"Amerikanski Slovenec^ | DELA ŽE 52 LET ZA SVOJ NAROD ▼ AMERIKL 1 amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIK! TZeslo: Za vdrd in narod — za pravico in resnico_od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CH3CAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. XOfficial Organ of four Slovenian Organization*} KUPUJTE VOJKE II BOJfDEJ STE V. (NO.) 84 CHICAGO, ILL., PET EK, 30. APRILA — FRIDAY, APRIL 30, 1943 LETNIK (VOL.) UL NADALJNO NAPREDOVANJE ZAVEZNIKOV V TUNIZIJI Francozi napredovali pri Point du Fahsu. — Amerikanci zavzeli dva važna hriba. — V okolici Leningrada se razvijajo večji boji. — Zavezniki razbijajo Sardinijo in razna mesta po Italiji. Zavezniški stan, Afrika. — V Tuniziji divjajo boji za gorske pozicije in prelaze z vso Jjutostjo. Amerikanci so zavzeli po silovitih naskokih dva važna hriba na fronti pred Ma-teurom in naskokujejo druge pozicije, ki jim še zabranjuje-jo dohod do mesta Mateur. Največji uspeh tekom včerajšnjega dneva so imeli Francozi, ki so prodrli od dveh i strani po bregovih, ki se zožu- j jejo v obliko črke V in so s tem prišli do mesta Point du j F^ahs. S tem jim je odprta možnost za nadaljne operacije, proti E1 Aouja. Zavezniški letalci so včeraj j .bombardirali trikrat Sardini- f jo in celo vrsto mest v Italiji. -JKSstO Bari, k! Se nahaja W Jadranu je bilo močno poškodovano. Napadena sta bila tudi mesta Neapelj in Saler-1 jio. Zavezniško poročilo pravi, da so zavezniki tekom enega tedna uničili do 240 osiščnih letal. -j Iz Moskve pravi poročilo, da so ruski letalci uničili štiri tovorne vlake zadaj za nemško • .linijo v Ukrajini. Ob azovskem morju so bili veliki topniški dvoboji. Rusi trdijo, da so razbili Nemcem več zaklonišč in uničili dve topniški bateriji. Ob krimskem* obrežju so ruske vojne ladje potopile en | nemški transportni parnik. Na fronti pod Leningradom pa o-menja poročilo iz Stockholma, da se razvijajo obsežni topniški boji. Obe stranke se pri- i •pravljate na večje spopade v tem kraju. Nemci so dobili .-letalska ojačenja in kažejo velike aktivnosti na severni fronti. LEWIS VSTRAJA, SE NE UKLONI Izostajanje od dela se množi — proizvodnja padla za 300 tisoč ton dnevno. New York, N. Y. — Lewis, predsednik premogarske unije vstraja naprej s svojo zahtevo za $2.00 dnevnega poviška. .Ako ne pride do sporazuma, bodo po 30. aprilu premogar-ji brez pogodbe in brez te pra-vi-^vodstvo unije, premogarji ne bodo delali. Vojni odbor že obupuje, da bi mogel priti do sporazuma z Lewisom in se pripravlja, da bo vso reč v tej zadevi izročil nazaj predsed- j v roke, gaj bpjaarediL predsednik, za enkrat še nihče ne ve. !Nekateri prerokujejo, J da bo naj prvo apeliral osebno ia premogarje, da z delom nadaljujejo. Ako ne bo uspeha se bo poslužil sile, kar pa zopet ne bo dobro učinkovalo. Ce se ustavi proizvodnja premoga, bo to silni udarec za vso industrijo v deželi. -o- RACIONIRANjJE GASOLINA MORDA JENJA Chicago, 111. — Zveza prodajalcev gasolina za chicaško okrožje je na svojem sestanku osvojila predlog, s katerim apelira na vlado, da zdaj, ko .je na razpolago gumijevih ob -očev za automobile, ki imajo B in C knjižice, da ni potrebe več za odmerjevanje gasolina. ^aaolina je v deželi dovolj. Odmerjevanje je bilo uvedeno 'e radi ^pomanjkanja gumija i (tires), zdaj ko je gumij na razpolago naj bi oblast zadevo proučila, če je odmerjevanje gasolina še potrebno ali ne. AGITATORJI KAMPANJE "AM. SLOVENCA" POZOR! Vse a g i t atorje(ce) in kandidate (in je) v kampanji "Amer. Slovenca'* opozarjamo, da naj pazijo, da bodo svoje poiUjatve za kampanjo oddali pravočasno na poito. Vse poštne po-iiljatve morajo nositi datum poštnega pečata ne kasneje, nego z dne 30. APRILA 1943, to je dan, ko letošnja kampanja zaključi. Na po-^šiljatve s poznejšim datumom poštnega pečata se ne bomo ozirali in jih ne bo mogoče upoštevati za kampanjo. Zato pazi vsak, da boste vse pošiljatve oddali na pošto ob pravem času to je v petek 30. APRILA 1943. Oni, ki še niso Uprave obvestili komu naj se njihove glasove pokloni in kreditira imajo prav tako čas do 30. APRILA 1943. Poznejša obvestila se ne bo upoštevalo. Vzemite to vsi na znanje! r AMERIKA IN ANGLIJA DELUJETA ZA PORAVNAVO {Angleški prvi ■»mister Winston Churchill pozval predsednika poljske vladfc. — Odgovornost za prekinjene odnošajev se Z vrača na Pfeljake. — Ameriški Poljaki ogorčeni in ostro kritizirajo Rusijo. — Sovjete dolžijo, da hočejo Poljsko. KRI2EM SVETA •— Montreal,. Quebec. — Bivši ameriški poslanik v To-kijo, Joseph Grew, je izjavil včeraj pred zastopniki kanadske vlade, da zavezniki s tem, ko se borijo v Afriki, se borijo tudi proti Japoncim. Nemci in Japonci so zavezniki. Zato, če udarjamo, po enem, u-darjamo tudi po drugem. Zato kritika zakaj se borimo le v Afriki ne pa v Tihem morju ni na mestu. — Lisbona, Portugalska.— Jz Portella na Portugalskem se poroča, da so morali na tamoš-njem letališču pristati tri a-meriška letala. Kaj bodo z letalci napravile portugalske ob-lastr,Voročilbite omen ja. Ako so vojna letala, bodo letalci joajbrže internirani, začasa yojne. - — Buffalo, N,. Y. — Zveza ameriških monterjev in plum-berjev izjavlja na. svoji konvenciji, da po deželi primanjkuje plumbarskih potrebščin in mnogo gradbenih in popravljalnih del ni mogoče točno izvrševati. Na OPA urad so poslali posebni apel, naj se za gotove plumbarske potrebščine prioritetne določbe olajšajo. .— London, Anglija. — Iz urada generala De Gaulle se poroča, da je dospelo z letalom iz zasedene Francije pet francoskih voditeljev, ki so se pridružili skupir/i » generala De Gaulle, ki vodi borbo ta-kozvanih "svobodnih Francozov" proti Nemcem. VESTI 0 DOMOVIH! Jugoslovanski informacijski center v New Yorku nam je ravnokar poslal veliko podrobnih poročil iz Slovenije, ki jih danes objavljamo. Poročila sama zadosti glasno govorijo in ne potrebujejo ne velikih napisov, ne komentarja. Glasom zanesljivih podatkov skuša Italija poklicati domov večino, in morda celo vseh svojih 30 divizij, ki se zdaj na-Jiajo v bojih proti jugoslovanskim partizanom. Nacisti se temu seveda upirajo, ker bi popolnoma spremenilo vojaško situacijo na Balkanu, in to ravno v trenotku, ko od manjših satelitov osišča na Balkanu zahtevajo največjega napora. jNemci so mnenja, da bi ravno Italija morala dajati dober vzgled. Istočasno je Italija tudi zahtevala, da se vrne domov 250.