerstvo so odkloniti oeld : neki bivši stenograf v skupščini, neki poslaniški tajnik v petem činovnem razredu, neki major itd. itd. Ko ee je Aleksander bal, da se njegov oče Milan povrne v Srbijo, zaukazal je svojim vojakom, naj ga ustrele kakor steklega psa, ako bo hotel prestopiti srbsko mejo. Merb potrpežljivosti srbskega naroda pa je prekipela, ko sta Aleksander in Draga sklenila Draginega brata, Lunjevico, proglasiti srbskim prestolonasledaikom. Cel<5 generalu Cincar Markovima je bilo to preveč m podal je svojo demisijo, a žal prepoino: le par ur pred svojo trag čno smrtjo. Vladan Djordjević pravi slednjič, da tragedija na srbskem dvoru ni bila nikak zločin, marveč čin samoobrambe zatiranega naroda. Srbske častnike, ki so izvršili krvavo delo, ne sme se smatrati za zločince, marveč j h treba proslavljati kakor narodne junake. Papeževa bolezen. Po predsinočnjem zdravniškem pisveto-vanju mej dr. Lapponijem in dr. Mazzoni-jem, ae je Vatikan pomiril nekoliko. S tem ni rečeno, da ee je pomiril radi tega, ker ee sme nadejati Bog ve česa ; pomiril se je le vsled tega, ker sta zdravnika konstatirala, da se je ustavilo s'abšanje papeževega stanja, ker se torej ni bati neposredne katastrofe. Stanje sv. Očeta, ki je bilo do srede vedno slabše, je sedaj stalno, da, včasih eel<5 nekoliko bolje. V sredo je bil papež tako slaboten, da so že vsi mislili, da ne bo mogel vstrajati dalje. A proti vsakemu pričakovanju ni bilo stanje^ sv.. Očeta predvčerajšnjim in včeraj nič slabše. . To Bicer ne manjša nevarnosti, le oddaljuje jo za en dan ali morda dva. Papež zauživa vedno same tekočine. —-Včeraj sta bila zdravnika sklenila, da, ako bi zahteval, mu dovolita zaužiti tudi kako drugo hrano. Razni listi so bili raznesli vest, da so zdravniki zvršili že predvčerajšnjim zjutraj tretjo torakocentezo. A dr. Mazzoni je izjavil nekemu časnikarju, da to ni res in da on in Lapponi ne smatrata te operacije se sedaj za absolutno potrebno. Včeraj ni bilo čez dan nikake spremembe, a ko sta sinoči prišla zdravnika k sv. Očetu, sta ga našla v precej boljem stanju. Moči so mu narastle. Zdravnika sta bila jako zadovoljna in dejala sta, da se bo moglo gojiti kako nado, ako danes ne narasa tekočina v pljučni mreni. Sinočnji biljetin se glasi: Današnji dan je prešel precej mirno. Sv. Oče je spal v presledkih. Splošno stanje je manj potrto. Vtripanje srčne žile 88. Sopenje nekoliko bolj vspešno: 32 vzdihov na minuto. Temperatura 36.6. — Podpisana : Mazzoni in Lapponi. Olovek res ne ve več, kaj naj reče vspričo tega čudovitega pojava. — Štirinajst dnij se že govori: »Papež umira«. »Njegove ure eo štete«. »Ne preživi nocojšnje noči«. >Jutršnjega dneva ne učaka« in tako dalje. Danes slabše, jutri zopet bolje, a zopet potem slabše nego prej, a vendar še živi in — Bog ve kedaj bo umrl ? Morda se danes — a morda.... Politični pregled. V Trsta, 18. julija 1903. O položaju. Ogrenela čutstva na vseh straneh — a temi malimi besedami je v polni meri označen sad Koerberjevega zistema. Nemci se kažejo bolj nenasitne in intransi-gentne nego kedaj poprej ; Cehi bo skrajno srditi in pripravljeni na vse slučaje; sleherni dan prinaša več poja\ov iz poljskega tabora — iz novin in ust govornikov —, ki nam javljajo naraščanje nezadovoljnosti ; Maloruei tožijo po vsej pravici, da se jim vsk/aČajo najelementarneji pogoji za kulturelni in gospodarski razvoj ; tirolski Italjani so ogorčeni, ker se uresničenje njihove najprisržneje želje — avtonomije — noče približati uresničenju ni za en sam la=, a razpoležanje med nami Jugoslovani je tako, da — bomo moiali ts dni v poaebnem članku govoriti o njem. In slednjič trdijo sosebno poljski listi, da je skrajno nezadovoljna tudi krona. Neki poljski list meni, da se mora cesarjev ročni list Koerberju, ki mu je velel: ostani! -razumeti le tako, da je hotela krona reči : »Izpij do dna! Tri leta že obljubuješ, a pijača tvoja postaja vedno prazneja in ne-ukusneja !« Neki drugi poljski list, »Slovo Po'skie«, označuje položaj Koerberjev kakor takov-le : »S postavljenim načelom, da v Avstriji ae ne sme nič zgoditi prot: volji Nemcev, si je sam ovil vrv okolo vratu. Ia ta vrv mora zadušiti njegovo ministerstvo!« Razpoloženje v češkem taboru slika neki dopisn.k v »Inljrmation« v tem zmislu, da se je postopanju vlade posrečilo prisiliti ves češki narod, tla je v trenotku sile našel samega sebe. Vsemu narodu velja seclaj bojni klic: Na noge proti Dunaju! Dr. Rezek je odšel, dr. Koerber je ostal; ali ko bo viao zrelo, bo tudi dr. Koerber pri kraju s 6vojo vladno umetnostjo. Rezekov Čas pa pride zopet. Dr. Rezek je šel ker se je moral odtrgati od dra. Koerberja, ako ni t z na- hotel, da ee pretrže vez, ki ga spaja rodom češkim. Dr. Rezek ni bil sicer formalno primoran iti, ali ni omahoval in odločil se je ta pravo. Narod češki pa je sedaj povsem svoboden nasproti dr.u Koerberju in njegovi vladi. S kratka: dr. Koerber je sedaj v položaju, da se mu mora čei» grbnnčiti v skrbeh za najbližje čase. In kar je najbritkeje zanj : ne morejo mu pomgati niti oni, katerim na ljubo je postavil svoje vodilno »načelo«, radi katerega je zaigral — vse ! Preganjanje Židov. Pod tem naslovom nam p sejo : Odkar bo bili v Kišinevu na Ruskem protižidovski izgredi — katere ae uprav gotovo izzvali ti poslednji — si Ž:dje, raztreseni širom sveta, ne dajo miru. Od tedaj ga ni dneva, da ne bi židovski listi — in teh je povsod vse polno — ne prinašali polnih kolon, seveda, največ fantastičnih člankov o preganjanju Zidov na Ruskem ! Poskusili so vsa mogoča in nemogoča sredstva, da bi omehčali — pardon ! hotel eem reči : zapeljali kako evropejsko državo, katera bi §e zavzela za semitski narod in ki bi nastopila proti — »barbaričnic beti zadoščenje b tem, da mu izroče zaupnico, litijski cerkvi. II. Zborovanje ob 10. in pol sip, upokojeni župnik v Št. Vidu na Koro- uri v salonu g. Oblaka. škem 2 K 70 st., Mrlanc Jakob v Lahnem 1.) Prvomestnikov nagovor. 