KAJ NAM GOVORI PRI NAS NAJDENA LONCENINA O RIMSKIH NAVADAH V PREHRANI IVA MIKL CURK Danes precej pogosto tudi v slovenskem tisku beremo to ali ono o arheološkem raz- iskovanju in o stari zgodovini. Pri tem pa se neštetokrat — saj gre v glavnem le za stro- kovno pisanje — zgubi živi utrip življenja iz davnine in izgine za naštevanjem oblik po- sameznih predmetov. Mislimo, da že suho- parno naštevanje dejstev strokovnjaku vse pove. Toda na te ali one podrobnosti pozabi včasih celo strokovnjak, sajj živi v povsem drugem civilizacijskem krogu, in docela na- ravno je, da se ob pustih shemah nikakor ne more znajti človek, ki ga starine samo od da- leč zanimajo. Poleg tega je vedno manj ljudi, ki bi vsakdanje življenje antike poznali iz neposrednega izročila grške in rimske litera- ture, tako da se že zgodi, da muzejski stro- kovnjak iz vinogradniške pokrajine, ki so mu orodja in delovni procesi preteklosti pojem, napačno zanika obstoj soda v rimskem času. Po vsem tem torej ne more biti odveč, spre- govoriti nekaj o rimskih navadah v zvezi s prehrano, torej jedjo in pijačo, pa čeprav o tem pišejo bolje ali popoloneje mnogi avtorji v danes že klasični arheološki literaturi.' Se- veda pa želimo naše izvajanje opreti kar moč j na opažanja v slovenskih arheoloških najdi- j ščih iz rimske dobe. j Število oblik rimskih lončenih posod v na- i ših krajih je ogromno, je v primernem raz- ; mer ju s količinami najdene posode in njenih \ črepinj.2 Toda če vse to gradivo pozorneje i pogledamo, vendarle ugotovimo, da je pred j nami nekaj osnovnih oblik: Najprej je naj- jasnejša in najbolj specifična oblika vrča in to vrča v njegovi izrazito sredozemski pode- i bi. Tak vrč je trebušast ali vitek, glede na > trebuh pa ima vselej izrazit vrat in je oprem- i Ijen vsaj z enim ročajem. Ponavljanje obli- i ke govori za dokaj omejeno, jasno določeno ; funkcijo te posode. Na njem opažamo, da si-i cer v poznih dobah rimske vladavine pri nas i dobiva širše ustje in se mu izrazita obliko- ; vanost vratu zabrisuje pa tudi sicer v merah j precej poraste. Toda vselej mu ostaja po-j končna podolgasta oblika in v razmerju do \ globine izrazito ozko ustje. Vrči so razen i redkih izjem izdelani iz prečiščene in dosti] kompaktno pečene gline ter imajo pretežno i premazano površino. Ta premaz je navadno j redek, danes komaj opazen, narejen s finimi odcedkom gline in okrepljen z glajenjem po-i 2 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJKVNO ZGODOVINO 24 1976 sušene posode pred peko. Zanimivo je, da so vrči, če vestno pregledamo gradivo iz enega samega najdišča, po velikosti med seboj ved- no v nekem mnogokratniškem razmerju. Da so služili tako tudi na mizi, nam govore pri- datki v grobovih, kjer najdemo skoraj vedno skupaj manj|še in večje posode. (V nekem gro- bu iz Emone so npr. trije pridani vrči med seboj po velikosti v razmerju 3:4:6). Vrčem sledi druga pokončna oblika, ki mo- ramo zanjo vendarle zadržati ime lonec, če- prav srečujemo vedno spet v strokovnem delu poskuse z več imeni izboljšati razliko- vanje posameznih oblik. Naše današnje nava- de, ki iz njih izvirajo tudi zanje rabljene be- sede pa tudi narodno izročilo, nas opravi- čujejo, da uporabljamo to ime za vso skupi- no. Skupina loncev kaže najrazličnejše veli- kosti in nadvse razgibane oblike. Vsem osta- ja le skupna značilnost, da je največja di- menzija posoda še vedno njena globina, ustje je precej široko, skoraj vedno podobno širo- ko kot trup, vrat pa je nižji ali ga pa sploh ni. Vse te različice seveda že zdaleč opo- zarjajo, da funkcija vseh posod iz skupi- ne loncev ni enotna. Manjši med njimi so opremljeni z ročajem in se tako uvrščajo bli- zu današnjim skodelicam ali