-000 italijanskih delavcev i" Rajha, češ da bodo doma bolj potrebni. Nacisti so navidezno pristali na to zahtevo, kajti najmanj tri tedne ni bilo no-; henih,novih transportov delavcev iz tlalije v Rajh, dočim se oni, ki so v Nemčiji, v malih j skupinah vračajo domov. Drug dokaz za napetost ita-lo-nemških odnošajev je neuspeh velikega admirala Doe-nitza v Rimu; skušal je dose-•ii popolnov sodelovanje italijanske mornarice v Sredozem-I skih operacijah, a najnovejša pdročila trde, dfa (ni dosegel ničesar. Italija najbrže ni hotela iz-; ročiti svoje celokupne mornarice — važne karte, katere ni • hotela izgubiti — v roke nem-1 Čkim mornarjem. Posledica je sedanja reorganizacija po-! veljstva italijanske mornarice | — izsiljena najbrže od nemške vrhovne komande.' -o- i N AZIJI ARETIRALI BENE-ŠOVE SORODNIKE London, Anglija. — Kakor znano je predsednik zamejne Cehoslovaške vlade v Londonu Edward Beneš govoril po radio svoji domovini in povdar-jal, da rešitev se bliža in poraz osiščnih sil. Praška radio postaja je v torek večer omenila, da so nazijske oblasti zopet aretirale več sorodnikov Beneša na Češkem in jih posla-j li v koncentracijska taborišča, i Tako mislijo, da bodo Nemci terorizirali predsednika Beneša, da bi jenjal s svojimi govori svojim rojakom v domovino. -o- REPUBLIKANCI IMAJO UPANJE ZA ZMAGO New York, N. Y. — Pristaši newyorškega guvernerja republikanca Tomaža Deweya izjavljajo, da zgleda položaj za republikansko zmago v letu 1944 nad vse ugodno. Zadnjemu republikanskemu predsedniškemu kandidatu Wendell Wilkieju nasprotujejo in pravijo, da bodo storili \yse kar mogoče, da ga republikanska stranka ne nominira, ker preveč flirta z Kooseveltovo new-dealsko politiko. ROJAK UMRL Chicago, lil. — V sredo 28." aprila okrog 1 ure popoldne je v bolnišnici umrl prekmurski rojak Martin Hozian iz 2123 So. Ashland Ave. Star je bil ikrog 45 let. Zapušča ženo in dva sina, eno hčer in eno sestro. Pogreb se bo vršil v soboto 1. maja ob 2 uri popoldne iz Žefranove pogrebne kapele. Vsem prizadetim naše sožalje! -o- KAMPANJA ZA DRUGO VOJNO POSOJILO PREKORAČILA KVOTO Washington, D. C. — V kolikor znano dosedaj, je kampanja za drugo vojno posojilo dosegla predpisano kvoto 13 bilijonov dolarjev že zadnjo sredo. Kakor zdaj zgleda, bo jkampanja prekoračila predpisano kvoto za najmanj dva do .tri bilijone dolarjev. ITALIJA BI SE RADA UMAKNILA IZ BALKANA London, Anglija. — Najbolj j neljuba afera za angleško vlado je zdaj v mednarodni politiki rusko-poljski spor, ki je končal s prekinjenjem zveze med Moskvo in poljsko zamej-no vlado, v Londonu. Za Anglijo je ta zadeva tako nujne-, ga značaja, da je včeraj po-i zval na izredno , konferenco j Winston Churchill predsedni-j ka zamejne poljske vlade v Londonu generala Vladislava Sikorskija. Sestanku je priso- j stvoval tudi angleški1 zunanji; minister Eden. .Istotajco je ta spor neljub ameriški vladi v Washingtonu. Trdovratno stališče poljske vlade meče kolikor toliko slabo luč tudi na . angleško vladno . okolje,, ker, tam v^edri poljska zamejna »vlada in to prav nič dobro ne SKRITO VOJNO LETALO iipliva na angleške zveze z Moskvo. Zato se Anglija trudi, da spravi obe sporne stranki nazaj k rednim odnošajem, če bo to sploh še mogoče. Vse odvisi od dobrega razpoloženja sovjetske vlade, ki gleda na Poljake kor nekake večne nezadovoljneže, ki tlačijo svoje zahteve v ospredje pre dno je sploh dosežena zmaga nad skupnim sovražnikom Hitlerjem. Ruski tisk dolži, da so Poljaki padli v mreže nazijske propagande, ki jo vodi znani Gobbels, ki je mojster pri raz-širjevanju takih vesti, ki u-stvarjajo nezaupnje in nezadovoljnost med nemškimi nasprotniki. Istega mnenja so tudi Angleži. Toda kako prepri-(Dalje na 3. strani) Slika kaže v nekem goxdu skrito letalo. Vojaki, ki m uče letalstva morajo znali bili tudi zvili, da svoja letala skrijejo pred sovražnikom. Slovenski gerilci napadajo Metliko Od Italijanov kontrolirani ljubljanski "Slovenec" poroča .v svoji številki od 19. marca: "Od 4. do 7. marca so partizani napadali Metliko. V teh napadih so izgubili 130 mrtvih in 200 ranjenih. "Svoje žrtve so odnesli de-,loma proti Kolpi, deloma pa v Gorjance, kjer so jih pokopali. Svoje ranjence so nastanili v cerkvi v Radovici." (Vas Radovica se nahaja na Dolenjskem, par kilometrov severno od Metlike _ op. JIC). --o- Tudi na Krasu so boji Angleška časniška agentura jReuter prinaša poročila iz ^Zuerichav glasom katerih so eanesli slovenski in hrvaški partizani gerilsko vojno preko stare laške meje, globoko v notranjost kraškega ozemlja. V bližini Postojne so gerilci uničili dva potniška in en tovorni vlak. * Slovenec piše dne 16. marca: "Visoki komisar Ljubljanske pokrajine je odredil konfiskacijo vsega premičnega in nepremičnega imetja, pripadajočega upornikom. o- Osiiče proti šolam in knjigam . New York, 2 5. aprila (UNIO) — United Nations Information Office priobčuje naslednje vesti iz Jugoslavije: Beograjska in ljubljanska univerza, pravna fakulteta v Subotici in fakulteta umetnosti v Skoplju so zaprte. Ljubljanska univerza je bi-4a dobesedno oropana; posebno velika je škoda v tehničnem institutu, katerega znanstvene priprave in laboratorije so Italijani kar v celoti odnesli v Italijo. Vseučiliščna knjižnica v Ljubljani je izropana; mestna knjižnica in muzej v Mariboru, mestna knjižnica in teolo-gični muzej v Celju, knjižnica -samostana trapistov v Rajhen-jburgu, knjižnita in laboratoriji v Št. Vidskem lice ju (Ljubljana) in 575 drugih knjižnic in institucij — vse je bilo oropano in uničeno. Beograjska univerza je deloma porušena, njene znanstvene priprave, aparati in knjožhice ^leloma pokradene, deloma poškodovane. Narodna knjižnica v Beogradu je popolnoma uničena; et-nografični muzej in tudi vsi drugi muzeji so oropani. Ljudske knjižnice v Beogradu in Skoplju so oplenjene in oropane. Ljudska univei^a v Beogradu — skoro 5.000 kvadratnih metrov — je popolnoma poru-! šena in razdrta. V Srbiji, Sloveniji in pone- J \ kod tudi na Hrvaškem so šo-' j^lj^STAMPS cije, d očim je ostala mladina zadela po večini puške na rame in šla v gozdove". Klerikalna stranka je delala oportunistično politiko. Taka politika je podvržena lahko ostri kritiki. Nastanek in zadržanje "Osvobodilne fronte" bi pomenil nekakšen odpor zoper to oportunistično politiko stranke in delovanja dr. Erlicha. Jaz bi se ne upal te fronte kritizirati, ker izgleda, da je to odpor boljših narodnih, ne le naprednih elementov. Ta fronta zaposluje toliko in toliko legij nasprotnika, in Moskva upošteva, izgleda, močno pomoč od tega upora. , Ali se ne bojite sodbe nepristranske zgodovine? Upajmo, da bo odpor uspešen, in pri uspehih nihče ne vprašuje za naravo ali bistvo odpora. Kaj pa, če bi se pozneje izkazalo in bi zgodovina to potrdila, da je bil odpor povzet preveč lahkomiselno, da je dal priliko še raznim slabim elementom za nastop, tudi komunističnim elementom, ki z narodnim stremljenjem nimajo opravka? Jaz bi bil pri udrihanju po nasprotni stranki, politični stranki, bolj previden, "ker zadela po večini puške in šla v gozdove", lepo izgleda, ampak uspehi so vsaj danes še dvomljivi. Tudi članka "Še o razmerah v Sloveniji" cikata vrlo močno na to, da se med nami presoja vse le iz strankarskega, političnega stališča, in če je Osvobodilna fronta vsa; kos partizanstva, bi jaz imenoval to — politično parti-zanstvo. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene Ust v Ameriki, Newspaper tn America. tatrU« Iste 1M1 T ErtshHshsd lttl Izhaja vsak dan razun nedelj, po- Issued dally, except Sunday, Mon-nedeljkov |q dnevov po pmnUh. day and the day after a holiday. Xzdaia in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredniitva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cmik Rd„ Chicago 184» W. Cennak Rd., Chic*«« ^ Telefon: CANAL S544 Phone: CANAL 5544 f r Raroiniau Subscriptions Za celo leto_$8.00 For one year -----$6.00 Za pol leta__— 3.00 For half a year - 3 ®° Ea četrt leta_-_ 1.75 For three months-— 1-7S Za rhfrig" KrmmM~ in Evzopot Chicago. Canada and Europe: Za celo leto yrnn FOr one year . — ..