2. Tajnikovo 4 K, »Obrtnijsko društvo« pri sv. Mariji podpisano od vseh uradnikov. Zasnovati to, je bilo lahko, *li težko je bilo izvesti. Kje naj najdeš podpisov za tako zaupnico? Kje poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Nad Magdaleni Bpodnji 10 K, Mraz Tom., župnik dobiš oseb, ki bi hotele govoriti, da je resnica zorništva poročilo. 5. Volitev jedne tretjine, v pok. v Selnici ob Dravi 2 K, W arto Jul., laž in narobe. Že o prvem poBkuau eo naleteli družbinega vodstva. — Po pravilih izstopijo t župnik v Bazovici 6 K, Krebelj Ivan 2 K, »streberji« na odpor in tako bo morali na j letos naslednji udje družbinega vodstva: 1. j Jug Avgust 3 K, Antončič 1 K, Trat, Jerič svojo žalost in Bramoto položiti svoje nečisto | Ivan Murnik. 2. Martin Petelin. 3. Dr. Ivan , Anton Trst 4 K, Godina Ivan Ban, Skedenj Ker se jim pa ni posrečilo to, so ee zatekli v — Ameriko, kjer gotovo še ne poznajo dobro židovske lokavosti in imperti-nence. Amerikanci so se dali ujeti na limanice in je, kakor je čitati sleherni dan v gori omenjenih časopisih, predsednik Koosevelt sprejel po amerikanskih Židih skovano peticijo, namenjeno ruskemu carju, oziroma, ruski vladi. Ta peticija ostane v arhivu amerikanske vlade, ker v Rusiji ne potrebujejo nikakih in najmanj pa židovskih lekcij. Simptomatično je pa, da si bas Amerika upa sprejeti židovsko peticijo, naperjeno proti — ruskim »okrutnikom«, da-si bi ista Amerika, na načelu ji predsednik Rosevelt, imela mnogo, mncgo bolj važnega posla doma ! V Ameriki je namreč še danes vse polno ' sužnjev v pravem pomenu te besede; kajti; tam so — osobito nesrečni črnci preganjani,1 morjeai in popolnoma zasužnjeni ! Je-li človeško, ako črno ljudstvo — in to je tudi ljudstvo — pa da si je tudi črno • — v Ameriki ne eme živeti vsporedno z belim »civilizovanem« ljudstvom! Je-li človeško, ako se črncem ne privošea, ako so kaj zakrivili, da bi jih sodili na podlagi amerikanskih liberalnih kazenskih zakonov, ampak da ee te ljudi, ustvarjene po božji podobi, lvača, to je, da se jih izreča zbesneli mno- ' žici, ki jih potem na surov način toliko ossa muči, da v groznih bolečinah izdahnejo dušo. Pustite torej Rusijo, katera zna sama, kaj ji je storiti proti domačim nemtrnežem, a ti so v prvi vrsti Z.dje in pometajte vi ame-rikaaci — pred svojim pragom ! K • pa bo vse čisto pri vas, lahko pri-dete v Evropo učit »divje« Ruse, kako jim je postopati proti poznanim židovskim nemirnežem ! Mi dostavljano, da ne semo v Rusiji,' ampak tudi kje v naši neposredni bližini, bi ; morali Zidom posvetiti nekoliko pažnje, ker : skoraj vse slabo, ki ee vrši tam, kjer za po- < vedujejo Zidje — izhaja isto, ne od Rusov j ali drugih arijanskih plemen, ampak — od ; Z dov samih ! orožje. Tudi ne glede na krivico, ki so jo storili g. Bajcu s tem, da so ga umirovali pred časom in proti njegovi volji, storili so tudi ostalim uradnikom računarstva veliko krivico. On je imel namreč vplivno besedo o imenovanju nižih uradnikov, a vsikdar je zastavljal svojo besedo pravično in pošteno, ne vprašaje, je-li proaitelj Slovenec, Italijan ali Nemec?! On je priporočal in branil samo ono, kar je bilo pravično in pošteno. Sedaj je vprašanje, bo-li tako postopal tudi njegov naslednik, ki je poznan kakor velik in odločen Nemec ? Sosebno naši slovenski računarski uradniki so izgubili v Bajcu pravičnega in poštenega predstojnika. Dokler je bil on v službi, mogli so računati naši uradniki, da se jim krivica ne dogodi — razun proti njegovi volji ! A sedaj ? Sedaj prihaja Nemec, ki ne bo imel do naših uradnikov ne srca ne ljubezni in bodo prepuščeni usodi na milost in nemilost. Ali to še ni vse. Mi računarski uradniki smo izgubili Bajca, a v prezidiju nimamo osebe, ki bi čutila z nami kakor Slovenci, ker tam so sami Nemci in Italijani. V prezidiju finančnega ravnateljstva je 9 oseb, a mej njimi ni niti enega Slovenca, ki Svetina. 4. Andrej Zamejio. — 6. Volitev 3 K 20 stot., Sila Fran Nabrežina 2 K, nadzorništva (5 členov). 7. Volitev razsod-ništva (5 členov). Peciga Josip, Dekani 1 K, Trošt Ivan, Slop Vip. 1 K, Žihard I. Št. Jurij 3 K 30 st, Pristavek: 1. Dne 6. avgusta od- Zidar Gregor, Rocol 30 K, Macak Jan in hod iz Ljubljane z mešancem ob 6. uri 14., Janko v spomin blagopokojne g.e Franje Macak 20 K, A. B. C Majcel v Kanalu 3 K. Skupaj 157 K 52 stot. prej izkazanih 207 »68 « Skupaj 365 K 20 stot. Najsrčneja hvala vsem. Blagajništvo. minut. Dohod v Litijo ob 7. uri 22 minut. Na željo je takoj po prihodu zajutrk na »Pošti« tik kolodvora. 