misiones ©atolicas
TEOLOGIA „AFRIČANA”?
Del discurso de mons. Giovanni Benelli
en la inauguraciön de la facultad de teologia en Abidjan, Africa.
“La apertura de esta facultad de teologia —hizo notar mons. Benelli— es un testimonio de la profunda confianza del Santo Padre en el continente africano y en las comunidades eclesiales que aqul se han formado; y esta confianza se basa en la unidad y en la colegialidad que rige y anima la vida de la Iglesia y hacen, ciertamente, que las Iglesias particulares esten unidas a la Iglesia de Roma mediante una comunion vital, formando juntas la Iglesia eatolica”. La Iglesia no existe alli donde no se da el estrecho lazo que debe unir a los obispos con el Romano Pontifice, donde no se realiza una verdadera comunion entre las Iglesias particulares y la de Roma. En cambio, donde se profesa la pertenencia a la verdadera Iglesia, se da tambien —y esta es una consecuencia que se impone como una necesidad ontologica— la comunion con Roma, con el Sucesor de Pedro, principio y garante de la unidad eclesial.
Esta exigencia de unidad del Cuerpo mistico que es la Iglesia, no se opone, sin embargo, a una sana exigencia de autenticidad.
En el momento de precisar la naturaleza de esta autenticidad, mons. Benelli se ha preguntado si esta incluye tambien la posibilidad de una “teologia africana” de que se habla a veces, es decir, de una teologia propia del pueblo africano, tan rico en cultura y en grandes tradiciones.
A este respecto, el celebrante ha recordado, ante todo, que es la teologia y su relacion directa con la fe y con Cristo. El mensaje cristiano —ha dicho entre otras cosas— tiene un contenido permanente e inmutable, que es universal. Bajo este aspecto, esta claro que no puede haber una “teologia africana”, igual que seria absurdo hablar de una fe africana o de un Cristo africano. En efecto, Cristo no esta ligado a ninguna nacion, ni su Evangelio vinculado de manera exclusiva, a ningttn pueblo o cultura.
Por lo tanto, el hombre africano, al acoger el mensaje de Cristo, debe abandonar todo aquello que, en lo esencial, es incompatible con la fe cris-tiana; y esto, a causa de la naturaleza divina del mensaje de Cristo, que es una llamada a creer y a vivir la fe de tal modo, que acompanase a ella toda la vida.
Mas esto no significa, ciertamente, que al anunciar el mensaje de Cristo (se pueda ignorar el mundo al cual se debe Uevar o la cultura en que el cristianismo debe ser vivido. Las verdades eternas e inmutables del Evangelio han de ser aplicadas a las circunstancias concretas de la vida, conforme a las necesidades de los distintos oyentes.
“Se trata — ha dicho mons. Benelli— de presentar a Africa las verdades eternas, reveladas por Dios mediante Cristo, de una forma acorde con la mentalidad, con la cultura y con el talento de sus pueblos, pero haciendo comprender tambien que se trata de verdades inmutables, predi-cadas por Cristo para salvacion de todo el hombre y de todos los hombres”.
(Sigue.)
BODIMO VESELI!
Samo, da se Kristus oznanja! Sv. Pavel, apostol narodov, je zapisal to besedo. Ni mu šlo za osebno veličanje, šlo mu je za Kristusa. Zato ni zavisten, če so drugi imeli uspehe. Ni bil žalosten, če so dobro delali drugi in drugod kot on.
Sicer pa je po sebi razumljivo, da je to drža vsakega pravega kristjana, še celo vsakega apostolskega delavca, pa naj bo kjerkoli.
Zato se toliko bolj čudno slišijo ali berejo besede:
Skoda fanta, da gre v misijone.
Skoda duhovnika, tako dober dušni pastir bi bil, pa gre v misijone.
Skoda denarja. Tako bi ga rabili za gradnjo prosvetnega doma. Pa so ga dali za misijone. Skoda. . .
Sv. Pavel bi se ob takih besedah vprašal: ali je to mogoče? Ali je Mogoče biti tako ozkosrčen kristjan, tako majhen, tako vase zaljubljen, fako egoističen, pa četudi je ta egoizem pobarvan z ljubeznijo do lastne Ustanove, do lastnega naroda?
Veseliti se vsakega drobca resnice, veseliti se vsakega drobca dobrote, to je krščansko. Zato so taki pojavi med nami samo prilika za Spraševanje vesti: ali ni v naši mentaliteti nekaj narobe?
Zdaj č'ovek toliko bolj razume, kar je v svoji poslanici vzgojiteljem P'sa| kardinal Garrone, prefekt kongregacije za katoliško vzgojo: ,,Ali •“b pravi zares biti apostol v smislu božje volje in Cerkve, če kdo hoče . i to, a zapre svoja stremljenja v meje ozkega domačega geografskega 'n sociološkega obzorja? Ce odpremo duše mladih perspektivi vesoljnega odrešenja, torej misijonski dejavnosti v najbolj pravem pomenu besede, llrn nudimo jamstvo proti poplitvenju in omejitvam, zaradi katerih bi oni prvi morali trpeti.“ Kardinal jasno izjavi: „Misijonska usmerjenost je bi-s,vena lastnost prave verske vzgoje."
Kolikokrat se je ravno med nami Slovenci ponavljalo: sentire cum Ecclesia — Čutiti s Cerkvijo. Ali je postala to le puhla fraza, če s tesnobo s'ejemo vrste redkih misijonarjev, v strahu, da bo narod na izgubi zaradi ,e9a, ker oni gredo v misijone. Zakaj nas je strah, če dobri verniki, ki se fbvedajo svojega misijonskega poslanstva, dajejo vsakršno oporo mladim 'riealistomP Ali to ne priča, da smo si ozkosrčno v popačeno krščanstvo Prikrojili evangelij, cerkveno miselnost in koncilsko širino. Ni samo osebni e9oizem nekaj, kar nasprotuje božjemu duhu. Božjemu duhu je nasproten ,udi kolektivni egoizem.
Znajmo biti veseli vsega, kar se dobrega stori doma ali kjerkoli po svetu. Bodimo veseli mladih idealistov, ki gredo v misijone, saj jih pri Vsei dobri volji ne zberemo niti za en procent. Pa bodimo veseli tudi Vsega dobrega, kar za narod ali kogarkoli stori ostalih 99 procentov ^'odih ljudi.	F. S.
VZGOJA IN MISIJONI
KARDINAL GARRONE,
prefekt kongregacije za katoliško vzgojo
(Iz Misijonskega lista slovenskih škofij februarja 1076.)
UVODNE MISLI
Preden bom prišel k jedru svojega predmeta, bi rad izrazil nekaj predhodnih misli, ki so po mojem izredno važne.