$7.0C Za pol lete '_- 3.50 For hali a year-S.5C Za četrt leta__2.00 For three months ■ Posamezna številka . 3c Single copy -■ ■ 3< POZOR 1 Storilke pole« vašega imena na naalovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni me-see, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopbi ratnaga ptnifi+rw aa hitro ob]aro morajo biti pciiianl na urad-niitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko isida list. — Za aadnjo štsvilko i tednu tea do čatrtka dopoldne. — Na dopisa braa podpisa sa na ozira. — Rokopisov uredntttvo ne vrača.____ Entered ss second class matter, November 10,1925 at the post office mi Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._____ DOGODKI Mrs. M. Terlip umrla Jacksonville, Kansas. — Društvo "Biser", št. 8 ZSZ sporoča, da je dne 24 aprila umrla na svojem domu članica Mrs. Mary Terlip. Rojena je bila na Dolenjskem v vasi Zagreb, fara Skocjan. Njeno dekliško ime je bilo Selak. Zapušča moža Johna, pet sinov, John Jr., Frank, Vincent, Joe in Rudolph, ki živijo v Jacksonville, Kansas. Zapušča tudi dva brata, Frank Selak, iz Springfield, 111., in Jacob Selak, iz Oakland, Calif. — Naj v miru počiva, prizadetim pa naše sožalje! J. M. Trunk: POLITIČNO PARTIZANSTVO Ko je "Enakopravnost" v Clevelandu objavila v št. 67. in 68. dva članka "Izdajalci prejemajo plačilo", sem nekaj zapisal, ker so obdolžitve mestoma naravnost gorostasne. Stvar se tiče večjidel umora vseučeliščnega profesora dr. Lamberta Erlicha, oziroma njegovega delovanja po zasedbi Italijanov v prvi vrsti med mladino. To udejstvovanje se označuje kot narodno izdajstvo, kakor razvidno že iz naslova člankov, in umor bi bil le golo zasluženo plačilo za izdajstvo, kakor se pač izdajstvo med ljudmi sodi. Ali je res izdajstvo, o tem bo sodila nepristranska zgodovina, ko se duhovi pomirijo, morilci so sodili, sodil pa je tudi Bog, in počakati moramo, ali se te dve sodbi strinjata. Povedal sem nekaj, kako jaz presojam značaj kakega "kvislinga", pa nočem trditi, da bi bilo moje mnenje izključno pravilno, ker mi notranje razmere niso in tu ne morejo biti znane. Poznam pa iz dolgih osebnih stikov značaj umorjenega dr, Erlicha, in obdolžitve se mi zdijo neumljive, pretirane, gorostasne. Zdaj so strasti razvnete, in pri takem razpoloženju je sodba o izdajstvu sicer razumljiva, ampak vprašanje je, če je tudi pravilna. Zato sem apeliral na pamet, razsodnost, da se zlo ne poveča po nepotrebnem razburjenju. "Enakopravnost" pa ima v 76. in 77. zopet dva članka "Se o razmerah v Sloveniji", ki se nanašata bolj na politično stran, kako da je prišlo do sedanjih razmer. Vse se suče okoli dr. Marka Natlačena, bivšega bana v Ljubljani, in njegovega umora. Ta umor bi bil bolj političnega značaja, označuje se ga pa tudi kot neko plačilo za izdajstvo nad slovenskim narodom. Politika je že na sebi silno prekerna zadeva, pri takih razmerah še bolj kočljiva, ko se pridruži goli politiki ir strankarskemu naziranju še raz vneta strast radi razmer. Goethe je zmajal z glavo in vzdihnil: "Politisch Lied, ein garstig Lied", — grda, odurna zadeva je politika, in sodba je pri strasteh lahko pretirana, gre v ekstreme, obramba pa pri istih razburjenih razmerah otežkočena. Okoliščine sc tako nanesle, da je bila "klerikalna" stranka pri vladi, kc je prihrulo, in ker so postale posledice naravnost strahovite, je pač na dlani, da se krivda zapiše na rovaš te stranke Ali ni tudi pri teh člankih na mestu opomin: pamet razsodnost, mirno kri? Članka nimata podpisa, iz vsebine pa lahko vsak član-karja spozna, ker gre pač za politično stran pri partizan-stvu, dasi se komunističnih stremljenj ne omenja, in je vse potisnjeno le na "Osvobodilno fronto", ki je vsaj pri večini napredne publike na boljšem glasu. Jaz bi imenoval to "politično partizanstvo", ker vsaj v nekem pomenu se more tudi "Osvobodilna fronta" vključiti v pojave partizanstva. Umor, v tem slučaju umor dr. Natlačena, je treba pred javnostjo opravičiti, dokler živimo še kolikor toliko v rednih razmerah, in v okviru Osvobodilne fronte bi prišli pri krivdi za umor napredni elementi na vrsto. Odgovorna za umor bi bila napredna stranka. Za to je pač naravno, da skuša ta napredna politična stranka umor, toraj neoporečen zločin, opravičevati z grehi, hibami in napakami nasprotno politične stranke, toraj Natlačenove, klerikalne stranke. Ako so v kaki politični stranki grehi, napake, nasilstva, krivice, jih pač nihče ne more opravičiti, in brez grehov ali napak ni nobena stranka. Ni nobena opravičba za napake, ampak člankar sam prizna, da je delala napredna stranka iste pogreške, ko je bila na vladanju soudeležena. Izgleda, kakor bi bil dr. Korošec prav perfiden politik. Ali ni bil konfiniran ali celo interniran, ko je imela besedo nasprotna stranka ? Napaka bi bila le, da je pač vsaka stranka presojala-vse |n le preveč iz golo strankarskega stališča, ne toliko iz stališča dobrobita slovenskega naroda ali jugo-slovanstva. Clankar meni: .. ker je kot organizator (dr. L. Er-lich) visoko-in srednješolske mladine povzročil, da se je od njega organizirana mlacKna vpisala v fašistične organiza- VOJNI BONDI, MESO, KOFE, ŽGANCI IN ŠTRUKLJI Enumcl&w, Wash. Danes, ko to pisem, je menda Hitlerjev rojstni dan. Po navadi dobimo za rojstni dan kako darilo. Kupila sem dva bonda po §100 od Strica Sama, da bo ta lahko kupil bombe za Hitlerja. Imam dva siija pri vojakih, ki mi pošiljata denar domov, da ga investiram v vojne bonde, kolikor ga sama sproti ne potrebujem. Nekatere ljudi skrbi, kam bi dali svoj denar, da ne bi izgubil veljave. Po mojem prepričanju je najbolj varno, da ga damo za vojne bonde. Če bi tudi prišla depresija, tam ne bomo nič izgubili, in še največ obresti dobimo tam. Tudi je naša dolžnost pomagati Stricu Samu, da si more nakupiti orožja za naše vojake. Naši fantje se ne morejo vojskovati s praznimi rokami. Če hočemo, da bomo zmagali, se moramo vsi žrtvovati in pomagati, kjer je treba, za zmago. Naši sovražniki so še močni. Nemci morajo čisto tiho biti, pa vsi delati za Hitlerja, in na •nilijone sužnjev dela za nje-,?a. Zakaj bi mi ne pomagali naši novi domovini, ko se nam še dobro godi! če bo zmaga naša, bodo še tudi naši rojaki trpini v starem kraju izpuščeni iz Hitlerjevih in Mussolini-1 jevih krempljev. V Am. Slovencu sem čitala iopis pofcl naslovom "Nova de-likatesa ihahai", kjer pravi dopisnik, da ihaha ni slab, samo mora biti dobro pripravljen. Seveda je ihaha dober, ko bi ga le dobili. Zakaj pa ne, saj je snažen bolj kakor prašič! Nadalje pravi Mr. Maren, da je kava dobra tudi ječmenova. Seveda je dobra. V starem kraju smo večinoma imeli ječmenovo kavo, če ji pa še malo ^ikorije primešamo, je pa še ftolj okusna. Mr. Strah se pa v svojem dopisu jezi, da ihaha je le ihaha, in za tako delo, kaor ga ima on, bo malo že-iezne rude producirane, če