vrčkom za pivo, rekli bi bučastim posodam. Včasih so lonci premazani, včasih ne. Manjša skupina med njimi je iz očiščene gline (v strokovni lite- raturi te radi imenjujemo vaze in žare) in dokaj kompaktno pečena, večja skupina pa je iz gline, ki je zdaj slabo očiščena, zdaj za- vestno mešana s kremenčevim peskom ali sljudo ali pa celo plevami. Tudi lonci te sku- pine so včasih zelo trdno in kompaktno pe- čeni, mnogokrat pa so slabše pečeni, da os- tajajo porozni in se jim površina otira. Mno- gokratniška razmerja so pridržana le istemu tipu in istemu najdišču. Pred nami je tako verjetno vrsta posode, ki je v vsakdanjem življenju največ služila. Med lonci so včasih majhne posode, še več pa je teh malih posod po obliki in velikosti že tako blizu našemu današnjemu kozarcu, da moramo o veliki in tudi neskončno vari- irani skupini čaš govoriti posebej. Vsekakor pa je tudi pri tej skupini posode poudarek na ustju in na višini. Ustje po širini ustreza nekako trupu, vratu pa skoraj ni. Mero tem posodam sprva narekuje človekova pest, po- zneje pa se obseg veča. V pozni antiki dose- žejo čaše v primeri z današnjimi vinskimi kozarci prav velik obseg, saj jß vanje moč natočiti skoraj liter tekočine. Široka in plitva posoda so krožniki vseh vrst. Tudi krožnik je kot vrč posoda, ki je naše prazgodovinsko gradivo ne pozna in ki je morala priti k nam iz sredozemskega kul- turnega kroga. Samo izjemno pa je rimski krožnik tako plitev kot naš današnji. Skoraj vselej ima izrazit pokončen rob. Prastara in vedno spet živa je oblika skled, manjših, zvečine pa velikih tja do 30 cm premera. Globoke so ponavadi za tret- jino širine, ustje pa je skoraj vedno najširša mera vse posode. Majhne in globoke skledice in skodelice, včasih zelo kvalitetne izdelave in okrašene, so naslednja, ne sicer zelo številna, pač pa nadvse značilna oblika rimske posode. Ne imenujemo jih skodelica najrajši, saj mi ob tem danes nehote pomislimo na kavno ali čajno skodelico, nekaj specifičnega in antiki tujega. Toda skodelico pozna npr. še zdaj Daljni vzhod kot posodo, ki služi v prvi vrsti jedi, in poznal jo je sredozemski prostor še do nedavna. Vendar pa tej vrsti posode naj- bolj ustreza ime acetabulum in na bi ravnali napak, če bi se imena oprijeli tudi v našem tisku. Vse druge oblike rimske lončenine: kelihe, mehaste čaše, kadilnice, razne stekleničice itd. lahko zanemarimo. Delno ne povedo o na- vadah pri hrani nič, delno pa so služile pri kultu in toaleti. Mortaria — melnice so nekaj specifičnega; služile so brez dvoma le pri pripravi hrane, ne pa pri jedi; to bi nas odve- dlo predaleč od predmeta našega razmišljanja, če bi se ustavili še ob njih. Isto velja za amfore, embalažo za olje, vinO' in garum. O teh bi kazalo spregovoriti kdaj drugič. Zato nas zdaj zanima najprej, ali smo sto- rili prav, ko, oboroženi z asociacijami iz na- šega današnj,ega življenja in navad, govorimo o vrčih, loncih in čašah in skodelicah. Kako je s to funkcijo teh posod? Kaj vemo o rim- skih navadah v zvezi s prehrano? Bogati pisani viri in raziskovanje v kla- sičnih deželah rimske antike nam govore,^' da so bili glavna hrana preprostega rimske- ga človeka razni močniki in kaše, ki jih je pa skozi antiko znal meščan oplemenititi celo do pravih, na sopari kuhanih narastkov. Najdlje so bili važen sestavni del hrane vseskozi razne zelenjave in sadje. Mnogo tega so dajali na mizo presnega, samo okisanega. Z narašča- njem blaginje je naraščal odstotek mesne hra- ne. Zlasti priljubljena je bila svinjina. Meso j,e prišlo na mizo le pečeno ali kuhano in raz- kosano na zalogaje. Kruh je bil pri takih kombinacijah nepogrešljiv sestavni del jedi. Začimbe pa so podajali v manjših posodicah, da