V resnici danes misijonsko delo z raznih strani ogrožajo ali spravljajo v nevarnost ideje, proti katerim se slabo borimo ali pa se jim celo ne upremo, ki pa bi mogle misijonski dejavnosti vzeti vsak raison d'etre, če bi se jim posrečilo, da bi se uveljavile.
Ko rečem „misijonsko“, seveda razumem besedo točno v tistem pomenu, kakor jo je uporabila Cerkev v svojem koncilu v odloku ,,Ad Gentes“. Gre torej za misijone, v množini, in ne za misijon v nedoločenem smislu, ki tako često služi kot pretveza za to, da zabriše običajni smisel te besede.
Lahko se mi zdi pokazati, da je integracija misijonske dimenzije v vzgoji mladega kristjana ali otroka nujna. Nasprotno, če je pa ni, je ta vzgoja ogrožena v korenini. Toda prav tako mislim, da se pojavlja ta dimenzija danes kot zelo primerna, kajti v zavesti mladih in otroi< srečuje očitno pripravljenost. Tako vzgoja, ki hoče mimo nje, ne samo da ni več v ravnotežju, ampak je celo težja.
še dve misli:
Prva se tiče upravičenosti misijonskega duha v vzgoji. Mogli bi si zares reči, da je stvar urejena, ker je koncil o tem na dolgo in široko govoril. Res je že od njegove osnovne konstitucije o Cerkvi (ki i" srce koncila), misijonski značaj Cerkve močno poudarjen. Takoj spočetka tako izražen princip je pozneje na široko razvit v odloku, ki se tiče prav misijonov.
Zdelo bi se torej, da je vse doseženo. Proti vsemu pričakovanju pa so danes ljudje - in celo dosti jih je -, ki odkrivajo v koncilskih dokumentih dokaze, ki naj bi pokazali, da so misijoni odslej odveč. Da bi zanikali misijonsko nujnost, se protislovno sklicujejo na koncil, ki se je na različne načine potrudil, da bi povedal nasprotno.
To utemeljujejo ob 2. poglavju „Lumen Gentium“, ki govori o božjem ljudstvu in trdi, da je v vsaki človeški zavesti prisotna vsaj daljna priprava na vero in odrešenje. Ni duše, v kateri Bog ne bi pripravljal tal za vero, ni sprejemljivega videza verskega življenja v kakršni koli veri, ki bi ne bil na nek način znamenje prisotnosti in vsaj daljnega delovanja Previdnosti. Od tod hitro pridemo do misli, da misijoni nimajo več smisla: vsaka vera, naj bo katerakoli, danes lahko zadostuje, da pride človek do tistega, kar ga more zveličati, če tako sklepanje trdi, da se naslanja na koncil, je še enkrat protislovno. Koncil je res izjavil, in to izrecno, da je pripravljenost, prehitevajoča milost
na delu v vsaki vesti in vsaki veri, ki ni Cisto praznoverje. A videl je ^ tem pripravo in nič drugega. To, da božja beseda ostane, ne more «opustiti nobenega dvoma. 10. poglavje pisma sv. Pavla Rimljanom to dokazuje: Kristus hoče priti do duš po oznanilu. V evangeliju je zahteva po poučevanju. To je pogoj za zveličanje: ,,Kako bodo verovali, ce jim nihče ne bo oznanil Kristusa?“ pravi sv. Pavel. V sedanjem redu zveličanja smo po božji volji odvisni drug od drugega: besedo, ki oznanja Jezusa Kristusa, posreduje človek. Najti v dejstvu priprave duš razlog, da izključimo to posredovanje, se pravi iti v nasprotno smer kot sv. pismo in koncil. Kristusovo ime morajo v božjem imenu izgovoriti ljudje, da bo vera, ki se dviga iz globine duš, mogla najti odgovor, ki more biti le od Boga samega, in ki izven njega ni zveličanja.
Lahko rečemo, da Bog nadomesti, če nekdo slučajno ni bil deležen človekovega oznanila o njem. To je skrivnost njegove milosti, a mi 0 tem ničesar ne vemo. Vemo, kar nam je Bog o tem povedal. Vseka-kor pa je gotovo eno: četudi bodo zveličani ljudje, ki jim nihče ni Prinesel Kristusovega imena, vemo pa, da bo dokazana krivda tistih, ki so razpolagali s to besedo zveličanja in jim je niso prinesli. Moremo hhisliti, da bo Bog sprejel človeka, ki mu noben misijonar ni govoril 0 Jezusu Kristusu, toda ne bodo se mogli opravičiti tisti, ki bi mu v Cerkvi morali prinesti Kristusovo ime in tega niso storili: ti bodo so-iehi, tudi če bodo oni zveličani.
BOŽJI NAČRT
V čem pa je pravzaprav misijonska dimenzija, o kateri govorimo? ■^di se mi, da vsebuje tri med seboj povezane vidike, ki jih je treba jazločevati: en vidik se tiče mišljenja mladih in otrok, drugi njihovega hotenja, tretji pa se bolj tiče dejavnosti.
Kaj pomeni misijonska misel v vzgoji?
Hočemo reči, da krščanska vzgoja ne zasluži tega imena, če se e potrudi, da bi ljudje odkrili, kako se v vsej širini uresničuje božji acrt za svet. če hoče biti pristna, si mora zastaviti kot prvi cilj to, a vkuje v duhove - tudi mladih - kar sv. Pavel izraža v prvem pismu ezanom. Ako hočemo krščansko oblikovati človeka, mu moramo po-hgati, da odkrije božji načrt, ki nam ga je Kristus prišel razodet, ačrt, ki se je pripravljal skozi stoletja in ki je v naši sredini dobil oločeni izraz v Kristusu. Vzgajati človeka se pravi odkriti mu to in Pomagati, da sprejme. Vzgoja bo krščanska le, če se ji posreči, da bo do prišel do to vesolje obsegajoče misli, do takega nazora o svetu v logovi sedanjosti in bodočnosti. Posredovati vero se pravi uvesti ne-<0ga v to vzdušje. Naša veroizpoved ni serija zaporednih stavkov, hmpak je za naše mišljenje in našo besedo primerno izražanje tega ožjega načrta. To je dobro porabno besedilo o poti božje ljubezni od stvarjenja do potopitve v Boga. Naš Credo ni v tem, da verujemo v 0 in še ono, ampak da verujemo v celotni božji načrt, katerega zapo-redne stopnje uresničitve veroizpoved kliče v spomin.