bo samo še ne dva funta mesa na teden dobil, in kako bo žen-ka po kuhinji ropotala, ko ne ^o mesa in kofeta. Mr. Strah, če imate ženko, ki je prišla iz starega kraja. Vam bo že skuhala kaj dobrih žgancev ali štruklje v, da boste še bolj močni za kopanje železne rude, kakor pa, Če bi meso jedli. V starem kraju smo tam po hribih delali na kmetih po 16 ur na dan,, pa meao samo trikrat na leto jedli, žgance pa tudi le vsako soboto, pa smo bili močni in zdravi. Če Vam bo ženka postavila na mizo dobre žgance ali štruklje, ko boste prišli iz "šihta", pa boste rekli: "To je pa še boljše kakor meso!" Kar nas je iz starega kraja prišlo, bomo že izhajali tudi brez mesa, kar je pa tukaj rojenih, pa res ne znajo druzega kuhati, kakor kaj od mesa, in bo res težko za nje; ne znajo nobene juhe skuhati, mi iz starega kraja pa znamo več vrst juhe napraviti. Tako, Mr. Strah, le potr-pite, saj ne bo za zmeraj. Dokler nam bodo dali dosti 4cruha, bo že še nekako šlo. Pa brez zamere, in še kaj napišite! Take dopise rada berem. J. L. -o VESELICA V KORIST SANS* IN JPO So. Chicago, lil. Dve leti sta že minili, odkar je krvoločni sovražnik za vratno navalil na našo lepo staro domovino i . . Dve leti jo že •ropa, pleni in pustoši . . . Ubogi narod se junaško upira, sabotira sovražnikove vojne napore in se pripravlja na dan, -ko bo po deželi zatrobil glas zavezniške trombe in naznani TARZAN (6%) NAJHUJŠA URA (Mmteopollian Mswipapsr Ssrrles) Napisal i Edgar Rice Burroughs meanwhile, tarzan WAS very nea* DEATH INDEED, AS THE SIX SAVAGE LIONS ENCIRCLED him. - , that NISHT THE castaways muddled together in a driving rain, forlorn and HOPS i, ESS. ' AND MOW THE MOST oftSNEo /rp mey JAWS 70 SB/ZS AW/ Granny Akers si je prizadevala, da bi jih razvedrila, četudi ji je stiskala srce bojazen, da bi Tarzan utegnil biti mrtev. _____________ Medtem je bil Tarzan zares prav blizu smrti, saj ga je obkolilo šest levov, ki so ga obdali, kakor smrtni obroč. . . _ _ ______ . Tisto noč je lilo, kakor iz škafa. Izvrženi siromaki so se stiskali skupaj, zapuščeni in brez upanja^:. _ Ta obroč je postajal vedno tesnejši. Najbližji lev je že odpiral svoje če-kanasto žrelo, da bi ga zgrabil. _ _ , Stran S AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 30. aprila 1943 cranny akers tried to cheer twfim, trfdudh. own ' hsart* was heavy, for F6AR tvoan/ WAS OBAD. juro osvobodenja. Za svoj "zločin", — ker brani svojo domovino in nasprotuje hlapcem nacifašizma, —. pa mora na- n rod plačevati dan za dnem s -s krvjo in življenjem svojih r najzvestejših sinov in hčera . . č Ameriški Slovenci pač mo- 1 remo biti hvaležni srečni uso- c ,di, ki nam je v tej fatalni uri t odločila protekcijo in zaščito i pod okriljem ameriške troboj- i nice. To hvaležnost pa mora- 1 tno pokazati danes, ko tudi na- ^ sa nova domovina potrebuje y pomoči. Stric Sam ne išče mi- i loščine ali darov. Zeli le na- £ Sega posdjila, da se oboroži "j do zob^ter sovražnika enkrat < za vselej zdrobi. Ta sovražnik, ki srka srčno kri slovenskega <■ naroda v stari domovini, je tu- J Hi sovražnik Amerike. Ko ku- j pimo vojne bonde, ne poma- , (gamo samo Ameriki za našo } ,varnejšo bodočnost, temveč ; tudi pomagamo naporu vseh } zavezniških sil,, ki bodo pregnale sovraga raz okrvavljene , Rojstne grude. Torej kupujmo vojne bonde do zadnjega cento! Ko se je lanskega decembra vršil v Clevelandu Slovenski narodni kongres, — največja manifestacija solidarnosti ameriških Slovencev v svoji zgodovini, smo sinovi .Slovenije svečano prisegli in obljubili napeti vse sile in moči, da razkosane dele Sloveni-r Je povežemo po končani vojni t v eno veliko, združeno, svo-, bodno Slovenijo v demokratič-■ .ni, federativni Jugoslaviji. To > obljubo, bratje in sestre, še t nismo izpolnili. Storili smo vse - ,-premaIo, da našim bratom in i sestram čim preje zašije soln-, ice svobode. SLOVENSKEMU s 'AMERIŠKEMU NARODNE- - ;MU SVETU, ki v našem ime-i nu in po našem mandatu vrši j to veliko delo, še nismo nudili - dejanske podpore. Svojo na-rodno obveznost in moralno o dolžnost bomo vršili le tedaj, 5 kadar finančno podpremo poli- - Jtično in podporno akcijo. a . Podružnica štev. 32 JPO-SS 0 prireja na delavski dan dne 1. 11 'maja domačo veseiico, koje či-0 jsti prebitek je namenjen poli- 0 tični akciji SANSa in pa pod-h por ni akciji JPO. Vrši se v e spodnjih prostorih našega ro-z jaka Jerry Trillerja, 9802 e Ewing Avenue). Vstopnima je e le 25 centov. Za ples bo poskr-e bela domača godba Joeva r Puclja. Okrepčil, vključivši ° okusne svinjske gnjati, bo za-e dosti za vse. Ker tekom aprila v So. Chi-cagu ni bilo nobenega shoda, 1 na katerem bi praznovali Slo-tj venski dan, bo sestanek na ve-) selici v soboto služil tudi temu namenu. Posebnega programa im he bo, pač pa bomo sprejeli potrebne resolucije in tako tudi moralno podprli delo Slovenskega ameriškega narodne-t ga sveta. Dolžnost vseh zavednih rojakov v calumetskem okrožju Chicaga je, da to do j brodelno prireditev v največ-t jem številu posetijo. Q ! Za odbor, e Mirko G. Kuhel. >- '-o- i- V! radi berete vesti xz dru-gih naselbin; dragi radi bero novice iz vaie naselbine. Poro-LS čaj te novice in dogodke v "Am. il Slovenca". TRIJE GROBOVI Cleveland, O. Ob tej priliki sem se namenil pisati o grobovih. Grobovi «e odpirajo tako pogosto med našimi rojaki, da moramo računati na odhodnico kmalu mi, ki smo stare in prve genera- " cije. Grob je edini naž prijatelj, ki nas bo sprejel in ohranil, skril in tako rekoč rešil j nemira, ki ga je na svetu toli- s iko za vsako živo bitje. V grob smo položili v Cleve- q .landu ravno v soboto pred ve- j liko nedeljo pionirja, katerega 5 se bodo spominjali še nekate- € ri pionirji na daljnemu zapa- j du, toda le taki, ki so tam že , 50 ali več let, kajti ta pionir \ je bil tam pred 52 leti; pri- f £el je tja še, ko je bil star 18 ( .let. Njegovo ime je Peter Smi- < čiklas, doma iz Zumberka ali ] pd Sošic, od koder imamo ve- 1 liko močnih in zdravih kore-< : njakov v Clevelandu, ki imajo tudi svojo prav fino urejeno grško-katoliško faro, katero jsedaj izborno vodi njih pred vojno dospeli župnik Dr. Msgr. Tomislav Firis. Cerkev ima za patrona Sv. Nikolaja. Nas raj- -ni pionir se je po 5 letih biva- < nja tam poročil v Anaconda, Montana, pri župniku Rev. "Pirnatu z gospodično Popovič, i ki je doma iz istega kraja ka-1 kor on. Poročila sta se pred 46 . Minnesoto, v rudnike, toda ; ^cdor se je navadil dela v ; "šmelcah", ni hotel iti živ v I iamo, tako se je izrazil rajni > in odšel v Chicago z družino,! malo kasneje pa v Cleveland,' r .kjer se je ustanovil za stalno . in bil pri ustanoviteljih obeh i hrvaških cerkva, najprej cer- 1 ^kve Sv. Pavla, faotem pa še - svoje grško-katoliške cerkve, o kjer je sodeloval kot dober i, faran do zadnjih dni. i- . Nekaj posebnega in hvale vrednega sem opazil v druži* g ni SmiČiklasovi: Lepo in složno je živela družina skupaj, ^ kar je za družino največje bo-l_ gastvo. Srečni starši, kjer so zmožni ohraniti v svoji hiši v družino v ljubezni do drug ( drugega, to ne samo v prijet- 2 nosti, marveč tudi v križih