so si gostje začinili hrano po želji. Za kla- sičen rimski čas nam literarni vir (Martial. X 48) podaja sestav običajnega poznega ko- sila (cena) takole: Za prvo jed so ponudili KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 3 Vrč, acetabulum in krožnik iz emonskih grobov (po L. Plesničar) jajca, razne okisane zelenjave, polže, školjke in ribje jedi, za drugo jed je bilo razno meso in klobase, za poobedek pa sadje. Sprva so pili le k drugi, glavni jedi, pozneje pa k prvi vino, mešano z medom in zeliščnimi izcedki in šele k drugi pravo vino. Od pribora je služila predvsem žlica in to za škrobova je- dila, mala žlica pa je pomagala pri jedi jajc in školjk. Vilic in nožev gostje pri mizi ma- lone niso uporabljali, saj je grižljaje pripra- vil razrezovalec mesa. In zdaj, ko nekaj vemo, kaj nam je antika zapustila podatkov o najbolj banalnem in hkrati najbolj osnovnem početju vsakdanjo- sti, o hrani in pitju, se vprašamo, kaj more- mo potem reči o navadah prav v naših kra- jih. Osnovne prej opisane oblike posode je moč prav tako dobro uskladiti z drobci iz li- terarnih virov, ki nam govore predvsem o Italiji, pa čeprav so tam surovine za kuho že od nekdaj drugačne kot pri nas. Tako je pred nami res pivska posoda, vrč in čaša, namenjena vinu in vinskim mešani- cam. Včasih se nam zdi za vinsko posodo ne- verjetno velika. Velik se nam zdi v tej zvezi tudi zgoden in pri nas izjemen kelih,* globo- ko zakoreninjen v starem izročilu sredozem- ske kulture. Zavedati se moramo, da je to še vedno kelih homerskih slavij in klasičnih simpozijev, ki so zajemali vedno z vodo me- šano težko sredozemsko vino iz skupnega me- šalnika. Z vodo mešanega vina je bilo moč popiti količine, ki so jih narekovali kelihi, torej do litra in več. Veliki poznorimski vrči so gotovo delno služili za vodo, mogoče pa skupno z velikimi čašami, ki smo jih prej omenili, tudi za vino, mešano z vodo. Bržčas najdbe še dolgo ne bodo potrdile ali ovrgle domneve, da bi mogla biti velika poznoantič- na pivska posoda tudi izraz specifičnih raz- mer v gospodarstvu in konkretno v pridelo- vanju vina. Gospodarstvo se je tedaj delno vse bolj zapiralo v pokrajinske meje in tako je v vsakdanjem življenju težko sredozemsko vino začelo primanjkovati, oplemenitenje do- mačih vinogradov pa tudi, dasi je od Probo- ve reforme^ minilo že tudi več rodov, ni bilo trajno zaradi posebnih klimatskih pogojev. Tako bi mogle biti spremembe v merah pivske posode dokaz za prisotnost lahkih slabših vin, ki so jih poznali vsepovsod v vseh časih (prim. Ovid. Metam. VIII, 650— 655 in Gass. Dio. XLIX 36), ali pa z vodo me- šanih grozdnih izcedkov, ki so jih v polpre- tekli dobi poznali tudi naši vinogradniški kraji. Samo korak je od te domneve do interpretacije loncev z razmeroma ozkim ust- jem, značilnim za Dolenjsko. V rimskih gro- bovih so v njih vednol spet našli čašico*, kot v prazgodovinski situli. Ti lonci torej niso lonci v pravem pomenu besede, v njih so gotovo hranili pijačo. Na Dolenjskem pa je še danes domovina cvička in drugih lahkih vin, tako da ne moremo biti v zadregi za domnevo, da je bila pijača v domačih poso- dah tudi v teh krajih pridelano vino, pa če- 4 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 prav SO mnogi od teh loncev prišlij v zemljo prav v Domicijanovem času, ki zanj vemo, da, je po provincah prepovedal gojiti vinsko trto. ^ A že mnogokrat so poudarili, da je ta prepo- ved zadevala le sajenje cepljenke, samorodke so bile nasajene slej ko prej povsod, kjer so uspevale. Omenili smo že, da so tudi majhni lončki in lončki z ročaji služili pitju, tako da so se po funkciji bližali našemu vrčku za pivo in je dejstvo, da jih nekateri avtorji