Prav tako pa, ali se pravi učiti krščansko moralo kaj drugega °t pokazati, kako in v kakšnih pogojih se človeška svoboda in človeška
volja vpletata v la načrt? Krščanske morale ne moremo razumeti izven te perspektive. Na to je koncil sam izrecno spomnil, ko je zahteval, naj morala spet dobi stik s svojimi viri. Prvo poglavje „Lumen Gentium“ nas sooča s tem božjim načrtom, kakor je v Cerkvi dejansko uresničen. Da bi sprejel svoj načrt in pridružil ljudi svojemu lastnemu življenju, jih je Bog zajel, ne osebno, ampak vse skupaj in na nek način enega po drugem. To prvo poglavje je najboljša razlaga misijonske usmerjenosti Cerkve prav iz vira. Nekoga krščansko vzgojiti se pravi pomagati mu, da se vključi v to smer. Vemo, da je koncil močno pretresel vest škofov, ko je zavrnil misel, da je njihova odgovornost ozko zaprta v določen zemljepisni krog, tako da bi moral škof upoštevati meje. Koncil je močno poudaril, da škof ni samo škof nekega kraja, ampak je preko svoje določene odgovornosti v nekem kraju odgovoren za odrešenje sveta, član zbora, ki ga ni mogoče razkosati in čigar poglavar je obenem tudi simbol njegove enotnosti.
Zato misijonsko delo temelji bistveno na škofovem delovanju. A če to delovanje hoče ostati misijonsko, mora čutiti, da je skupno (kole-gialno), in najti v Petrovem nasledniku svoj simbol in posvetitev. Odvisnost od Rima, odvisnost od škofa sta dopolnilna elementa v pristnem misijonskem delu.
Tako se misijonska usmerjenost pokaže kot bistvena lastnost prave verske vzgoje. Ne moremo je v njej imeti za nekaj postranskega. Misijonski smisel mora stopiti na površje. Bog nam daje tako pojmovanje svojega načrta in odrešenja sveta, da je v njem misijonski vidik vpisan kot osnovan.
Ali smemo misliti, da je na slabšem tisti, ki v vzgojo vključuje misijonsko misel? če se mu zdi le zunanji in postranski sestavni del, brez dvoma, če pa mu je bistveno važna, mislim, da je pri vzgoji mladih na boljšem kakor kdorkoli danes. Tisti, ki imamo z njimi opraviti, so neprimerno bolj dovzetni za vesoljni splošni načrt odrešenja ljudi kot včerajšnja generacija. Mogli bi se pa nasprotno pokazati nesprejemljivi za verski nazor, ki bi hoteli vero zožiti na posamezne umske ali moralne stavke, četudi bi bili zelo visoki ali zelo plemeniti. Misijonski vidik daje vzgoji korenito enovitost in vesoljnost. Individualistični vidik odrešenja, ki bi ga rad imenoval leni vidik, se upira zavesti današnje mladine, katero pretresa odkrivanje krivice in zla v svetu. Zanjo je sprejemljiva le vera, o kateri že na prvi pogled mislijo, da se zanima za vse, kakor da ne bi hotela prikrajšati najmanjšega za dobrine spoznanja Kristusa in odrešenja. Po drugi strani pa pridemo tu prav v polno življenje Cerkve, v živo vzdušje, ki je prav njej lastno. Povezani smo z vsemi, ki so v teku 20 stoletij nositelji te resničnosti in jo doživljajo. Vznemirja nas ugotovitev, da pogosto v katehezi skoro popolnoma majka ta živa vera Cerkve. Učiti otroke, kaj se pravi biti kristjan, ne da bi omenili tiste, ki so bili kristjani, je vzgojno nesmiselno, često nam prihaja na misel beseda sv. Frančiška Šaleškega, ko govori o le razumskem poučevanju in primerja teoretično podajanje v formulah in podajanje po življenju svetnikov. Pravi, da je med enim in drugim taka razlika kot med glasbo na papirju in
petjem, če skrbimo za misijonski vidik v vzgoji, srečujemo pravo življenje Cerkve in pred duha otrok na postavljamo idej, ampak resnične ljudi, ki jih lahko navdušijo, potegnejo za seboj. Razlaga božjega načrta v povezavi z Charlesom de Foucald-om ali resničnim misijonarjem je gotovo najbolj normalna, najbolj resnična in najbolj sposobna, da osvoji srce za vero.
VPLIVATI NA SRCE
Pridobiti moramo ne samo duha, ampak tudi voljo, ali kot pravi sv. pismo: srce. Božji načrt moramo ne samo razložiti, ampak moramo doseči, da duša pristane nanj in se volja potrudi, da se vključi vanj. Gre končno za to, da kdo Boga hoče.
Kako naj pridobimo otrokovo voljo za ta božji načrt? Bog ne deluje nikdar nasilno, ampak kliče k pristanku, zato gre za resnično osvojitev „z ostrino meča“, po besedah sv. Pavla. Gre za to, da primerno prikažemo resnico, tako da bo resnica sama osvojila otrokovo zavest.
Ali si ustvarimo kakšne dodatne težave s tem, da vključimo misijonski vidik? Mislim, da je to nasprotno prednost. Duša mladega človeka je danes bolj kot kdajkoli naravno usmerjena naprej. Beseda „življenjski načrt“ je postala domač izraz. Tak načrt ali vsaj potreba po njem je v vsaki otroški duši. če mu vzgoja ne nudi priložnosti za to, če se zdi, da je njegova krščanska vzgoja v tem, da si prisvoji nekaj resnic, čeprav zelo vzvišenih, je vzgojno delo tako rekoč nemogoče. Nasprotno pa ima prikaz božjega misijonskega načrta, ki je za vero bistveno važen, značaj življenjskega načrta, pokaže se kot razlog za življenje. Ne prikazujemo več samo pojma, dajemo nagibe za življenje. V misijonski ideji je dinamičen faktor, povabilo k akciji: v globini dosežem držo, ki je lastna mladi duši, še ne prenasičeni, „zreli“ ampak ki nasprotno stremi za nečim, za ciljem, ki ga še išče. Lahko se vprašamo, če imajo vidik, o katerem govorimo. Ali se pravi zares biti apostol v smislu božje volje in Cerkve, če kdo hoče biti to, a zapre svoja stremljenja v meje ozkega domačega geografskega ali sociološkega obzorja? La tu in tam se zanimati za misijone, se pravi priznavati nesprejemljivo omejitev apostolskega načrta, ki je v resnici krščanski. Ker niso odprti v tem smislu, so nekateri sodobni načrti za apostolat v nevarnosti — in to žal ni samo domneva - da jih ponižamo na raven samo človeškega načrta.
Če odpremo duše mladih perspektivam vesoljnega odrešenja, torej misijonski dejavnosti v najbolj pravem pomenu besede, jim nudimo jamstvo proti poplitvenju in omejitvam, zaradi katerih bi oni prvi morali trpeti.