in e težavah, to šteje! Ker so vsakemu človeku na a zemlji določena posebna pota II življenja, so bila tako določe-L_ na tudi za tega tako miroljubnega pionirja, o katerem bi . človek mislil, da ne bo nikoli na temu svetu trpel, kajti nje-l' gova skrb je bila delo in dru-žina, dom in njegovi domači, ^ drugače pa je podpiral in sodeloval s cerkvijo in narod-® nostjo, v kolikor mu je vera ^ dovoljevala. Toda, tudi on je bil izvoljen vzeti na svoje ra-me težki križ! Pred par leti je I" začutil po lahkem padcu, da ^ ga je začelo v stegnu boleti. Računajoč na svoje moqne in ? utrjene ude iz mladih let je menil, da bo vse to lepo prešlo, toda držalo se ga je in bolezen je napredovala tako občutno, da je moral pred 16 meseci leči za stalno v posteljo; i« kosti se je lotil rak in jo je *> naredil mehko, njemu je pa s >. tem prizadejal tako velike bo-s. lečine, da je to težko opisati. (Dalje na 3. strani) Vsetlovanski kongres v Južni Ameriki Montevideo, Uruguay. — Nad 300 delegatov, ki zastopajo okrog poldrugi milijon Slovanov iz vseh krajev Centralne in Južne Amerike, se je zbralo v soboto 24. aprila za tridnevno zborovanje v mestu Montevideo. To je bil prvi vse-slovanski kongres v Juž. Ameriki. Zastopani so bili Poljaki, Rusi, Belorusi, Čehi, Hrvatje, Slovenci, Ukrajinci in Slovaki. Njihov skupni jezik je špan« ski, njihov skupni namen pa je doseči enotnost za borbo proti nacifašističnim armadam, ki pustošijo /njihove rojstne dežele. Vladimir Evdokimov, bivši ruski mornarični častnik, je organiziral kongres in odprl zborovanje. Materinski dan v Chicagi Chicago, 111. — Drugo nedeljo v maju bo farna šola Sv. Štefana našim materam na čast vprizorila krasno prireditev, na katero se z največjo vnemo pripravlja. Podrobnosti bomo objavili o drugi priliki, danes rojake in rojakinje le opozarjamo, da jih čaka nekaj izredno lepega. ^i Slovenski letalec pogrešan Cleveland, O. — Mr. in Mrs. John Zaic, 452 E. 157 St., sta 26. apr. prejela od poveljstva letalske šole v San Marcos, Tex., brzojavno sporočilo, da je izgubljeno letalo, s katerim je odletel njiju sin John, ki je •letalski kadet, z ostalimi letalci vred. Pred tremi dnevi so odleteli iz San Marcosa, Tex.f na vežbalen polet, toda doslej o njih in njihovem letalu še ni nobenega sledu. Morda jih še najdejo. :r-k . 'jfcjjfc* Zaroka Chicago, 111. — Dne 20. aprila sta se zaročila Miss Mila Govedarica in Pvt. Alex Man-dusich, ki služi pri marinih in je bil doma na kratkem dopustu. Fant je sin vsem tukajšnjim rojakom poznanega brata Srba, odkritega. Jugoslovana in velikega ameriškega junaka iz prve svetovne vojne, Jake Alex Mandusicha. -s Poročajte takoj o vseh dogodkih v "A. S.", ki se dogodo v vaši naselbini! 1 < Stran S AMERIKANSKJ SLOVENEC KRI2EM SVETA Družba »sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Uatanorljaoa 29. aovambta 1914. ' Sedeč Joliet, HL^^if^ Niic gcalo: "Vte za vero, dom in narod; vsi za trtgf. •das m in." GLAVNI ODBOR: Predaedric: Ckorf* Stonich, 257 Lime Street, Joliet. Illinois L podpredsednik: Prank Tnahak, 716 Raob St, Joliet. IIL 2. podpredsednik: Kathrina Bayuk, 528 Lafayette St, Ottawa. O. Tajnik: Frank J. Wadto, 301 Liyne Street, Joliet. IIL Zapisnikar: John MamanUh, 650 N. Hickory St, Joliet IIL BlkcaJaik; Joseph Klspee, 903 Woodruf Rd, Joliet, IIL Duhovni vodja: Rev. liathew Kebe, 223 — 57th St, Piftabarsh. Pa. Vjrh. adraVniki Joeeph A. Zalar, 361 No. Chicago St, Joliet. VL NADZORNI ODBOR: Andrew CHaTach. 1748 W. 21st St, Chicago, in. Joeeph L. Draaler. 1318 Adaaa Street, North Chicago^ Illinoia. Joeeph Jerman, 28 W. Jackson St, Joliet. IB. , /POROTNI ODBOR: Joeeph pavlakovkh. 39 WincheU St, Sharpiburg. Pa. Mary Kovadch, 2294 Blue Island Are, Chicago, IIL Jehn Denis, 2730 Arthingtoa Ave., Cbica*o. IIL Predsednik Atleticnega odseka: Emery Sobar. 540 North Blnff Street. Joliet. Illinois. URADNO GLASILO: "AmerflnmaM glorenec". 1849 W. Cermak Rd, Chicago, IIL Do 1. jap. 1843 je DSD. izplačala svojim članom In Planiram ter njih dedičem raznih p^smrtnin, poikodnm. bolniških pedpor ter dragih izplačil denarne vredhoari do četrt milijona dolarjer. Društvo aa DSD. sp lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav a ne manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan ranflr^ga ali ženskega spola v starosti od 10 do 60 let V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavprajc se za $25040, $500.00 aH $1,000.00. Izdajajo se razHčnl certifikati, kakor: Whole Life. Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat noai denarno vrednost, katera se vsako lato viia. Polet tmrtniae izplačuje DSD. tvojim članom (icam) tudi bolniško podppro is svoje centralne blagajn^ kakor tudi za rmana operacije in poikodnme. Mlečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli. DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je alorenski In sngleikl Rojakom in rojakinjam ae DSD. priporoča, da pristopijo i njeno areool Za vaa morebitna pojagnila in navodila ae obrnite pismene ali fist-mene na gL tajnika: PRANK J. WEDlC, 301 Ume 8t, JoHet, DL Domačini v Južnem Pacifiku pr ed svojo misijonsko katoliško cerkvi« co, ki je narejena is bambusovih pa lic. Sliko so posneli amerižki vojaki na nekem otoku ki so ga obiskali. D omačini so se jim izkazali prijazne. PETEK ZADNJI DAN ZA RABLJENJE A, B, C, D. ZNAMK ZA MESO Chicago, 111. — OPA urad opozarja gospodinje, da je v petek zadnji dan, ko bodo veljavne rdeče znamke za racio-niranje mesa A, B, C, D. V soboto pridejo v veljavo druge znamke. Rdeče E znamke pridejo v veljavo v nedeljo in bodo veljavne tekom meseca maja. Plave znamke G. H, J, za drugo konzervirano blago pridejo v veljavo tudi v nedeljo in bodo veljavne ves mesec maj. -o- JAPONCI SE BOJIJO AMERIŠKIH NAPADOV IZ ZRAKA Japonske radio postaje opozarjajo japonski narod, naj bo 'pripravljen na zračne napade ma japonska mesta. Omenjali so, da grade Američani svoje letalske baze na aleutskih otokih, odkjer je najbližja pot do japonskega teritorija. Ozna-njevalei povdarjajo, da Japonci morajo biti zavedni, da bodo napade lahko odbili in prenesli. VICTORY __Še en pogreb se je izvršil ta teden, ki bo zanimal čitate-lje širom naselbin. V Cleveland je bilo pripeljano truplo mlade soproge katoliške družine, Mrs. Mary Livaich, stare 37 let, ki je preminula v So. Chicagi in katere truplo je pripravil ter odposlal v Cleveland slovenski pogrebnik Mr. Edward Kompare. Moram izreči, da je bilo truplo rajne tako dobro pripravljeno, da zasluži pogrebnik Kompare vse priznanje. . Rajna je bila rojena v Cle-velandu in tukaj ima svoje mater pokopano, zato je želela, naj bi jo obrnjeni smrti prepeljali na isto pokopališče k njeni materi. Truplo je spremljal njen soprog Math Livaich in sin ter 5 njenih sorodnikov. Pogreb se je vršil iz kapele Grdina in Sinov v cerkev Sv. Pavla v ponedeljek 19. aprila. Pokopana je na Kalvariji. V Chicagi zapušča nad 80 let starega očeta. •'T"; ar c Naj bo omenjeno še o tretjemu grobu: V sbboto večer Je odšla v boljši svet mati viso-ke in častitljive starosti, Mrs. Anna Sajovic, ki je doživela 10. aprila 1943 95 let. Rajna