2. Po zborovanju skupni obed v gostil-ničnih prostorih g. Oblaka ob 1. uri. Radi obeJa se je udeležencem zglasiti do 4. avgusta z naslovom : Odbor podružnice družba sv. Električna cestna železnica. Ozirom Cirila in Metodija v Litiji. Kuvert brez vina na to> d„ je vi30k0 kr. železniško mini-atane 3 krone. Po obedu ob 4. uri izprehod Bterstvo dovolilo tukajšnji električni cestni v Šmartno. železnici Trat Opčine povečati brzino voženj, 3. Odhod iz Litije proti Ljubljani zme-jje ravnateljstvo te železnice odločilo tudi šancem ob 8. uri 12 minut. i pomnožiti vožnje na tej progi, kar je raz- Ne pozabite, da je jutri ob 5. uri po- j vidno lz voznega reda, ki je tiskan na četrti poludne, na vrtu slovenske Šale pri sv. Ja- i 8trani. kobu koncert pevskega društva »Kolo«. —j q tgj prii£h:i omenjamo tudi, da so se Društvo »Kolo« obstoji in deluje le v čaBt poiožiie železne šine na zobovje od Škorklje in korist našega naroda, zato sme tudi pri- j pa do Konkonelja, da se je že te dni vršilo čakovati, da je ta narod podpre tedaj, ko novo preiskovanje proge od kompetentnih isto, po dolgotrajnih in mučnih naporih, na- 0blabt;, katere bo potem dovolile električni stopi pred slovensko javnost z namenom, da žeieznjcj poVečati brzino voženj, pokaže, kaj vse se da naučiti tudi preprosti sotrudnikom. Na željo gosp. Maksa delavec, ako je isti navdušen za slovensko Cotiča prosimo vnovič, naj se stvari, name- njene listu, ne naslovljajo na njegovo osebo. Dražbe premičnin. V poned., dne 20. zavzamem zanjo ! Na to ok»lnost v prez:diju opozarjamo naše državne poslance. petje in za svoj narod ! Velika udeležba ima pa, zraven gmot- bi ae hotel in mogel zavzeti za nas. Zgubili j nega pomena, tudi moralni pomen. Ako je julija (ib 10 ~uri predpoludne se bodo vBled smo terej uzornega predstojnika, a tam, kjer udeležba velika, se pevske moči prepričajo, naretibe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- bi se nam imela krojiti pravica, ni nikogar, da imajo mnogo prijateljev in jih to osokoli vilne atvari vršile s\e^e dražbe premičnin: ki bi govoril: to je naša kri — treba, da se za nadaljno delovanje. ulica Rjborgo, oprema v zalogi; ulica Alfieri V nasprotnem slučaju pa, to je, ako je 4f hišna oprava . ulica C meordia 7, hišna udeležba mala, zgube pevske moči ono nav- oprava . uHca Kegutti 10 in Androna falehi, dušenost, katera je potrebna, ako se hoče, da bišna oprav . ulica Commerciale 20, hišna Cenilni komisiji za odmerjenje osebne društvo napreduje. oprava; ulica S. S. Martiri 6, hišna oprava; dohodarine za Trst in okolico sti zaklju- ^aše »Kolo« je do sedaj uživalo vee- ulica S. Ivan 8, ferniš, ulica Pondares 6 in čili svoje glavno zborovanje za leto 1903. Ob ! obče simpatije, zato upamo, da se te simpa- ulica Madonnina, oprema v zalogi; ulica tej priliki je predsednik, g. c. kr. finančni tije jutri še pomnože. Sette Fontan ® 20, mizarske klopi; ulica Sa- viši svetnik Jakob pl. K u h a c e v i c h, v Na svidenje torej jutri popoludne pri njt;\ 8, oprema; ulica Montuzza 16, hišna obeh komisijah omenjal poboljške hitrejemu bv. Jakobu. oprava. in točnejšemu poslovanju v prilog ter izrekel peysko dru?jtT0 >Kolo< v Trstu vabi yremenski vestnik. Včeraj toplomer vsem gospodom najsrčnejšo zahvalo. j na koncert, katerega priredi o priliki oblet- ob 7. zjutraj 22.4, ob 2. uri popoludne V komisiji za mesto je odgovoril g. dr. ■ nice razvitja društvene zastave, jutri, v ne- 28.— C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759 6 Evgen Sruimer, a v kom.siji za okolico g. deljo dne 19 julija 1003 na vrtu sioveDeke _ DaneB plima ob 6.36 predp. in ob 413 Aleksander SchriHer ter sta oba gospoda s fiole pri flV Jakobn {u]ica Giuliani 28) se pop,. oaeka ob X 1.17 predpoludne in ob 11.35 priznavanjem povdarjala nepristranost pred- 8lede6im vsporedom : popoludne. sednika, marljivost referentov in slogo med j »Slavjanska koračnica«, godba. 2. Iv. ' _ členi komisije z ene in uradniki z druge p] Zajc . >jgUva delu<> možki ^ 3 Tu_ strani. cek : »Sinfonija«, godba. 4. F. S. Vilhar : | V8SI8 IZ OStalB PriRlOrSke Slovenska kazenska razprava na tu- »Proljetni zvuci«, mešan zbor. 5. A.Gerbee: X Odpoved Slavoja Jenka. Djzna kaj;ujem dež. sodišeu. Včeraj se je na >Xa valovih sinje Adrije«, valček po narodnih jemo iz povsem zaupnega vira, da se je tuKajšnjem deželnem sodišču vršila kazenska motivih, godba. 6. P. H. Sattner: > Vrbica«, 1 goepod Slavoj Jenko odpovedal ob- razprava proti 40 letnemu Ivanu Konestabu m€Žan zbor. 7 Gerbee Wagner: »V veseli činskemu glavarstvu ali županstvu v Pod- iz Pregarij pri Podgradu v Istri. Ta raz- dražbi«, potpouri, godba. H. Iv. pl. Zajc: pradu in načelništvu cestnega odbora za okraj prava se je vršila večinoma v slovenskem »Crncgorae Crnogorkic, možki zbor. 9. I Podgrad. jeziku in brez toimača. Branitelj, dr. Mandel, je zahteval, da se razprava odgodi, kajti cn da ne more braniti ljevanjem rogov. 11. Iv. pl. Zaje: »Zrinjski toženca, ako ni prej govoril žojim — v Franbopan«, zbor, godba. 12. Šaljiva tom-kar da je treba tolmača — in ako se mu bola. 13. Umetalni ognji. 14. Svobodna za-prej ne prevedejo sloven-ki akti na italijan- j bava. — Petje vodi društveni pevovodja g. Bki jezik, tako, da mu bo mogoče prou- | A. G e r b e c. Na koncertu bo svirala Wag- Bendl : »Križaci na moruc, zbor, godba. 10., Znano je, da se je gospod Slavoj Jenko F. Gerbič: »Lovska«, mešan zbor s sprem- že o zadnjih volitvah v deželni zbor odpovedal poslanski kandidaturi, a sedaj se od- Tržaške vestK Ootpa Antonijeta Forster Sabee je podarila »Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metodija« 50 K kakor Ciril-Metodijev dar. Vrli rodoljubki, ki na? ne pozablja tudi v preveliki svoji sreči in v daljni tujini, kličemo : Srčna hvala in Iiog jo živi! Nevspela spletka. Iz fisančn h krogov nam pišejo: Složna in odločna beseda sloven-sk h in italijanskih listov v stvari najnovej-š h dogodkov na c. kr. finančnem ravnateljstvu v Trstu zadela je v živo ne samo ravnatelja g. pl. Zimmermanna, ampak tudi njegove kreature, ki se ne brigajo za pravico, ampak gledajo Bamo na to, kako bi Be prilizovali svojim poglavarjem in da bi za to dobili obdno plačilo. — To so vam tako imenovani »streberji«, ki ne poznajo ne srama, ne človeškega ponosa, in kater m je neereČa bližnjega sredstvo za dosezanje često nečistih namenov. Ti streberji oo hoteli poskušat: svojo srečo tudi sedaj, povodom hudih ali pravičnih udarcev, ki j.h je prejel njihov pokrovitelj. Hoteli