Z misijonsko smerjo v vzgoji smo torej v najprimernejši in najučinkovitejši smeri. Seveda nam ni bolj kot komurkoli drugemu v Cerkvi obljubljen takojšen uspeh. Vemo pa, da delamo v božji smeri in da nič ne bo izgubljeno: vsakdo seje, žanjec hodi za nami. Nihče ne more v Cerkvi misliti, da ima pravico meriti sad svojega dela le po
°nem poskusu, toda lahko je prepričan, da njegov trud ni zaman Vzgojitelj, ki vpiše misijonsko prizadevanje v svoj načrt, je v resnici. Res se morejo posamezniki upirati, vendar ta upor ni upravičen. Na Vsak način bi se vzgoja, ki bi ne šla v tej smeri, izpostavljala veliki nevarnosti, četudi bi bila sicer plemenita.
OD BESEDE DO DEJANJ
Ostane še tretji vzgojni vidik: dejavnost. Ni dosti, da samo odpremo mišljenje misijonski perspektivi. Ne zadostuje, da smo pridobili srce in vezali voljo. Treba je človeka pripraviti še do dejanja, b i- pripraviti nekoga, da na svojem mestu učinkovito izpolni božjo voljo. Dejanje je to, da nekdo nekaj res stori. Akcija je konkretna ob pa je ni. če ostane v namenu, ostane v sanjski ravni. Vsakdo mora torej razpoznati, kaj je zanj ta božja volja, ki je vedno konkretna in Posebna, božja volja v resničnem svetu, katerega del smo. Skratka, Problem akcije se staplja s problemom poklica: je v tem. da vemo, kaj Bog hoče od nas in kako naj se tega lotimo, da bo božja volja prešla v dejanje po nas in v kolikor je odvisno od nas.
Vključitev misijonske dimenzije more tu dodati odločilen element. Odkriti božjo voljo v našem življenju, v resnici nomeni končno vedeti, kako se izraža v odnosu do nas splošna božja volja, ki nas vse zadeva. Najprej je treba poznati to splošno voljo. Nihče ne more rešiti problema svojega poklica, če ta problem drugače razume.
Na noben način se misijonski poklic nikdar ne bo zbudil v nekom, ki v njegovi vzgoji ne bo vključen božji načrt. Po drugi strani pa, če Se ta načrt jasno odkrije, je nemogoče, da se ne bi pokazali misijonski poklici, t.j. da si nekateri z božjo milostjo ne bi rekli, da se splača dati svoje življenje za to, da se božja beseda širi, in da si ne bi zastavili vprašanja, da bi spoznali - ko iščejo sveta v notranjih in zunanjih Znamenjih, ali Bog ne pričakuje tega od njih.
Vzgojitelj, ki oblikuje otroka s tem, da mu odkriva vesoljno obzorje odrešenja, mu odpira edino pot, ki mu bo omogočila, da bo stvarno in prav odgovoril na problem svojega osebnega poklica.
^ Zdi se mi, da sem dovolj povedal, da bomo prepričani, kako pristna krščanska vzgoja ne more štediti z misijonsko dimenzijo. To bi pomenilo izmaličiti vzgojo v korenini. Kajti misijonska dimenzija ni nekaj Postranskega. Če je ni, je vzgoja kompromitirana.
Zato se morajo tisti, ki skrbe za to vključitev, zavedati važnosti svoje vloge. Tu zadevamo prav ob korenine resnične vzgoje, če bi iztočili misijonsko perspektivo, bi vero napačno usmerili.
Nasprotno pa si moramo priznati, da bi se misijonska vzgoja Sladila na praznini, če bi pristali na obstoj vzdušja, v katerem nočejo vedeti, kaj je Bog, ne imenovati Kristusa z njegovim imenom, ne imeti dušo za realnost, ki je več vredna kot ves svet zaradi Boga, ki jo je Ustvaril, in Kristusa, ki je umrl zanjo; vzdušja, v katerem misel na večno življenje ne predstavlja ničesar.
KAKO JE V GHANI
POPISUJE S. SILVA ŽUŽEK (Nadaljevanje.)
GOSPODARSKI POGOJI
Kot mnoge druge tropične dežele, je tudi Ghana gospodarsko še v razvojnem stanju in ima z njimi mnogo skupnih značilnosti, na primer: Veliko nesorazmerje med poljedelsko delavno silo in drugimi delavci oziroma uslužbenci; vedno večje izčrpavanje zemlje; zelo nizek osebni dohodek; huda borba za preživljanje; izvoz surovin je večji kot uvoz; visok naravni prispevek prebivalstva; nizka produktivnost; itd. Ti in drugi činitelji odločilno vplivajo na deželno gospodarstvo.
A kljub temu se more reči, da se je Ghana v primeri z drugimi tropskimi deželami znatno bolj razvila.
POLJEDELSTVO
Ghana je večinoma poljedelska dežela; v tej panogi gospodarstva je zaposlenih nad 62 % prebivalstva. Vsaj 51 % domačih produktov izhaja iz poljedelstva. Najvažnejši pridelek je kakav, ki predstavlja tudi večino izvoza, zato vse deželno gospodarstvo takoj trpi na posledicah, kadar je letina slaba ali ima kakav nizko ceno na mednarodnem trgu.
RUDARSTVO
Domačini so že dolgo let pred prihodom belcev poznali zlata zrna, ki so jih imeli kot denar. Razne raziskave so ugotovile, da ima Ghana ležišča zlata, manganita, aluminija, železa, azbesta, apnenca, marmorja, celo petroleja, raznih soli in asfalta. Vendar so zaenkrat prišli samo do pridobivanja zlata, diamantov, manganita, aluminija, apnenca in soli. Zlati rudniki se hitro izčrpavajo. Ghana bi potrebovala tujega kapitala za načrtno pridobivanje velikih količin aluminija. Blizu morske obale so bogata ležišča petroleja; če bi ga črpali v večji meri, bi zelo dvignili gospodarsko stanje dežele, ker bi ga tudi izvažali.
INDUSTRIJA
Ta panoga je šele v začetnem stanju in nima še pravega vpliva na gospodarsko stanje dežele; vendar statistike kažejo, da je tudi tu Inekaj malega napredka.
PREBIVALSTVO
Ker je okoli 45 % prebivalstva mladina pod 14 leti, to po svoje tudi vpliva na gospodarsko stanje dežele: ni dovolj izkušenih in izobraženih starejših ljudi, ki bi učinkovito posegli v razvoj gospodarstva. Tudi so nekateri predeli pregosto naseljeni, drugi preredko.
DRŽAVNE finance
Država nima sredstev za tekoče potrebe in še manj za podvige gospodarskega razvoja. Težko je začenjati z večjimi podjetji in sploh načrti, ki leta in leta ne bodo prinašali dohodka.