je bila rojena v Žužemberku na Dolenjskem, toda kmalu po tem se je družina naselila v Doljni Logatec blizu Vrhnike. Iz njene družine še živita dve hčeri, ki sta bili dvojčki in ki sta stari že po 63 let. Obe sta bili z materjo vsa leta, posebno se je posvetila svoji materi ena izmed teh, ki je ostala neporočena, da je mogla skrbeti in živeti z materjo. O življenju te častne matere bi se dalo veliko napisati, posebno iz njenega verskega življenja./"Bila je izobražena in je govorila tudi nemški jezik, kar je precej nenavadno pri naših tako starih ljudeh. Tudi je bila ta mati tako živahnega obnašanja, da je težko verjeti; le kdor jo je poslušal sam, je videl njeno živahnost v pripovedovanju njenih spominov. Ta žena je do zadnjih par let brala časopis mrež očal, kar je potem zelo pogrešala, ko ni mogla več brati brez očal; sama na sebe se je jezila, zakaj da njene oči pešajo, kupiti očala pa ni mogla, kajti živela je od mestne podpore vsa leta depresije, ko jtudi hči ni mogla na delo, ali ga pa bilo ni. Tako vidimo, da ljudje v rev-ščni lahko dolgo žive, če žive redno in žive zadovovoljno z vsem, kar pride nad nje. Njen pogreb se je vršil na veliko sredo v cerkev Sv. Vida in potem na Kalvarijo. Naj vsem tem ostane blag spomin, njih duše pa naj vživajo sedaj pri Bogu plačilo na vse čase. Sorodnikom pa naše sožalje. Anton Grdina. BUY UNITED, STAfES DEFENSE SONDS STAMPS ZAVEZNIKI ZGUBILI NAD 1 MILIJON TON PARNIKOV Washington, D. C. — Senat-ski odbor, ki mu načeluje senator Truman, poroča, da je bilo tekom leta 1942 potopljenih od nemških submarinov število zavezniških ladij, ki so vsebovale več, kakor 1 milijon tonov tonaže. Zavezniki se trudijo, da napadanje nemških submarinov omejijo. OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH! STALNA SLUŽBA DOMAČA FRONTA pomožnega urednika pri listu "Am. Slovenca" je razpisana. Oseba mora biti vešča slovenščine in angleščine. Na starost se ne ozira, dokler je oseba sposobna za službo. Priglasijo se lahko tudi »ene in dekleta, katere se čutijo, da bi bile sposobne za to mesto. Za pravo osebo, ki čuti veselje do dela na polju tiska, je ta služba kakor nalašč. Prijave za službo je poslati: UPRAVA AMER SLOVENCA 1849 West Cermak Rd. -:- Chicago, Illinois ITALIJA BI SE RADA UMAKNILA IZ BALKANA (Nadaljevanje s 1. strani) čati o tem Poljake, je vprašanje. Morda ne bo druge poti, kakor da bo treba f>ač z odločno besedo nastopiti. Zdi se, da bo Churchill svetoval Poljakom, naj naredijo v vlad^ spremembe, nakar bodo Angleži skušali posredova- KAJ JE ASTROFOTO-METRIJA? Za sodobno zvesdoslovje (astronomijo) je postalo posebno važno merjenje svetilnosti zvezd ali astrofotome-trija. Že v najstarejših časih so razlikovali zvezde po sijaju. Najsvetlejše so imenovali zvezde prve velikosti, manj svetle zvezde druge velikosti, in tako dalje do zvezd šeste velikosti, ki jih še vidimo s prostim očesom. Tu pa ni mišljena "velikost" zvezde, marveč njena svetilnost, ki pa tudi ni prava svetilnost, temveč le navidezna. Če bi bile vse zvezde enako oddaljene od nas in ako bi bila njih svetlost (to je svetilnost ploskovne enote) vseh •enaka, potem bi navidezna svetilnost ustrezala velikosti zvezde. Zvezde imajo najrazličnejšo svetilnost. Za merjenje svetilnosti uporabljamo posebne priprave, ki jih imenujemo fotometre. Austrofoto-metrija ima predvsem dve veliki nalogi. Dognati mora svetilnost za največje štev. zvezd od najmočnejših navzdol do najšibkejših. Druga važna naloga je opazovanje spremenljivih zvezd, ker ~je veliko "KO SMO SLI V MORJE BRIDKOSTI" -i — "tr; je ime zanimivi knjigi, ki jo je **** spisal Rev. K Zakrajsek j\ Knjiga je zanimiva. Vsebuje 207 strani in je vezana ▼ platno. Na lepem v več barvah tiskanem zavitku je znotraj zemljevid Slovenije, kjer je zaznamovano, kje teče okupacijska črta med Italijani in Nemci. Knjiga je zgodovinske važnosti in je dosedaj najboljše delo, ki podaja aliko dejanskega položaja v domovini po napadu od strani nazijev in fašistov« if KNJIGA STANE $2.50 )f l Sil** Naroča se pri pisatelju: < IS REV. K. ZAKRAJSEK 302 East 72nd Street, -New York, N^Y. NAROČITE SI TA ZANIMIVI SLOVENSKI DNEVNIK! i i Petek, 30. aprila 1943 MISIJONSKA CERKVICA V DŽUTGU SKRBITE ZA VRT ZMAGE t N«e zapustite svoj vrt zmage. Morda največja škoda je nastala med vrtnarji vsled tega, ker so vrte zasadili v prvem navdušenju brez primernih sredstev in volje nadaljevati z delom do končnega sadu, pa so jih zapustili ali zanemarili. Narod; ki je v vojni, ne more dopustiti tako izgubo dela in časa. Vsaka stvar mora biti sejana v pravem času, vzgajana do žetve, in pobrana, kadar je zrela ter vporabljena tako, da ne gre nič v izgubo. Zapomnite si, hrana je vojno orožje in na Vas je, da se to orožje vporabi proti osovi-ni. Zato, pazite na svoje vrte zmage. : Ako sadite zelenjavo za vitamine in zdravje, naj Vam bo cilj, da irrfete neprenehoma na razpolaganje po nekoliko koristnih vrst. Sadite sproti novo seme. a. Ne sadite toliko zelenjave ene vrste na enkrat, da je imate preveč in se vam kvari, potem pa ostanete dalj časa brez hje. - • • ' • ** b. Nekoliko znanja je potrebno, katere vrste najbolj odgovarjajo lokalnim razmeram, tako da boste sadili najbolje vrste in z najboljšim vspehom. NAŠA DNEVNA DIJETA Racij oniran je raznih vrst hrane in potreba, da zadržimo zdravje in moč, ki sta nam v vojnem času potrebna, zahtevajo, da strogo pazimo na svojo dnevno dijeto. Department za poljedelstvo je sestavil listo sedmih vrst hran, katere naj vpoštevamo v svoji dnevni dijeti. Prva vrsta vsebuje zeleno in rumeno zelenjavo; druga vrsta vsebuje pomaranče, paradižnike, grapefruit ali surovo zelje ali salato; tretja vrsta, vsebuje krompir in drugo zelenjavo in sadje; četrta vrsta mleko in mlečne proizvode; peta vrsta meso, perutnino, ribe ali jajca, ali, kot nadomestilo za te, suhi fižol ali grah, orehe ali "peanut butter"; šesta vrsta kruh, moko ali testenine; sedma vrsta surovo maslo ali margarine. ! IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) Kot veren mož je trpel udano in z njim njegova soproga, zet in sinaha (nevesta). Edini preostali sin izmed 6 otrok je Nikolaj; ta se oženil s Slovenko, katero si je našel v družini Komb v La Salle. ,(Urednik tega lista, Mr. John Jerich, se bo spomnil na to Jasalsko dekle.) Tako mi je pravila ona s^jna, ko sem se čudil, kako da tako lepo slovensko govori. Rekla je: "Saj sem Slovenka!" Jako dobro in lepo je bilo,= kako je ta družina storila za tega ubogega ibolnika velikansko uslugo, ko ga je ohranila doma v svoji hiši ves ča$ njegove,težke bolezni, dočim so* mnogi ^svetovali, naj bi ga dali v bolnišnico, česar se je pa 70 letni pionir bal in je toliko raje ostal doma. To uslugo smatram za veliko dobro delo, ki bo tej družini, sinu in njegovi sopro- . gi, stotero povrnjeno, kajti tu- ' di ljubili so ga, ne samo imeli ' v svoji sredi. Veliko je za njim njihovo žalovanje. Vse to so pa v današnjih dneh redke prikazni. Kje so neveste, ki bi stare ljudi ljubile, posebno še v mladostnih letih, ko je lastno življenje prej, ko bolniki in stari starši. .Toda bilo