eo namreč svojemu šefu preskr- čiti jih. Sodišče pa je odbilo to zahtavo z ute meljevanjem, da aktov ni treba prevajati na italijanski jezik, ker bo isti spisani v jeziku, kateri je v rabi v okrožju jurisdikcije tega sodišča. Glede predloga, da bi razpravi prisu-stvoval zaprisežen tolmač, je sodišče izjavilo, poveduje obema poprej navedenima Častema. Vzroka temu je iskati v njegovih rodbinskih in zdravstvenih razmerah. Mnogoletno javno delovanje je oslabilo tudi njegove toli močne Začetek ob 5. uri pop. Na obilno udeležbo uljudno vabi Odbor. Darovi. Na upravo našega lista je poslala g. Katarina Peternel iz Kanala 17 K za Cril-Metodijev dar. Darovali so: gospa Katarina Drašček 10 K in Katarina Peternel 1 K ter gg. Ivan Škert 2 K, Vinko da je odbilo ta predlog in sicer zato, ker Košir 3 K in Martin Šuligoj 1 K. vsi členi sodnega dvora in tudi zapisnikar, poznajo slovenski jezik. Dr. Mandel je takoj prijavil pritožbo ničnosti. Ivan Konestabo je bil tožen, da je svojega lastnega očeta prijel za vrat in ga ranil nad desnim očesom. Ker pa oče sam ni hotel pričati zoper svojega sina, in ker je toženec trdil, da je bil oče tistikrat pijan in da je nadlegoval vsj družino ter da ga je on ranil nehotč, ko ga je spravljal v spalnico, ga je sodni dvor oprostil obtožbe. Razpravi je predsedoval svet. Cazzafura. Državno pravdništvo je zastopal dr. Pan-grazi. Skupščina dražbe sv. Cirila In Ke-todija. XVIII. redna skupščina družbe bv. Cirila in Metodija vršila se bo v Litiji v četrtek dne 6. avgusta 1903. se sledečim vsporedom : I. Sv. maša ob 9. in pol uri zjutraj v nerjeva godba. Vstopnina 40 stot. (20 nvč.) duševne sile. Vsakdo ve, in kdor je pošten priznava, koliko je gospod Slavoj Jenko delal in storil : kakor poslanec, kakor občinski glavar, kakor načelnik cestnega odbora, da niti ne govorimo o njegovem drugem javnem delovanju. Hoče se mu počitka duševnega, katerega mu Ž9limo od srca. S tem pa se on gotovo ne odreče za vedno javnemu delovanju. Narod in prebivalstvo ga bosta zopet potrebovala, a on se narodu gotovo rad zopet postavi v službo, ko okrepi zopet svoje sile. Dal Bog, da se zgodi to čim prej ! Zvonik v Bujah — katero meato nosi zbog svojega zemljepisnega položenja naslov »Spia deli' Istria« — je v nevarnosti, da se podre Radi tega se je izvršilo uradno ogledovanje zvonika in je zvonenje zaustavljeno. Ob Btraneh zvonika bo name3ti i kontrolne aparate. Cim zvonik pokaže kake spremembe, ga podro brez odlašanja. X Sa državnem gimnaziju v Pulju je bilo koncem soškega leta poleg 100 Italijanov in 39 Nemcev, 48 Hrvatov ia Slovencev. Ali tudi na tem gimnaziju je kakor povsod drugod v našem Primorju : med Italijani in Nemci je šteti tudi polno Slovanov, kakor kažejo imena Stihov ć, Vratovih, Preradovi<5 itd. Mari je to italijanska ah nemžica kri ? Hrvatskega jezika, kakor Ciril-Jfetodljev dar. Dalje so darovali sledeči gg. : Kunestabo Anton, Pregarje 2 K, Fer-jančič, Jesenice Kraojsko, Kompare Josip v Ospem (ker je zamudil shod pri sv. Jakobu) 5 K, Tiringer, Jelšane, zbirko 3 K, (darovali so : Cekoda 1 K, Tiringer 80 stit., Anton Kaluža 20 stot., Anton Brumen 20 st., Josip Safcič 20 st, Josip ValenČiČ 20 stot., Fran Tomšič 20 stot., Anton Cekada 20 stot.) Leopold Jonko, Bovec 10 K, Lubej Ivan župnik pri Jezeru, Koroško 5 K, Skočir Josip dekan Devin 2 K, Jerič Agata Trst 2 K, P. O. Pomurčev Sežana 10 K, Knavs Josip kurat Topolovac Istra 3 K, Npgel Ivan župnik Sele Koroško 4 K, Ant. Koren župan v Prvačini 12 K 3'J. (zbirka častilcev sv. Cirila in Metodija 6. t. m.), zbirka z otoka Brioni 6 K (darovali so po 1 K : Leske, Zidanik, Meden, Travn, Virk, Žagar), Novak Josip, župnik Povir 4 K, Kokiž Jo neobveznega predmeta, se je učilo 49 dijakov, italijanskega 66. Ta dva jezika bi pač morala biti obvezna predmeta po vseh srednjin šolah po Italiji. X Tatovi so D lomili včeraj zjutraj nekako p* 2. uri popolunoči v klet prodajal-niče konsumnega društva v Riemanjih. Od- teii je bilo To Slovencev. Neslovencev je bilo torej 202. V samostojnih slovenskih razredih pa je bilo 185 dijakov, samih Slovencev, seveda. Će k tem prištejemo še onih 75 slovenskih dijakov na slovenskem višem gimnaziju, dobimo število 260. Torej priblilno isto število, kakor je dijakov na nem-nesli so nekaj estvin v vrednosti kakih 100 škem v sem gimnaziju, ali nota bene: prištevši K. Ali nekaj je bilo, česar Bi Ricmanjci tol- onih 75 slovenskih dijakov, ki s3 obiskovali mačiti ne morejo. Vedno so imeli — tudi te- j visi nemški gimnazij in ki bi odpadli, ako daj, ko absolutno ni bilo nobene potrebe — bi bil v Celju slovenski viši gimnazij. Kajti vse polno orožnikov v vasi. Sedaj pa ni v tem slučaju bi bila, na nemškem višem bilo nobenega ne v oni noči in ne včeraj veB glmnaz ju 202 učenca, na slovenskem pa dan do zvečer. Bog ve, da-li bi tudi bilo 260. Boljega dokaza o potrebi slovenskega tako, ko bi bil kdo v Riemanjih kakega La- Višega gimnazija v Celju pač ne treba, nego tinca le malo po straai pogledal ? ! ga podajajo te številke. — Nemško-nacijonalni e. kr. uradniki na delu! Te dni je bil pri sv. Trojici Blovenflai mladeniški shod, ki je bil mnogo- Vesti iz Kranjske. * Pomanjkanje učiteljev ua Kranj- ™ —~ skem. Za pri b. šol,ko leto preti že sapet ^^ ^ že običaj Qa Bpodlljem £ta_ pomanjkanje - u«ite)jev. In zopet s, bojte- ^ ^ r ^ proš!a brez ^ žeini šolski svet moral pomagati z ženskimi J . . . . . , . , . r w zivanj od nemške strani. Pred lokalom, kjer se je vršilo zborovanje, se je zbrala vsa nemškutarska sodrga iz Šd. Lenarta in je . . . uprizarjala škandale in sramotila mladeniče. državno službo. I,jpa perspektiva za pri- r •. . , . 