Največji javni dohodek je bil vedno kakav in davek na izvoz. V zadnjih letih so uvedli še druge davke: na dohodek, na prodajo, na nepremičnine. Težava je tudi v tem, ker še ne znajo gospodariti z javnimi financami.
Leta 1912 so ustanovili „Komisijo za denarno valuto v Zahodni Afriki“, ki je uvedla lastni denar. Preje so ljudje trgovali s posebnimi školjkami, ki so jim služile kot denar. Leta 1957, kmalu po neodvisnosti, so ustanovili prvo lastno banko, ki je izdajala državni denar „cediš“ (izgovori: sedis) in „pesewas“, ki so centavi. Beseda „cediš“ pomeni školjka. En cediš znotraj dežele valja 1 severnoameriški dolar, kajpada zunaj države cediš nima nobene veljave.
mednarodna trgovina
Najvažnejše načelo pravilnega gospodarskega razvoja v mednarodnem trgovanju je načelo plačilnega ravnovesja. To načelo je posebno važno tudi za Ghano, ki je od mednarodne trgovine tako odvisna, saj je samo v letu 1961 mednarodna trgovina znesla 57 % vsega državnega dohodka.
Najvažnejši pridelki za izvoz so kakav, aluminij in manganez; izvažajo tudi nekaj malega tovarniških izdelkov. Uvoz je pa višji kot izvoz. Uvažajo avtomobile, radioaparate, hladilnike, razne blagove, surovine in prehrano kot sladkor, margarino, mleko in meso.
Zgodovina plačilne bilance je zelo zanimiva: Od leta 1950 do 1955 je bila zelo dobra, od tedaj naprej je pa stalno deficitna. Vzrokov za to ni težko najti: življenjski standard se je po proglasitvi neodvisnosti 1. 1955 dvignil, kar pa je rodilo nove potrebe, ki jih je moral kriti uvoz. Ghana je hotela doiti druge, višje razvite dežele, a ni imela zato dovolj lastnih sredstev, kar je terjalo posojila, rodilo obresti... Posebno gradnja cest, mostov, jezov, šol, bolnic je terjala velikih sredstev. Med tem je padla tudi cena kakava in je bilo z manjšim izkupičkom težje kriti dolgove. Zato je Ghana začela uporabljati zlato rezervo za kritje izgub.
Kako kaže za bodoče? Od 1. 1960 dohodki le prepočasi naraščajo, Prebivalstvo se pa množi in ima vedno večje potrebe. Dohodek na osebo je bil L. 1960 do 1969 le 0.2 % do 0.6 %, šele po 1. 1969 se je nekoliko začel dvigati.
Državni udar 1. 1966 je zaključil dobo slabega gospodarjenja. Da bi rešili državo pred popolnim gospodarskim polomom, je „državni osvobodilni svet“ podvzel različne korake. Svetovna inflacija zadnjih let je dvignila cene izvozu. Vlada je razvrednotila denar za 30 %. Zmanjšali so davek na uvoz, da so omogočili tujemu kapitalu priti v deželo in v njej delovati. Vse to se je kmalu začelo odražati v gospodarskem napredku: Cene so se ustavile, plačilna bilanca je postala ugodnejša, Začeli so z javnimi deli za pospeševanje napredka dežele.
Kljub temu je posebna gospodarska komisija ugotovila, da napredek v deželi še nima značaja stalnosti in da zato še ni pravega poviška na dohodku na osebo, da potrebe prehitro naraščajo, da poljedelstvo zastaja in da brezposelnost narašča.
Vlada dr. Busia se je zelo trudila, da bi povečala donosnost poljedelstva in s tem lažje krila državne dolgove; a ni ji uspelo in brezposelnost je naraščala.
Leta 1971 so zopet razvrednotili valuto, kar pa prebivalstvu ni bilo po godu in je bilo eden izmed vzrokov za državni udar, ki ga je izvedla vojska 1. 1972, januarja meseca. Sedanja vojaška vlada, ki se je nazvala „Državni osvobodilni svet“, je začela z akcijo lastne zmogljivosti, zato pospešuje poljedelstvo in rudninstvo ter sploh boljšo izrabo lastnega narodnega bogastva. Po štirih letih strogega gospodarskega režima je videti nekaj uspehov, a dežela se še vedno suče v začaranem krogu inflacije.
(Sledi.)
'TheA (Jm&üwI a
Poroča s. MARIJA SREŠ, Gajarat, India
Študij jezika Gujarati je za menoj. Prav pred veliko nočjo sem Položila zadnje izpite z diplomo. S tem je zame tudi konec življenja ^ niestu in skupaj s študenti. Sicer smo si ob razidu medsebojno oblju-bili postati MOST MED DEŽELO IN MESTOM in upam, da to ne bo °stalo le pri besedah... Že čez teden dni se bo pokazalo, ko ima priti semkaj 30 študentov, da bomo skupaj s tukajšnjimi kmeti ravnali P°lja (pokrajina je hribovita in potrebno dosti kopanja in odstranje-Vanja kamenja ter skal) in kopati vodnjake.
Namen študija je bil, naučiti se v redu jezika in dobiti možnost vključitve v državno službo. Prvo se mi je posrečilo, a drugo ne. Tukaj imamo sicer vaško državno šolo, a ni mesta zame v njej. To je dober znak, da ne smem odjedati kruha domačinom. Pa sem že našla drug izhod za preživljanje...
Skrajna na levici je s. Marija Sreš, skupaj z dvema sosestrama in misijonarjem na obisku.
Tu smo trenutno tri sestre, ki nas vidite na priloženi sliki, živimo med izvirnim plemenom Bhil, na deželi. Naj pripomnim, da so izvirna, oziroma domača plemena zelo različna od hindujcev. Tukajšnji ljudje so vsi kmetovalci. Ne živijo pa v strnjenih vaseh, ampak so raztreseni po vsej dolini in po pobočjih. Kolibe si najrajši postavijo prav na vrhu hriba ali griča. Meni se zdi naš kraj podoben koruznemu storžu, še posebno tedaj, ko se Vzpenjam po pobočju in lezem od hiše do hiše; človek nikoli ne ve, koliko jih je na enem storžu.