je, kakor tu popisujem, in takim naj se da polno priznanja. Rajni je umrl na veliki teden, umrl v veri do Boga in v upanju, da se združi z njim. Ležal je na odru tri dni velikega tedna in na dan velike sobote so ga spremili z velikim spremstvom častno v njihov božji hram, od tam pa na Kalvarijo k večnemu počiktu. Po tolikem svetnem trpljenju je ohranil vero in živel po njej, zato naj se sedaj veseli plačila, ki gotovo sledi vsem, ki verujejo v umrlega in po-[ tem zopet vstalega Kristusa. zvezd, ki spreminjajo svetilnost v daljših ali krajših obdobjih. ti med Moskvo in tako novo zame j no poljsko vlado. Toda proti temu pa že sedaj kričijo nekateri Poljaki in namigujejo da se .pred Stalinom tresejo hlače Angležem in dru-1 gim in da bo Stalin imel glavno besedo po zmagi. Ko je prišlo do žalostnega incidenta v Moskvi, do preloma, so se Poljaki zlasti v Ameriki oglasili z ostrimi protesti. Detroitski • poljski dnevnik o-stro piše, da Rusi so se vedno izogibali odgovora glede povojne Poljske in da Rusi so vedno lagali. V Milwaukee, Wis. piše "Kurier Polski": Vsa krivda je na Rusiji. Ako ima Rusija čiste roke pri umoritvi poljskih častnikov, bi ne bila taklo nervozna, povdarja list in piše dalje: Rusija hoče vso Poljsko in zavojevati hoče tudi vso Evropo po vojni z revolucijo. Komunisti po vsem svetu in posebno tu v Ameriki so njeni agenti. Poljski listi v Chicago ožigosajo Rusijo v i-stem duhu. Tako tudi listi po drugih mestih. Rusko-poljski spor tako zelo slabo upliva in to v najbolj kritičnem času, ko se gre zato, da se čimpreje invadira evropski kontinent in ko je potreb-bo riajtesrtej!še ^sodelovanje med vsemi, ki vodijo borbo proti Hitlerju. Taki spori so voda na Hitlerjev mlin. In zviti Nemci jo s hujskajočo , propagando napeljujejo v svojo korist. — Stockholm, Švedska.—V Uppsala Heights in Še v nekem I drugem mestecu so v nedeljo nastale protinazijske demonstracije od strani Švedov, ko so pristaši nazijev imeli svoja zborovanja. Policija je raz-gnala demonstrante. Slučaja kažeta, da med Švedi narašča odpor proti nazijem. — Chicago, DI. — OPA u-rad, ki kontrolira izdajanje znamk in knjižic za racionira-nje gasolina za automobilist« opozarja, da mora imeti vsa! L auto voznik na šipi svojega au i tomobila nalepljeno znamke t A, B ali C, kakoršna mu je ž« t izdana. Kdor bo zasačen brei j znamke na šipi, mu bo knjiži . ca za gasolin odvzeta. VSAKO MINUTO se porajajo razne novice po vseh delih sveta, po naših slovenskih naselbinah, itd. Vi gotovo hočete važne novice izvedeti. Kako? ......VSAK DAN v lepem in slabem vremenu, pom ladi, poleti, v jeseni in pozimi, prinaša vam vesti in novosti iz vseh delov sveta, pouk in informacije ter zabavne povesti in romane in drugo zanimivo berilo dnevnik ^^MSi Ittii^JL-J j^jj^^fr- Amerikanski Slovenec 1«» W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILL —«■ Naročnina stane $6.00 letno; pol letno $3.00. — Za Chicago, Kanado in inozemstvo $7.00 letno; polletno $3.50. ^ Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 30. aprila 1943 Hlapec Jan Stijn Streuvels "Na pomlad bom že našel delo in fantje se bodo že kako prerinili. Ce bi le imel hišo!" je ponavljal kar naprej. Hotel se je spet vrniti, zakaj vsa stanovanja, ki jih je poznal, so bila zasedena in nikjer ni bilo prazne hišice. Na stezi proti cerkvi ga je srečal mlinar. "Kam tako naglo, Jan?" Jan mu ni hotel povedati, a nenadno ga je stiska tako potlačila, da se je čutil prisiljenega iskati kakršnekoli pomoči, vseeno pri kom. In ker ni imel pripravljenega nobenega izgovora, je udaril kar naravnost na dan: "Preseliti se moram, nisem več pri Vor- ster ju!" "Aha, gospodar te je hotel preveč na kratko vpreči," je ugibal mlinar. "Slabi časi so, prijatelj, in kmetje tudi nimajo vsega na pretek po domačijah. Ampak, če boš našel hišo. Jaz nič ne vem, toda — graščina je prosta." Graščino so imenovali stare razvaline razpalega mlina, od katerega ni ostalo dosti več kakor klet v gričku, kjer je ostal mlin. Mlinar se je smejal svojemu šaljivemu predlogu in tudi Jan je vzel besede kot zasmehljivo šalo. Šel je svojo pot. Za nizkim pokopališkim zidom je Tereza Rosters z grabljami ravnala zemljo; da bi njo vprašal, ni imelo smisla. — "Poslušala naju je," je menil Jan nejevoljno. Hitel je še po drugi cesti in bilo ga je sram, ko je vnovič srečaval iste ljudi. Prepustil se je slabemu razpoloženju ter krenil k "Orlu". Pil je. Pil, da bi živel in se razveselil in našel tolažbe. Hotel je zaglušiti nesrečo, ki ga je nenadno zadela, ne da bi bil kriv. "Še eno čašo!" Jan je hotel pozabiti vse, pljuniti na vso zadevo in se rešiti grozečega gospodarja, njegovega doma, svojih otrok in samega sebe. "Moram poiskati hišo!" je kakor blisk prešinilo njegove razdražene čute. Misel ga je pognala pokoncu in opoteka je se je odšel na cesto. Bo že dobil koga in kje kaj našel! Ogledoval je ljudi, kaj zamr-mral in drevel naprej. Tedaj mu je prišel nasproti župnik in trop pogrebcev. Pijancu je medlo preletelo glavo, da neso Sevena, voznika iz mlina. Ko so prinesli mimo krsto, je snel čepico, se z rokami oprl ob zid in čakal. V mislih mu je ostala nedoločna predstava, da mora brezpogojno še nekaj opraviti, preden se vrne domov; a ni mogel priti na to, kaj. Morala je biti kaka neumna nemožnost, mlinarjeva šala. Pa saj je tisto bila vendar hiša!. In bila je prazna — da, graščino si bo ogledal. Krenil je iz vasi čez strnišča in se razgledoval, kje se v daljavi boci vzpetina. Našel je stari mlinski nasip, ki ga je obdajal vodni jarek. V grušču in blatu in raz-palem zidovju so rastle jelše. Boječe se je pretipal čez mali most in z brezizraznim obrazom zrl na vhod v mlinsko klet. To tu je torej bila stara graščina, ki ji ni vedel pomena ne on ne kdo drugi. Ob njegovi smrti je kmet Bramme, čigar zemlja je ležala najbliže, vrata zaklenil in vzel ključ s seboj. Vse to se je zabrisavalo v Janovi zavesti. Čutil se je tako bednega in zmedenega kakor zmešanec, ki si je nekdaj tu izbral zasilno prebivališče. Ponudili so mu ga, kdo, ni vedel več, in zdaj je neodločno Tiskarska dela vse vrste točno in lično izvršena Izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdeluj ono lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS omahoval, ali naj tvega. Stal je, prepuščen sam svoji tegobi, in njegova žalost se je večala, ker mu nihče ni mogel povedati, kaj naj stori. Pitje mu to pot ni nič pomagalo. Njegova smola in zmedenost sta bilf preveliki. Tla, na katerih je stal, so se zibala; kjer se je hotel obdržati, mu je spodrsnilo — ni- I kjer ni bilo izhoda! V svojih lastnih očeh I je bil propal, brez rešitve, izgubljen, za nič drugega več, kakor da v kakem umazanem jarku utone. Vhod, ki se je bočil v zemlji, mu je zijal nasproti ko temna uganka. Prestrašen je pobegnil. Čutil je, da mu noge zaradi utrujenosti odpovedujejo, in vsakokrat, kadar se je spotaknil, je kaj zamrmral, da bi se opravičil. "Domov grem. Pusti me domov," je govoril samemu sebi. "Pozneje bom nadaljeval, a zdaj se moram najprej spočiti." Vedel je, da ravna napak, a tolažil se je z mislijo, da Vina tega pač