1 r r . . A med izzivaci sta bila : c. kr. sodni pristav močm . Že sedaj je praznih 15 možkih mest, kjer bo namešSene ženske. Večina letošnjih •biturijeatov pa pojde zopet — v vojaštvo in v žičnimi časopisi in revijami. V društvu samem pa sta S3 razvila tudi pevski zbor in tehnični klub. Razen tega se je ustanovil letos v Pragi »Češko slovenski akad. planinski krožek«, ki ima še posebej lepo nalogo: zbliževati slovenske in češke akademike ter vz bujati in širiti zanimanje med Čehi za naše j krasne slovenske planine. i Iz teh kratkih podatkov je razvidno, da je atostolpa Praga v resnici najpripravnejše mesto za nadaljevanje in spopolnjevanje vse-učiliških studij in radi tega vabimo torej Vas, slovenske abiturijente, da se v kolikor mogoče obilem številu odzovete našemu prijateljskemu vabilu ! Tozadevna natanjčnejša pojasnila daje razen spodaj podpisanih tudi tovariš Viljem K u k e c, stud. ing. v Žalcu na Sta-jarskem. V PRAGI, sredi meseca julija 1903. Za odbor slovenskega akad. društva »Ilirija« v Pragi : I. U. C. Egon S tarč, t. č. predsednik t. č. v Ljubljani, Villa Mary. Ph. St. Josip- M arn, t. č. tajnik t. č. Trbovljah na Štajarskem. „Škrat" je danes izšel in prinaša zanimivo berilo ter lepe slike« Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DNIK. Lastnik konsorcij lista „E d I n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta Mladenič, ki je dovršil nekoliko razredov gimnazije in bil skoraj tri leta v trgovini z lesom ter govori in piše slovenski, nemški in italijanski, išče primerne službe. Naslov se izve v tiskarai »Edinosti«. Gospića, vešča slovenskega, nemškega iij deloma tudi italijanskega jezika ter lepa pisave, išče službo v fcusi pisarni ali prodajalni. Ponudbe ie poslati pod „Dilarajat St. 21", Trst, glavna pošta, poste restante. z eno sobo in 2 sobami in eno 30 malih stanovanj dui Giuliani Št. 20 A, I. kukinjo se takoj odda. v ulici Jndustria in ul. Guardia ■ — V»ol. Sfnlfo Pioomo -a ul. ninlioni £t 90 A T v hišah Stolfa. Pisarna v nadstr. od 1—2 in 5—7 pop hodnjoet! K»s, lepa, za napredek našega ljudskega šolstva! * In tako dalje! Sinočnji v Ljubljani izhfjf-jodi »Slov. Narod« poroča: dr. Rostock in c. k. davkar. — Na vsej črti se je začela nemška kultura pojavljati z grdimi napadi in dejan- »Zopet izzivanja. Sinoči so neki ^imi žaljenju V Zrečah je neki Nemec v nemšii fantiči na Mestnem trgu zopet izzivali i°3tilni naPadel naduc.telja gosp. Tnbmka, s plavicami, vsled česar se je primeril buren dajal mu z obema rokama ~«&n.ce, imenoval prizor. Ko je neki mladi mož enemu teh »wmdišes šwein«, t. j. »slovenska BV.nja« izzivačev strgal plavico, so ga koj a r e- B* vrgel na cesto, da se je ranil o padcu tirali in obsodili na 12 < u r z a- Prag- Prenaglemu gospodu so v Konjicah Urar F. Pertot Trst ulica delle Poste 1, vogal ul. Carintia. Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor stenskih ur, regolatorjev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. (|va za plačilo prisodili: 100 kron globe ali 10 dni zapora, 24 kron za bc ter tudi vse sodne troške. pora. Ko pa bo kazinski Vsenemci slovenska dijaka napadli in enega težko ce- 24 kron za bole6ine in zdravn;ka lesno poškodovali, ni nobenemu policaju na misel prišlo, da bi napadalca aretiral. Pla-vice so v L'ubijani provokae:ja in provocirati se L ubijana ne pusti, tudi če vzame policija provokaterje v svoje varstvo.« »Siovenec« pa pripominja, da se že tujci ču l:jo, kako da Slovenci v Ljubljani dopuščajo taka žaljenja! Kai bi naredili h Sloveccev kje v Gradcu aH Celovcu, ako bi 8vet,tl si dovolili tak* izzivanja ! Nemci v Ljubljani k»rak" obra5a Popisano društvo nos jo kar po dva samokresa ?ri sebi, da bi P ^bno <*o onih tovarišev ab-.turijentov, ka- Ofclic slovenskim Mirnim. Dospeli ste do važne debe, ko Vam treba resno in temeljito premisliti, kam naj se obrnete in kakim znanostim se imate po-v bodoče. O tem za Vas toli odlo- even u .-elno streljali, potem, ra' ko so provoci teri nameravajo nadaljevati svoje studije na Ii7 Ni kaj reči: fletoe razmere so to sedaj ^akem vseučil šeu. Dobro Vam treba torej L ubijani ! prevdariti, katero vseuč.lisko mesto da si iz- Veliki damski odbor za Prešernovo berete v ta Dam€D! Sieer nikakor ne mislimo slavnost — kakor poroča »Slov. Narod« — precenjevati in pr< hvaljevati m=sta, katero je imel v ponedeljek, dae 13. t. m., svojo si mi izbrali za svoje akademično izobra- poslednjo sejo, katere se je udeležil tudi ževanje, toda smelo lahko trdimo, da je za pre Isedaik od! ora ra Prešernov spomenik, g. slovenskega dijaka-akademika pač najprimer- žup*n Ivan Hribar. Po nagovoru gospe pred- nejše in najznamenitejše tako mesto: zlata sednice Franje dr. Tavčarjeve, ki je poročal« slovanska Praga. o v?pehu slavnost' ter se zahvalila navzočim Da si je Praga od naše domovine precej gospe m in gosp cam za požrtvovalni trud, s oddaljena, vendar ne sme ta okolnost niko- katerim s? je edino omogočil izredni vspeh gar strašiti pieci njo; kajti v prvi vrsti je sla v no«-ti, poprosil je za l>esedo gosp. župan tu numeroma zelo ceno življenje, kakor Ivan Hribar. V vznesenem govoru zahvalje- morda v nobenem drugem vseučiliškem me- val se je narodnim damam, v prvi vrsti pre stu ; in to je ra slovenskega dijaka dokaj zaslužni in toli požrtvovalni g spej predsed- odločilno in važno. Dalje pa moramo odkrito n:ci F farji dr. Tavčarjevi za njihovo res povdarjati, da ee čuti tu Slovenec popolnoma brezpr rnerno rodoljubje n s cer jim je izrekel domačega med svojimi slovanskimi brati ( ehi, to zahvalo z dvojnega stal š*a, kakor pred- ki Slovenca vsikdar z odkritosrčnim veseljem sednik odbora za Prešernov spomenik