Moram reči, da se dobro počutim med temi ljudmi, čeprav še nisem prav začela z delom, ampak le opazujem situacijo in spoznavam ljudi. Zde se mi delavni, a so revnejši kot sem si kdaj predstavljala, ko sem bila preje že nekajkrat tu. S kakim trudom, ljubeznijo in upanjem obdelujejo zemljo, na način kot pač znajo, a jim le-ta ne nudi dovolj, da bi zaživeli človeka dostojno življenje. (A vzroki so tudi drugje...!) Seveda tu ni nikake mehanizacije pri obdelovanju. A največji problem je pomanjkanje vode. Na najrazličnejše načine se trudijo za izkopavanje vodnjakov, da bi mogli z vodo namakati vsak svoj grič, a so še vedno le redki tisti, ki so se dokopali do vodnjaka. Vodnjaki so pa globoki, vsekani v skalo. . . Mene je skoraj strah, pogledati do dna; zato še bolj občudujem tiste, ki preživijo dneve, tedne ali pa mesece v globini, iz katere počasi, pa vztrajno pošiljajo košaro za košaro kamenja, gramoza. Da, ti ljudje se res bore za življenje, a so kljub temu in kljub nepismenosti polni dostojanstva, ki se jim odraža v vsem načinu bivanja in zlasti v hotenju biti neodvisni, postaviti se na lastne noge. Prepričana sem, da je moje poslanstvo rasti z njimi v vseh dimenzijah človeka.
Imajo pa ti naši ljudje veliko smisla za skupnost, brigajo se drug za drugega. Danes smo se na primer skupno radovali življenja ob priliki zaroke Kamle in Danijela. Ob takih prilikah povabijo sosede, sorodnike in prijatelje. Tako se nas je zbralo okrog 40. Moški in zaročenec so sedeli zunaj na verandi, me ženske in zaročenka pa v notranjem prostoru. Pili smo čaj in se nam je jezik ravno dobro razvozljal, pa je prišel slavnostni trenutek. Starešina je razložil namen srečanja-Potem je vprašal Danijela, če se želi združiti s Kamlo. Odgovor je bil glasen in odločen ,,Raži chu“ - „Hočem!“ In Kamla je znotraj pred vsemi isto izjavila. Potem je zaročenec z očetom vstopil v prostor in Kamli podaril saree (bluzo) in dve rupiji, kot je predpisano. Potem ji je nataknil prstan in odšel ven. A takoj se je vrnil z „golom“ - sladkorjem iz sladkornega trsa in ji ga je poklonil celo prgišče. Ona pa mu je vrnila s še večjo mero. To je vse običaj, naprej predvideno. Tudi drugi smo prejeli vsak grudo „gola“ in ga skupno pospravili ter popili še eno skodelico čaja. Dekle mi je zaupalo, da sta se z Danijelom že prej srečala in da ji je všeč; Danijelov pogled in smehljaj je isto pripovedoval. Zmolili smo še skupno in se poslovili ter razšli.
Kdo ne bi bil srečen tukaj? Srce se odpira srcu in izmenjavajo se njegovi darovi, brez merjenja in štetja... Imam pa občutek, da prejemam veliko več kot pa dajem. Molite, da bom znala biti to, kar Bog-Prijatelj hoče od mene, od vseh nas...!
zeoDouinn itirlgrškg cgrhug
KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED. SPISAL JANEZ PUHAN CM.
Madagaskar slavi stoletnico, kar je katoliškim in protestantskim niisijpnarjem uspelo zasejati seme krščanstva na tem velikem otoku. "cs je, da so bili noskusi pokristjanjenja storjeni že koncem 16. stol., Vendar je šele v prejšnjem stoletju malgaška Cerkev v resnici zaživela. ' es ta čas so se misijonarji trudili, sledeč Kristusovemu naročilu: „Dana rn' je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in učite vse na-r°de; krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal; in glejte, jaz sem z vami Vse dni do konca sveta“ (Mt. 28, 18-20). Na drugem mestu svetega ^]sma podobno naročilo: „Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evange-*j vsemu stvarstvu! Kdor bo veroval in bo krščen, bo zveličan; kdor Pa ne bo veroval, bo pogubljen“ (Mk. 16, 15-16).
Zvesti temu Gospodovemu naročilu, so misijonarji zapustili starše, krate, sestre, prijatelje in domovino ter šli na Madagaskar, da bi Mal-gašem prinesli luč evangelija. Krstili so nemajhno število Malgašev in Se trudili, da bi v njih dušah ohranjali živo krščansko vero. Pred krstom seveda ti domačini niso bili kristjani, kot je še sedaj mnogo Malgašev, ki še niso nič slišali o Kristusu. To so tako imenovani pogani (izraz, ki ga ne gre uporabljati v razgovoru z njimi), se pravi Uudje, ki se ne prištevajo h kristjanom, verujejo pa v Boga Stvarnika, imajo svojo vero z obredi, ki so jih prejeli od prednikov. Verujejo, je poleg tega našega, še drug svet. V tem drugem svetu biva Bog ln še druga duhovna bitja, ki pa ljudem dostikrat niso preveč naklo-Pjena. Verujejo tudi, da njihovi umrli predniki živijo pri Bogu, zato s<; k njim velikokrat obračajo v svojih molitvah. Sploh imajo v prednike večje zaupanje kot v Boga.
Torej temu malgaškemu človeku - verniku - se oznanja Kristus. Poglejmo na kratko, kako je to delo oznanjevanja evangelija uspevalo skozi stoletja na Madagaskarju.
Prvi poskusi
Zgodovina nam pravi, da so bili prvi poskusi evangelizirati Madagaskar delo katoliških misijonarjev. To je dejstvo, ki ga priznavajo vsi resni zgodovinarji, ki proučujejo malgaško preteklost. Protestant-skim misijonarjem pa gre čast, da so uspeli krščanstvo zasaditi v glavnem mestu Tananarive, za časa kralja Radama I. O).
Vpeljevanje krščanstva na Madagaskar ni bilo lahko delo. Cela ri stoletja so potrebovali katoliški misijonarji, da so uspeli vcepiti v srca Imerina (najštevilnejše pleme) krSčansko vero leta 1861. Že
C) “Le ministere pastoral ä Madagascar” (1957) str. 19
od začetka so misijonarji naleteli na hud odpor. Prebivalci na zahodni obali in v nekaterih manjših kraljestvih v sredini otoka, kamor so katoliški misijonarji najprej prišli, so v krščanski veri videli nekaj tujega in nadležnega. To je vera, ki ne oznanja nič lahkega. Vmešava se v običaje in navade ter jih hoče spreminjati. Od tistega pa, ki hoče postati kristjan, zahteva pošteno „spreobrnitev“. Rahlja avtoriteto prednikov in z njo združeno stoletno modrost. Obljublja vrednote, ki so težko dosegljive, če že ne nerealne in „neživljenjske“, kot so na primer enoženstvo, nerazvezljivost zakona in Bogu posvečeno devištvo. Res je, da ima zelo lepe obrede, vendar nerazumljive, se zdi, veliko teh krščanskih moralnih načel nima nobene zveze z vero, ki so jo Malgaši prejeli od svojih prednikov.