imenu- jejo vrčki, delno upravičeno. Takoj pa mora- mo opozoriti, da pravega piva antika ni po- znala' in razlaga funkcije te pivske posode v današnjo smer ni možna. Majhni ročajčki izjemnih oblik nekaterih lončkov, ki jih naj- demo v Emoni, so služili pri obešanju poso- de, najbrž na neke vrste sklednik. Potemta- kem so morali služiti ročaji teh malih lončkov tudi pri spravljanju posode, poleg tega pa tudi misli na pitje ogrete pijače katere koli vrste v naših krajih in naši klimi ne moremo odkloniti že vnaprej in postane po- tem ročaj na pivski posodi nuja tudi v funk- ciji. Literarno izročenemu značaju prave rimske hrane, mesu in zelenjavi predvsem, in raz- nim pred j edem nadvse ustrezajo krožniki. Njih pojav tudi po na videz odročnih krajih nam priča, da je rimski živelj naših krajev vsepovsod res jedel tudi na rimski način. Na krožnikih, položenih v grob, so našli v Poetoviu tudi ptičje kosti, v Emoni pa polže, torej smo takoj pri vlogi krožnika, ki nam jo je izročil npr. citirani Martial. Razširje- nost majhnih skodelic-acetabulov govori za rabo začimb in kisa na rimski način. (Ace- tabulum je beseda, izvedena od besede ace- tum-kis, pa tudi Bavcida iz zgodbe, ki nam jo opisuje Ovidij v citirani Metamorfozi, je pred Jupitra in Merkurja postavila vinski kis k solati, siru in jajcem). Daleč najpogostejša oblika posode, tudi v zvezi z jedjo, pa je lonec. To je naravno. Lonec je služil najprej pravi kuhi in to kuhi na odprtem ognjišču, kot še zdaj Bela kraji- na pozna sicer že izginjajočo posodo, katere glina je mešana s kremenčevim peskom in edina zdrži kuhanje na ognjišču. V takem loncu je bilo moč kuhati poleg mesa tudi razne kaše in močnike. Za jed tako v loncu pripravljene hrane je pa že od nekdaj in še dolgo po rimskem času služila najbrž vsem delom sveta skupna skleda. Lonci so služili tudi spravilu posameznih živil. Med lonci panonskega prostora najdemo po razprostra- njenosti in obliki današnjemu enak »drugi« lonec,^ ki smo mu v arheološkem tisku več- krat rekli vaza ali vazasta posoda. Danes slu- ži ta lonec, ko je znotraj steklasto pološčen, samo za mleko. Najbrž ne bo dosti narobe, če mislimo, da je bilo tako tudi v rimskem času. Poleg tega pa so v loncih verjetno hra- nili tudi moko in mast. Vsekakor pa je lonec, kadar ni premazan, (v mislih imamo tu pred- vsem velike lonce iz okolice Trebnjega, ki so se v pozni antiki razširili še dalj proti za- hodu') gotovo služil tudi za vodo. Ob tej ugotovitvi smo prišli do skupka dej- stev, ki nanj že vsi pozabljamo, saj nam lon- čenina ni več predmet iz vsakdanje rabe, torej do soodvisnosti različnih obdelav gline in namembnosti posode. Rekli smo že, da kremenčev pesek zvečuje odpornost posode pri kuhanju na odprtem ognjišču. Kompakt- no pečena in po površini še posebej utrjena glina preprečuje hlapenje vsebine. Kadar najdemo pri loncu ti dve lastnosti hkrati, je pred nami gotovo kuhinjski lonec. Kadar pa je glina teh domačih loncev porozno pečena ali celo mešana s plevami, služijo taki lonci za vodo ali za shranjevanje druge snovi, ki jo stalno hlapenje po površini hladi in ji stal- no rahlo zračenje omogoča, da se ne ustoji. Skoraj vsa pivska posoda je izdelana v raz- nih tehnikah, tako da tekočine ne prepušča. Isto je z namizno posodo, s krožniki, skleda- mi in acetabuli. Posoda za shranjevanje teko- čin, predvsem pijače, je narejena tako, da premaz, včasih celo pravi steklasti lošč, brani tekočini skozi kompaktno pečeno steno poso- de. Kadar je pred nami črepinja posode, ki ima premaz, mora torej pomeniti, da je služila vsebini, ki ni smela zelo hlapeti. Res pa je hkrati tudi, da je nekaj zračenja vedno osta- le, saj so rimski premazi skoraj vedno le na zunanji