ne bo izvedela. "Otroci, truden sem, tako truden, tako bolan," je priznal ponižno, da bi omilil očitek v njihovih očeh. Gledali so očeta in ga pustili v posteljo, ne da bi še kaj rekli. Ni še prespal pijanosti, ko je slišal, da kličejo: "Oče, podvizaj se, župnik gre!" Župnik je našel Jana pijanega. Vedel je, da ga je Vorster zapodil in da živijo fantje sami in v stiski. Napovedani obisk je zbudil v Janu,odpor; ni ga veselilo, da bi zdaj s kom govoril, in je sklenil, da bo ostal trdovraten. Naglo je planil pokoncu in si mel spanec iz oči. "Kako je, Vindeveughel?" je vprašal župnik. "Dobro," je Jan namenoma lagal. Jan se je držal sklepa, da ne bo nikomur potožil svojega trpljenja. Nobeneg^ človeka ni nič brigalo in nihče se ni smel mešati v to. Hotel je svojo nesrečo nositi sam! "Pravili so mi, da nisi več pri Vorsterje-vih?" "Da", je potrdil Jan na kratko in gledal svoje roke. Po obotavljanju je pristavil: "Zdaj pozimi je na kmetiji malo dela. A spomladi bo bolje. Fantje pojdejo potem v opekarno. Brž ko bp zime konec, bo že spet dobro." "Seveda, Jan, samo pogum!" je tolažil župnik. "In če ti morem medtem kaj pomagati, saj vendar veš, kje stanujem." Pobavil se je malo z otroki in se potem spet nenadno obrnil k Janu: "Težavno je, zrediti tak trop fantov — na to nihče ne misli." Jan ga je začudeno pogledal. Tudi. sam se dozdaj na to ni oziral. Samo skrbel je in delal, ne da bi premišljal, ker je pač tako moralo biti. Besede so ga čudno zadele v srce in na mah je bil pripravljen, da potoži župniku vso svojo stisko. A ganotje je brž minilo. "Zdaj je to za tabo, Jan. Fantje so postali korenjaki in bodo služili denar in ti pomagali." Jan je pogledal župnika in ni vedel, ali naj verjame, da se bo knjalu obrnilo na bolje. Tako nepričakovano je prišlo to spoznanje v njegovo globoko ponižanje. (Dalje prih.) NAZNANILO Slovencem v Chicagi naznanjam, da bom odslej uradoval vsak dan razun sred: Od 2. ure do 5. ure popol. in zvečer od 7. do 9. ure " Ob dragih časih po dogovoru sr strankami. Jj Na naslovu: 2209 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILL. Telephone Canal 5086 • Dalje naznanjam, da preskrbujem posojila na prve vknjižbe. Ako kupujete dom in rabite posojilo, ga vam preskrbim po nizki ceni odstotke. Ali ako dolgujete na vaših domovih in posestvih že dalj časa na davkih, pridite k meni, da zadevo preuredim in izravnam vam v korist. Priporočam se tudi za vso drugo advokatsko postrežbo. ANTHONY J. DAROVIC SLOVENSKI ODVETNIK 2209 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILL. Počasi, počasi gre, ko so mislili, da bo hitro šlo, v nekaj tednih da bodo opravili z Japonci, so mislili. Tudi visoki gospodje se vreze j o. Ko gre počasi, je vsaka malenkost dobrodošla. Nemcem ničesar še ni zmanjkalo, dasi so rekli, da bo zmanjkalo že v nekaj mescih vsaj. Ampak bolj počasi gre Nemcem. Prej so izdelali mesečno do 3000 zrakoplovov, zdaj jih menda le 2000 zmorejo, dasi vlačijo delavce skupaj iz vseh kotov.; Dobra vest za nas. Ena tretjina manj te zračne robe. Well, \ ampak ,Amerikanci poročajo,; da so sestrelili v teku do šest .mescev okoli 400 nemških zrakoplovov, sami pa so izgubili le do 100. To je nekaj. Srca se dvigajo, kerlci so ti Ame-: rikanci, še nemške kerlce po-1 režejo. Malo pa le tudi lahko postojimo. Ako gre roba tako naprej, bi imeli Nemci v šest mescih 12,000 zrakoplovov, in od teh bi Amerikanci uničili 400, toraj bi Nemcem ostalo še 11,600 teh tičev. Kdaj bo konec, ako gre tako naprej, dasi gre veselo naprej ? ? ! • * Poslanik kosmatih Rusov, Mayski, je rekel te dni v Lon^ donu, da Rusija pričakuje izdatne pomoči od Anglije in j:Amerike, da se ta nečedna vojska kmalu konča. Dobra vest, ki podrega v Londonu in Washingtonu. Ali so morda tu sedeli dozdaj le na plotu, kakor pravimo, in čakali, da bodo vso vojno robo Rusi končali? Kaj pravite, ko tako dregajo ti kosmati Rusi? * Neki ljudje se delajo hudo pravične. Ali so? Prišlo bo na tehtnico, kjer se bo pravičnost presodila, ali je prava, ali le piškava. Na naši katoliški strani so nedostatki, hibe, pomanjkanja, zmote. Da bi bile tudi nameravane hudobije, o tem naj sodi kdo drugi, jaz se ne lipam. Napake v značajih pa se najdejo tudi pri tem ali onem duhovniku, kakor so pač j>ri vseh ljudeh. Zdaj naj bi bili pri nekem edinstvu radi sile. Pride do kake napake na katoliški strani. Sakramiš, kakor na lajni se to ponavlja na vseh koncih in krajih, dasi je še dvomljivo, če gre res za napako, napačen korak, neopravičeno izjavo. N«ajzadnji rekovec ne more tega pozabiti, iti preko. Pri vsi potrebni in hvalisa-ni edinosti pa se neki prav nič ne obotavljajo, da naprej in naprej napadajo, kar je drago vsakemu katoličanu. Ali se morda dvigne tak "pravičnik", ki se smatra za pravičnega? Niti ne zine, jamra pa naprej, da se od katoliške strani ruši edinstvo. Že nad dvajset let slišim ponavljanje, da je bil ta in ta duhovnik tak in tak, in priznam, imel je napake, saj jih imamo vsi. Zdaj ga krije grob, pa se bo še ponavljalo naprej, in to od tiste baje tako pravične strani. Well, tudi pravičnost mora biti pravična na obe strani, kadar vidi napake le na eni strani, je taka pravičnost podobna prati, ki je na eni strani še sirova, na drugi pa prismojena, in saj veste, kako je pri taki prati. ! na »••••••••••••••••••••••••••••••••••••••v* ki prinaša vsak mesec zanimivo in zbrano čtivo za ameriške Slovence. Stane letno samo $2.00. Za Kanado in vse ostalo izSbzemstvo $3.00 letno. Naročnino sprejemajo lokalni zastopniki, ali pa jo pošljite direktno na: UPRAVA "NOVI SVET" 1840 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je močno naše katoliško časopisje. KRASNA ZGODOVINSKA SLIKA Velikost 16V*xl2V* Tiskana ▼ vetih bar-▼ah. Sredi Je ▼ vencu sedanji p r e d s ednik Z dr. držav Franklin D. RooeevelL Okrog in okrog so slike vseh dosedanjih predsednikov Z dr. držav podpisani s njihovimi lastnoročnimi podpisi. Pod pred* sodnikovo sliko vihra v vetru ponosno zrezd-nata ustava. Pod sa-stavo - Je spominska plošča Sn na nji tiskano v okrajšavi pra- vic in svoboščin. Slika Je ▼ okvirju in v okvirju steklo. Ta slika Je lep kras in zgodovinski pomeni j i vosi sa vsak amerikanski dom. Ker nas naii naročniki sa njo popraiujejot smo Jih ie nekaj dobili Slika stane $1.50 brez pošiljatvenih stroškov. Pošiljatvene stroške plača vsak prejemnik sam, ko sa mu dostavi sliko po Expressu. To naj vsak, ki bo naročil sliko, vzame na znanje, in dokler zaloga traja s njimi lahko postrežemo onim. ki si jo želijo. BUY UNITED STATES i WAR BONDS AND STAMPS Naročilu Je pridjati potrebni snesek in ga poslati na: AMERIKANSKI .SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois VI SE UČITE ANGLEŠČINE-VASI OTROCI PA SLOVENŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLESK0-SL0V. BERILA « "ENGLISH-SLOVENE READER" kateri se sedaj prodaja po zni- ti* O žani ceni, samo_____i__________________ ^ Naročila pošljite na t AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd., -:- Chicago, Illinois il. M. Trunk NAROČITE IN ČITAJTE lepi zanimivi slovenski družinski mesečnik "NOVI SVET" VICTORY