Po drugi strani pa rojaki misijonarjev, ki so živeli na Madagaskarju, niso dajali prav nič lepega zgleda krščanskega življenja. Bili so pirati, roparji, razuzdanci, spretni politikanti, kolonialisti, če že ne očitni nasprotniki krščanske vere. Namesto da bi krščanstvo podpirali, so bili za njegovo širjenje le ovira. Na splošno Malgaši ne ločijo med misijonarjem in drugimi Evropejci in Američani, ki prihajajo k njim z drugačnimi nameni. Za njih so vsi „vazaha“, tujci. Prihajajo iz istih dežel, istočasno; njihovo delovanje nima nobene zveze z dotedanjimi navadami in načinom malgaškega življenja, torej so vsi enaki in imajo iste cilje.
Tako so nekoč gledali Malgaši na misijonarje. Razumljivo je potem, da je vera prednikov ostala do današnjega dne največja ovira za širjenje evangelija.
Po drugi strani je pa bilo začetno rivalstvo med katoličani in protestanti na Madagaskarju vse prej kot pozitivno za krščanstvo. Namesto da bi živeli in delali složno, so se misijonarji kar naprej zbadali. Protestanti so v svojih časopisih smešili katoliške dogme, katoličani pa so jim vračali z očitkom, da so heretiki.
Kljub vsem oviram so se katoliški misijonarji zavedali, da prinašajo oznanilo, ki je namenjeno vsem ljudem. To je sporočilo odrešenja, ki ga je sam Stvarnikov Sin nekoč pred stoletji prinesel ljudem Palestine in naročil, da ga je treba oznaniti vsem ljudem. Bili so ljudje, ki so misijonarjevemu oznanilu prisluhnili, bili so pa tudi taki, ki so zapirali svoja srca in misijonarja gledali po strani. Večkrat so morali misijonarji zapustiti Madagaskar zaradi slabega ravnanja z njimi, nekajkrat so bili celo izgnani. Politični dogodki in druge težave so postavljali misijonarjem vprašanje o smiselnosti njihovega apostolskega delovanja in dostikrat usmerjali vse njihovo delo.
Konec 16. stoletja
Prvi misijonar, ki je prišel na Madagaskar in ga zgodovina pozna, je bil portugalski dominikanec Janez od Svetega Tomaža. (2) Deloval
('-) Adrian Boudou: La Mission de Tananarive, str. 19
je na področju Boina, na severo-zahodni obali Madagaskarja. Preden je prišel na veliki otok, je že nekaj let živel v Mozambiku in privedel h krščanstvu lepo število domačinov. Torej ni bil novinec pri misijonskem delu. Za časa svojega bivanja na Madagaskarju se je na vse načine trudil, da bi Malgaše pridobil za svojo stvar. Žal so mu delo ovirali predvsem Arabci, ki so se na tem področju vsidrali že prej in imeli velik vpliv na domačine. Poleg domače vere je bil tukaj islam nova ovira za evangelij. (3).
Žal nimamo zgodovinskih virov, ki bi nam dali vedeti, kako je Janez od Sv. Tomaža svoje katehumene pripravljal in kakšne metode je uporabljal pri oznanjevanju krščanstva. Vsekakor bil je v poganski sredini, ki je bila močno pod muslimanskim vplivom.
Samo nekaj mesecev po svojem prihodu na Madagaskar (158!')1, je Janez od sv. Tomaža umrl v pristanišču Boina, po vsej verjetnosti zastrupljen. „Preden je izdihnil, je daroval Bogu svoje življenje za odrešenje naroda, kateremu je oznanjal evangelij. Kristjane, ki so bili ob njem, je prosil, naj ga pokopljejo po običaju Cerkve.“ l4)
Po njegovi smrti od krščanstva na Madagaskarju ni ostalo nič. Okolje je bilo le preveč pogansko, da bi moglo vzkliti seme krščanstva, ki ga je zasejal prvi misijonar, Janez od sv. Tomaža.
Začetek 17. stoletja
Leta 1613 je italijanski misijonar Mariano skupaj s portugalskimi jezuiti znova poskusil evangelizirati veliki otok. Zopet so začeli na zahodni obali. Manuel d’Almeida in Custode da Costa sta se nasehla na področju Anosy (jugo-zahod), v vasi Fanjahira, kjer je bil ta čas za kralja Tsiambany, medtem ko sta Mariano in Antoine d Azevedo delovala na področju Manambolo, v vasi Sahadia. Ob prihodu so domačini misijonarje lepo sprejeli. Ti so si predvsem prizadevali, da bi si pridobili zaupanje vaških poglavarjev.
Misijonarji se niso zadovoljili le z oznanjevanjem evangelija; učili so ljudi tudi čitati in pisati. Žal so ljudje kmalu opazili, da je krščanska vera zanje pretežka stvar. Tako so vaški starešine v Sahadia misijonarjem prepovedali, da bi govorili o krščanski poroki, ker prepoveduje mnogoženstvo. V Fanjahira je dal kralj misijonarje mučiti in zapreti in hotel jih je zastrupiti. Ko so misijonarji videli, da se z njimi slabo ravna, so leta 1617 zapustili Madagaskar. Vse njihovo dotedanje delo se je zdelo brezuspešno. Pozneje se je Ludvik Mariano še dvakrat vrnil na otok, prvič na področje Boina leta 1620, in drugič v Radamov zaliv leta 1630. Vendar so bili vsi njegovi napori, da bi ljudi navdušil za krščanstvo, zaman.
Kljub navideznim neuspehom je ta zadnji poskus portugalskih misijonarjev bil le napredek. Uspelo jim je v tem poganskem in muslimanskem okolju ostati dlje časa, kot je bilo to nekoč mogoče Janezu od sv. Tomaža. Še več. Iz Anosy se jim je posrečilo poslati v Indijo
(:i) “Le Messager du Coeur de Jesus”, letnik 1909-1911, str. 174 t4) idem, str. 174
(Goa) kneza prestolonaslednika, da bi tam dobil portugalsko izobrazbo in krščansko vzgojo. Po dveh letih bivanja v Indiji je bil knez krščen na ime Andrej in se vrnil v domovino. Misijonarji so upali, da bodo s krščanskim knezom dobili oporo in da bo morda postal celo apostol svojemu narodu. Na žalost ni bilo tako. Ljudje so postajali čedalje bolj sovražni misijonarjem. Mladi knez je kmalu zavrgel krščansko vero in se oprijel poganskih navad svojih starejših bratov. Krščanska načela, ki so mu jih jezuiti v kolegiju Sainte-Foi v Goa vcepljali, niso prodrla do njegove duše.