strani stene posode. Le sem in tja najdemo izrazito pivsko posodo, vrče, kjer je gotovo, da površina ni bila utrjena. Pri teh primerih moramo tudi misliti, da so pred nami vrči za vodo, nekaj takega, kot je ka- menščak slovenskega izročila v Prekmurju ali filovski vrči. Ob robu naj omenimo, da so stene amfor skozi vsa rimska stoletja ob- delane le na nekaj načinov. Nikoli niso pre- mazane s kompaktnim premazom. Olje, vino, vložene olive in garum (naravno skvašena ribja omaka) — vse to so snovi, ki so zahte- vale sicer kompaktne stene v svoji embalaži, po drugi strani pa je bilo treba, če so hoteli, da ohranijo svoje naravne, z varjenjem in kvašen jem dosežene lastnosti, določeno zra- čenje. Pri nas najdena lončena posoda nam tudi prehrano rimskega časa kot vse ostalo živ- ljenje kaže za spojino dveh elementov, doma- čih in sredozemskih navad. Po količinah naj- denega posodja sodeč, je prevladovalo doma- če kuhanje raznih škrobnih jedi in prepro- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 5 sto kuhanje mesa (seve ob pečenju, ki razen ražnja naprave sploh ne potrebuje). Začinje- vanjie pa je bilo prispevek sredozemske civili- zacije. Med pijačo je igrala voda — naravno — pomembno vlogo, zelo pomemben sestavni del prehrane pa so bile tudi naravno zavrete rastlinske pijače, po številu prave pivske posode sodeč. Literarni viri nam morajo na pomoč, da mislimo predvsem na vino in to od najslabših do sortnih vrst. Podoba pri nas najdene pivske posode gre namreč, kot smo videli, z literarnimi opisi prav dobro vštric. Ce bi pa ob izjemnih, širokih, meha-, stih posodah pomislili še na neko vrsto ječ- menove pijače, ali če bi pri nejasni panj asti posodi iz groba v Poetoviu,'" napol za šalo, napol za res, pomislili na nastavek kotla za pripravljanje nekega destilata (mogoče tudi za druge potrebe v vsakdanjem življenju), smo pa že na tleh z ničemer potrjenih dom- nev in se moramo vsakih trditev v tej zve- zi vzdržati. OPOMBE 1. Npr. Marquardt Mau, Privatleben der Rö- mer, 1886 ali prispevki v Realenzyklopädie des klas. Altertums, npr. sv. cena, Mau, III, 1899 Str. 1895 SS. ali sv. Kochkunsit, Orth X/1, 1921, Str. 957 SS. — 2. Izvajanja gradimo predvsem na objavah: L. Plesničar, Severno emonsko grobi- šče, Katalogi in monografije 8, 1972; S. Petru, Emonske nekropole, Kat. in mon. 7, 1972, P. Petru, Razprave 1. razr. SAZU 6, 1969, 197 ss, V. Kolšek, Inventaria archaeologica Jugoslavija 16, 1972, Z. Subie, Inventaria Archaelogica Ju- goslavija 14, 1972, I. Miki Curk CZN NV 1, 1965, 75 ss; Rimska keramika v Sloveniji, Na- rodni muzej 1973, razstavni katalog ter na pre- težno neobavljeni naselbinski keramiki iz sre- dišča Emone, kompleksov Jakopičev, vrt, Feran- tov vrt in šola Majde Vrhovnik in na gradivu iz inventarja Pokrajinskega muzeja Ptuj. — 3. glej opombo 1. — 4. I. Miki Curk, CZN NV 4, 1968, štev. 217 in ista, Archaeologia lugoslavica XIV, 1973, 42 — 6. T. Knez, Novo mestoi v antiki, kataiog razstave 1974, 17. — 5. Cesar Probus je v drugi polovici 3. stoletja ukinil Domicianovo prepoved iz konca 1. stoletja, da bi v provincah sadili (cepljeno) vinsko trto. Hist. Aug. Prob. 188 in Suet. Domit. 7. — 7. H. Lanner, Wörter- buch der Antike, 3. izd. 1952, 93. Upoštevajmo pri tem, da je oblika našega vrčka za pivo iz dežel, kjer so pivo mnogo pili ogreto. — 8. Za to in druge analogije iz našega narodnega bla- ga, o belokranjskih loncih in prekmurskem ka- menščaku se zahvaljujem Ljudmili Bras, muz. svetovalcu iz Slovenskega etnografskega muze- ja. — 9. O razvoju navadne kuhinjske kera- mike ter navedbe literature glej I. Miki Curk, Arheol. vestnik 24 1973 (1975; 883 ss — 10. Z. Subie, Inv. archael. Jugosl. 14. YU 135.