in vabijo in vsprejemajo v svojo prijazno in pri- kakor župan ljubljanski. Kakor predsednik jetno ereio. Pomožen uradnik zmožen deželnih jezikov, se išče za veletrgovino. Prednost imajo brzo- in strojepisci. Ponudbe z narečjem mesečne plače na naslov »Z a d r n g a«, Solkan. Epilepsija. ■■BBDBHSHHMBI Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh. naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva se brezplačno in franko v Schwan-nen-Apotheke, Frankfurt a. *I mm xxu txxxxxxxx X Svoji k svojim ! ZALOGA odbora je nagl&šal, da je vsled nepričakovano ugodnega vspeha slavnosti v »Zvezdi« dosegla svota prispevkov take višino, da je odbor za Prešernov spomenik mogel po posvetovanji, ki se je i b t i (i a o vršilo, brez skrbi o d-Jati Zajčev umotvor v nadaljno izdelovanje. Kakor župan pa je dal izraz oni zahvali, ki jo je že občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane sklenil v zadn'i *voji seji ter povdarjal veliko zaslugo rodoljubnega nt šega ženotva za ohranitev slovenskega značaja mesta Ljubljane. Z:vahn'», prisrčno odebra-venje sledilo je iskrenim besedam županovim. Vesti iz Štajerske. — Vsodoa vest prihaja iz Hrastnika, tega znanega rudarskega kraja. Izvršil se je tam ugoden preobrat na bolje v narodnem pogledu. Dosedanja »Hr. fre.\v!llige Fuer->vehr< se je spremenila v >Hrastn;ško prostovoljno gasilno društvo«. Le dva člena sta glasovala za nemško poveljstvo. Stotnikom je bil izvoljen vrli narodnjak Ivan Meke. Društvo si hoče zasnovati svojo godbo. — Potreba slovenskega višega gl- Kjer-koli po drugih mestih študira slovensko d'jaštvo, povsod i mu je mestno prebivalstvo po svojem mišljenju tuje in nasprotno, da, celo sovražno, ter je njegovemu svobodnemu gibanju in napredku neprijazno. Nasproti temu pa ga ljubeznivo prebivalstvo kraljevske Prage v njegovem stremljenju po izobrazbi ne le ne ovira, temveč mu stoji prijateljsko ob strani in ga podpira drage volje ob vsaki priliki. Ne dvomimo da ima slovenski abituri-jent, naj je že študiral v slovenski Ljubljani ali pa v nazovi-nemškem Celju, popolnoma trdno in neomajljivo slovansko mišljenje in prepričanje ; vendar pa je odločno slovanska Praga izlasti za vsekega Slovenca v tem oziru velikega pomena, ker ravno tu more spoznati pravo slovanuko življenje, tu se uči spoznavati visoko kulturno-gospodarsko in politično stopinjo bratskega naroda češkega, tu ima priliko vsestransko razbistriti si svoje duševno obzorje in se poleg tegi igraje priučiti še jednemu slovanskemu jeziku in tako dobiti ključ do bogatih zakladov vEestranskega češkega slovstva. Slovenski akademiki pražki so ai osn uli pred dobrim letom tudi lastno središče, kjer je vsak slovenski dijak dobrodošel tovariš ne glede na njegovo osebno versko in politično Brzojavna poročila. UmirovljeDje in odlikoranje dr a Mengerya. DUNAJ 18. (B.) »Wiener Zeitung« pri-občuje, da je cesar o priliki zaprošenega umirovljenja profesorja politične ekonomije na dunajski univerzi, dvornega svetnika dr. Karola Mengerja odlikoval istega s kumtur-nim križem Fran Josipovega reda se zvezdo. Nesreča na morju. LONDON 18. (B.) Augležkemu Lloydu došla brzojavka iz Punta Arena9, na Ma-galhaens-ovi cesti, javlja, da se je parnik »Theben« zaril v plitvino, in sicer v Grav-kanalu, kakih 200 milj od Punte Arenas. Parnik je last Hamburške parobrodne družbe. Poroča se, da so potnikom in mornarjem ni zgodilo nič. Bolezen Leva XIII. RIM 18. (B.) »Voce della VeritžU poročajo, da se tekom minole noči papeževo stanje n; spremenilo. RIM 18. (B) Ob 9. uri zjutraj izdati biljetin se glasi : Tekom noči papež ni mogel spati, proti jutru pa je vendar le nekoliko ur mirno spal. Dihanje je mirno in Li slabotno, ker se je množina tekočine v prsih nekoliko zmaDjšala. Dihanje 28, utripanje slabotno 88, temperatura 30 2. Splošno nje je ceizpremenjeno. Mazzoni, Lapponi. RIM 18. (B.) Agenzia »Štefani« poroča : Predno je dr. Mazzoni stopil v papeževo spalnico, govoril je z dr. Lapponijem, j kateri mu je sporočil, da je papež vsprejel nekoliko hrane. — V spuščanju vode se je obrnilo nekoliko na bolje. — Ko sta oba zdravnika pregledala papeža, sta konsta- ' tirala, da lahko boljšanje počasi napreduje, j RIM 18. (B) Dr. Lepponi je zapustil Vatikan ob 10. uri zjutraj in izjavil, da ni j neposredne nevarnosti. i------ SOT. doba T Srbiji. Velikanska ^»L^uTuLD■ nT*"egg: BELIGRAD 18. (B.) Vse m vojakom eo pohištva se prodaja ln nekaj čaja p> najugod lejših se s plačo za julij izplačali tudi VBi zaostali zneski. Radi igredov t Smerdešn. CARiGRAD 18. (B) Radi napadov na Bolgare v Smerdušu je bilo 9 Mohamedan-<*ev izročenih prizivnemu sodišču. Njih obsodba ee povspeši. n n * X dobro poznano ^ sta- X tovarne mizarste zadruge y Gorici (SoISan) m vpisane zadruge z omejenim poroStvonj prsj $nton Černigoj J Trst, Via dl Piazza vecc.hia (Rosario) X X X X X št. 1. niša itiarerizi. Največja tovarna piiištva primorsJe dežele. Solidnost zajamčena, kajti les aeesu-i v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 atopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cons. BV Album pohištev brezplačen. X cenih v krasni dvorani Tersicore, ul. Chiozza. 5. J. Slavno občinstvo se najuljudneje vabi si ogle-pati rastavljene predmete od i)—12 predp. iu od 2—Ture zvečer. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi mzz ulica Tesa št. 152. A. Tesa št. ;52. (v lastni hiši.) • ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Z» rodbinsko mizo se je povsod iz- j borno obnesla Kathreinerjeva Kneippo?a kava. 1 Kdor hoSe piti dobro kavo in vendarle slediti, zahtevaj le pristno Katbreinerjevo kavo v znanih izvirnih zavojih. Kar se od- J tehtuje in prodaja odprto, ni nikoli Kathreinerjeva kava ; na to naj častita gospodinje še pazijo posebno. Če tudi izdado nekaj malega ve* se to že izplača, zakaj res po oSebnih načrtih. ceni v porabi je le pustna Kathreinerjeva * * kava. Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi posebnih načrtih. XI astro van cenik brezplačno ln franJco. Ttržaška posojilnica in hranilnica mnazija v Celju. Ta potreb« je dokazana po šolski statist ci obeh gimnazije? v Celju. I prepričanje. Društvo si je nabavilo v tem Na vičem, nemškem gimnszju je bilo kon-lčasu že precejšnjo knjižnico ter razpolaga z «em š lskega leta 277 rednih dijakov. Od I dobro čitalnico, z raznovrstnimi in raznoje- I i 1 i registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Uliea S. Francesco štev. 2, I. - T R S - Ulica S. Francesco štev. 9 T -f A* Telefon 952. zadruge Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po 4°/0- Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po o1/2°/o» na menjice po 6°/0, na zastave po 51/1°/0. Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hr&nilnični račun 816.004. 1 1 1 1 1 V kleparsko obrt, avgustom tu v Trstu, vsprejme dečko 13—14 let. Ponudbe je pošiljati Valentinu Luznerju v Skorklji 451, IIL nadstropje. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - nllea dell'Iiidustria št. 1. - Trst. Cementne plošče u m edene od 25 in 33 cm, iestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.- Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikfcke konkurence bod si glede cene ali kakovosti blaga. Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje. Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. T"»B. V olajšanje nakupovanja se proda jajo vsi predmeti tudi na mesečne obroke. BI*g. goep- Gabrijel Piccoli < TRGOVINA Z ŽELEZJEM < CARL GREINITZ NEFFEN Corso štev. 33. podružnica Trst, Piazza Goldoni 2. Priporoča svojo dobro Bortirano zalogo IV" predmetov za stavbinstvo traverze, zaklepe, železo za kovače, stare žeieznične šine, držaje in ograje, >od-nj\ke, pumpe, železne cevi itd, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železno pohištvo in pred ognjem varne blagajne, nagrobne križe in ograje ter orodje za vsako obrt. > > > > > > > Stanje iraniM tIoj : 17 milijoni kron Rezervni zafclai: nad 400.000 kron V novi gostilni „ALLA FERMATi DEL""1™"* J8BT" v Rojanu se točijo vina iz najboljših kletij v Fstri in sicer: belo........po 44 nvč. liter refošk.........44 „ „ istrski teran.....,, 36 „ od 5 litrov naprej . . ,, 32 ,, ,, Opolo.......„ 44 „ Beljaško pivo . . . . „ 26 „ „ Kuhinja je z mrzlimi in gor-kimi raznovrstnimi jedili vedno pripravljena. Kdor dokaže da bi bila vina ponarejena, vdobi v dar 1000 kron. Za cbilen obisk se priporoča Dominik Tivoda krčmar. Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 °/0 ter pripisuje ne vzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Hentni davek od vložnili obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vlo»re se sprejemajo tudi po pošti in potom e. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča p» 43j4% na leto. Z obre imi vred pa plača vsak doI2aik tohko na zaa.;»»jo obresti in to odplačilo ravno 5".0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg kapital, da poplača v ia pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto ti°/0 izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 47a°/o do 5% dvoru; za.'.- let ar :uik Nj. sv. papt-ž t-oua XIII. v Ljubljani. Potrjujem prejem steklenic Vaše tinkture za želodec. katero morem naj-topleje vsakomur priporočati, kajti rabim jo že od leta 1*78 in zmiaj mi je not kornou činkujoče zdraha vhržila pri želodčnih in boleznih. Kmin. 13. maja 1897. Miroslav Leitner. c. kr davčni blagajnik IVAN SCHINDLER Dunaj pošilja že veliko let dobro znane lil Z uporabo Vaše izborne tinkture za želodec pem rešen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni *er sem popolnoma ozdravel, kar z labko vestjo potrjujem in to tinkturo za želodec le priporočam vsem. ki trpe na želodčni bolezni. Strasoldo f Primorsko i. 6. marca lf 198. Karel grof Strasoldo. Razprodaja se v lekarnah v Trstu, Istri, Dalmaciji, Pimorskem, Goriškem in Tolminskem po 30 stot. steklenica. Nova rašča lasij! stroje vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe mline za sadje in grozdje, stiskalnice za olje iii grozdje, škropilnice za trije, poljska orodja, stiskalnice za seno, mlalilniee. vitlje. trijtrje, čisti niče za žito, luščilniee ?a| koruzo, slamoreznice, stroje za ležanje repe, | mline za gola nje, kotle za kuhanje klaje, se-saljke za vodnjake in gnojDice, željezne cevi, I vodovode itd. itd. od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah ravno tako vse priprave za kletarstvo, sesaljke za vino, medene pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, stroje za sladoled, priprave a izdelovanje soda vode in penečih »« vin, mline za dišavo, kavo itd., stroje za deltnje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na dreg. steberske tehtnice, decimalne tehtnice, željezno pohištvo, željezne clagajne, šivalne fctroje vseh sestavov, orodja iti stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, sedlarje, pleskarje itd. itd. vse pod dolgoletnim jamstvom, po najngodnejih plačilnih pogojih, tudi na obroke! Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in franko. — Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku-Prekupcem in agentom posebne prednosti. ji^iše se naj naravnost: Ivan Scbindler, Dunaj Illjt. Krdbergstrnsse 12. Sfc i Na milj one dam rabi „Feeolin". Vprašajte Vašega zdravnika, ako je „Feeolin" najboljši kozmetik za kožo, lasi in zobe. Naj-grši obraz in najosturinejše roke z-ulobe takoi aristo-kratiČno finost in obliko z rabo ,.Feeolina;r. Feeolin-' je angleško milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da se s porabo „Feeolina" popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni črvi, ogorenja, rude-čica na nosu itd. Feeolin- je najboljše sredstvo za očlšenje in vzdrževanje in olep-anje lasi, zabranjenje-iste proti odpadanju, plešami in boleznim v glava „Feeolin*1 je tudi najnaravnejše in najboljše sredstvo čiščenje vzdrževanje in olepšanje lasij. zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v glavi. „Feolin" je tudi najnaravnejše in najboljše sredstvo za za čiščenje zob. Kdor redno rabi „Feeolin" mesto mila. ostane mlad in lep. Vrne se takoj denar, ak > bi „Feeolin" ne imel popolnega vspeha. Cena komada l K 3 komadi 2.50 K, <5 komadov 4 K 12 komadov 7 K. Poštnina za 1 komad 20 st. od 3 nadalje tiO st. Povzetje 60 st. več. Glavna zaloga M. Feith, Dunaj,. VII., Mariahilferstrasse Zaloira v Trstu: L. Nairelsehmid, zaloga in prodaja na drobno pri Ett. Zernitz ul. Stadton Jos. Zigon nI. Casermsi 8, Agenzia Znlliu,Corso Ivan Angeli, ulica Canale 5, Ivan Cilia, nI. S^ Scbastiaiio. M. Maicliin, A. Perut a ul. Oeppa 14 II. Na Ileki : Braća Pavačič, mirodilnica. -EZ3- •SE3E&RSI ZOBOZDRAVNIK Univ. M D.r Mso v TRSTU ulica S. Giovannt št v. 5, I. nadstr. Izvršuje zadelanja z e maj lem, porcelanom, srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne umetne zobove kakor tudi oelo zobovje. ORDINIRA ob 9.—12. predp., 3.-5. popol. Z a tiso*'* zdrn k<>i~ tu- nt inoz^m. ia polno glavo ias, napravlja vsake Li*« fjost*do''!p? jK)Ine. bi tir ere m mehke i :kor setta : vzdržuje .ste tniademško sveže u IrjM*, ohv;;ru e proti izpadanju in t-držttje kožo tjare rt sto iu zrfraco. vs:ed ćestr glava ur opleši. Pr^ičasno osiveli lasje postanejo po upoimbi I. ra< rtna, nn da bi ]ih bilo treba bcrviti, zopet naravne. Loracrina je najboljše Kt -meu eo ^reiistvo za neg- vauje la»ij in brade^ ter je preskusen od udravgtvtu h • t Usti, ks priznan od Dajelovitej«ih učenjakov. Cena veliki steklenici »Laerima<, ki zadošča za več mesecev 5 kron, 3 steklenice kron. *> st»kWnie ^O kron, steklenice za šalptoSnj'j K 'J. — Razpošilja pn*ti povzetju, ikc ako se den&r predplača, evropejska zaloga : M. Feith, Dunaj VI. Mariahilferstrase 45. Zaloge v Trstu : Lud. rdimidt, prodaja na debelo in « r<»i>nof n ci Sin Seba»t;ano 1, E. Zernitz ulica tj tat i on 'J, Jo«ii» Z gon, ulic t Caserma 8, Ajfenzia Zu. :d, Corso 2\t Ivan Angeli, ulica C'anale 5 Ivan C.II a. Na Keki : Brt^a PavaČfe, mii^Ki loic?. Vse stroje za poljedeljstvo in vinarstvo. Xovovrstna stiskalnice za oljke in grozdje z novim - diferpiH-ijiilniiii pritiskinn hidravlične stiskalnice za vino novosti v strojih za škropljenje proti pero-nosperi in za žvepljanje, grojzdni mlini povsem novega sestava. Nove svetilke z acetilenskim plinom za lovenje mrčesov, pumpe za vino, cevi za vino, kletarsko orodje kakor tudi vse druge stroje kot trieure, vitle, mlatilnice itd., p« šilja p j najnižjih cenah. IG. HELLER. Dunaj. II. Praterstrasse 49. Ceniki zastonj in franko. Dopisnje v vseh jezikih. Anonimno društvo malih železnic v Trstu. Električna cestna železnica Trst-Opčine (na adhezijo in zobovje). VOZNI RED veljaven od 18. julija 1903 naprej, U.e odhodov iu dohodov računjene po srednje evropskem ćasu. Odhodi od trira Caserma : T is 7.32. 7 £»6, 8 20, -.44, 9.32, '.»..'jo. 10.20, b>A±. 11 08, 11.3:2. ll.">6 predp. 1 12 44, 1.08, 2.44. 3 08. 3.:52. 3.56, 4 20, 4.44. 548, ."».32. :».:»C,, t,.Jo. tj.44, 7.0S. 7.32. 7.56, a20, >44. . 9.32, >;*■<. 10 20, 10.20, 1'».44. 11.OS, 11.32, 11.56 pop. 12.20. predp. Odhod z Opčin: " * ' "19. -13, T.oT. 7.31, 7..V), 8.11), 8.33, K07, 9.81, !>.">.">. IO 19. 1043, 11.07, 1131 11.55 predp. 12.III. 1.M7. 1..V, 2.19, 1A3. 3.07, :5.31. 3.55. 4.1«, 4.43. 5.07, 5 31, 5.55. 6 !i», »5.43, 7 07. 7.31. 7.55. s 19. 8 43. 9.07. 9.31, 9.55, 10.19, 10.43, 11-07. 11.31 pop. Vlaki tiskani z debelejšimi številkami odhajajo le v času potrebe. Ako nanese potreba odhajajo vlaki vsakih 12 minut. Vodstvo. -na- s tri V zalogi marsalsUp in ciuerskega vina v ulici Barriera vecchia št. 33. (z uhodom v ulici deli' OlmoJ je v razprodaji pristni brdski tropinjovec po 80 kr. liter. Odvetniški kandidat išče mešta. l^Tastop 25. septembra t. 1. Pisma pod ,.§. 31 c.p. r. Tolmin". SORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica h št. 7., I. nadstr v lastni hiši. -^— —- Hranilne vlos^e sprejemajo se od v-? icega Se tudi ni elan društva in se obrestujejo po 47a°/o> ne da bi se odbijal rentn. davek. Posojila dajejo se samo ctanoin in sieer na menjiee po 6 °/0 in na vknjižbe po o7it0/o Urad uje vsaki da u od 'J. do 12. ure dopol. m od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje Hran. vlog leta 1930. Kron 1,263.563 Fustno-Hraii. raćM su. 831315. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovr lačani akcijski kapital =z Špitalske ulice Štev. 2. ■■ K 1,000.000 Zamenjava in eskomptnje Daje predujme na vred. papirje. Kuplijc in P rod 3. j 3. izžrebane vrednostne p«piije in Tnovčuje zapale Zavaruje srečke proti kurzni ne mte rent. zastavnih pif»eD2, prijoritet, komunclnih kupone. izgubi ===== oblipacij, B-etk, delnic, valut, novcev in deviz Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Promete izdaja k vsakemu žrebanju. Eskompt in inkasso menic. fior--a naroČila, m Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali lia vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Možem denar obrestuje od dne vloge do --dne vzdiga. — - - — Promet s čeki in nakaznicami.