Tako misijoni v začetku 17. stoletja niso napredovali. Premalo je bilo misijonarjev in klima zanje prehuda. Predvsem se je pa zdel ljudem njihov nauk pretrd. Pogosto so se namreč misijonarji borili zoper nekatere krajevne navade in si tako nakopali jezo domačinov.
Iz pisem in poročil misijonarjev si moremo napraviti približno sliko stanja, v katerem so živeli in delovali.
V pismu, ki ga je pisal iz Mozambika že potem, ko je dokončno zapustil Madagaskar, je Manuel d’Almeida takole zapisal o misijonu v Anosy:
„Namesto da bi nam kralj pomagal pri spreobrnitvi svojih ljudi, je ljudem zabranil, da bi nas poslušali; tistim, ki pa bi hoteli postati kristjani, je zagrozil s hudimi kaznimi. Pod smrtno kaznijo je bilo ljudem prepovedano obiskati nas na otoku Fanjahira, ali pa nam prinesti živež. Tako smo bili povsem izolirani na tem majhnem otoku od 20. decembra 1616 do aprila 1619, dokler ni prišla ladja iz Goe. Ves ta čas so imeli čarovniki veliko opraviti pred našo hišo, in ko smo v začetku januarja vsi težko zboleli, je bil kralj ves srečen prepričan, da je njegovim čarovnikom le uspelo spraviti nas s poti. V osmih dneh je Simon Cardoze, Portugalec, ki je bil z nami, res umrl. Moje stanje se je slabšalo in oče Custode da Costa mi je podelil bolniško maziljenje, čez dva dni sem moral dati isti zakrament jaz njemu. Prav tako je bil v kritičnem stanju nek domačin, po imenu Sebastian Mochado, ki je bil tudi z njimi. Kralj se je vsak dan pozanimal, če smo še pri življenju. Rajši molčim o drugih nevšečnostih in tegobah, ki nam jih je naložil ta človek (kralj) in o brezbrižnosti kneza Andreja. Skratka ti ljudje so pravi divjaki, strašno navezani na svoje običaje in muslimanske navade.“ (5)
S svoje strani je drug misijonar, Custode da Costa, v obširnem pismu pojasnil, zakaj sta morala z Manuelom d’Almeida zapustiti postojanko v Anosy:
„Odšli smo zato, ker nismo našli nikogar, niti enega moškega ali žene, niti svobodnega niti sužnja, ki bi vsaj malo pozornosti posvetil našemu oznanjevanju.
Odšli smo zato, ker so nas hoteli ubiti, ne zaradi vere, ampak ker so nas imeli za tatove njihove zemlje.
Odšli smo, ker nas je mrzil kralj do te mere, da nas je dal zapreti
(ri) idem, str. 334 266
na otoku in prepovedal pod smrtno kaznijo, da bi nas kdo obiskal ali nam prinesel hrano.
Odšli smo, ker nismo imeli nobenega upanja, da bi spreobrnili te ljudi, ki so zlobni, zviti in lažnivi.“ (6).
Tretji misijonar, Ludvik Mariana v svojem obširnem poročilu, z dne 20. avgusta 1617, zaključuje: „Potem ko sem temeljito razmislil, sem prišel do sledečega zaključka: Razen, da v pokrajini Sahadia utrdimo svoj vojaški položaj in programiramo trgovino, kar bo že Po svoje težko človeško povedano, nimamo pri teh ljudeh kaj iskati.“ C7)
V nekem drugem pismu, napisanem v Mozambiku 9. septembra 1630, isti misijonar piše: „Dodajam samo to, da osebno smatram Malgaše hujše od Zulukafrov.“
Tak je torej konec misijonske odprave portugalskih jezuitov v Začetku 17. stoletja. Megla poganstva je bila še pregosta, da bi luč evangelija mogla biti učinkovita. Krščanstvo se je dotaknilo Madagaskarja, vendar ni pustilo vidnejših sledov.
('') idem, str. 335 (7) idem, str. 335
(Sledi.)
Uanašnji maigaški misijonarji (na sliki naš Rok Gajšek CM) se počutijo z domačini veliko bolje kot nekdanji; so si kar prijatelji.
KAR PESTRO ŽIVLJENJE
Iz Vangaindrana piše 8. maja tega leta laični misijonar FREDI ŽITNIK:
,,!• maja sem šel prvikrat na ,bruz‘, kot pravijo tu misijonskemu delu po okoliških krajih. Spremljal sem misijonarja Roka Gajška; z nama so bile tudi tri sestre misijonarke iz Ranomene; ena od njih je sicer za taka pota že precej stara, saj ima 65 let, a je na vsak način hotela iti. Sicer nismo šli tako daleč ven, samo 8 km od Ranomene, v vas Ambalakondro.
Pot je treba napraviti peš, ker ni ceste za vozilo; moraš iti skozi rižna polja, kavine nasade, a kar je najbolj nerodno, prebresti je treba reko, kjer voda seže tudi nad koleno in je precej deroča. V vodo je treba z obuvalom, kajti dno je polno ostrega kamenja. Jaz sem imel neke vrste copate, a ker nisem pravilno stopal proti toku, ampak s tokom, mi je eno obutev voda odnesla, druga se mi je pa strgala. Zato smo zelo počasi napredovali, tako po vodi kot naprej po suhem, saj bos nisem vajen hoditi.
Tako smo prišli v vas komaj okrog ene popoldne. Za kosilo smo dobili malgaško podeželsko hrano: riž in „lauka“. Lauka se tu imenuje vse, kar gre zraven riža, naj bo kokoš, naj bo fižolova solata, naj bo riba ali pa neke vrste travnata solata, ki mi nič ne diši, ker zelo greni. Za piti so nam dali riževo vodo. Prespali smo na malgaški način z malgaškimi navadami v malgaški hiši. A sem zjutraj vstal bolj zdelan kot sem šel zvečer spat..., kajti nisem vajen ležati kar na tleh, ki niti niso ravna, čeprav so iz lesa.
V	nedeljo sva se po maši z Gajškom vrnila v Ranomeno, sestre so šle pa naprej v druge vasi. Po kosilu sva potovala iz Ranomene v Vangaindrano, kajti naslednji dan sva imela iti v Farafangano na slovo od škofa Viktorja, ki je postal kardinal in tananarivski nadškof. Danes je odpotoval v Rim.
V	Farafangani smo ostali do torka, ker je imel Rok Gajšek razne opravke, nato smo se vrnili v Vangaindrano. No, Rok se je spomnil, da imam rojstni dan, pa mi je za darilo poklonil liter dobrega vina in dve škatljici keksov.
A v četrtek sem bil spet v Farafangani, kajti to pot smo se šli tja poslovit od sestre Marije Pavlišič, ki je šla na dopust v Slovenijo; po kosilu smo se vrnili v Vangaindrano, kjer sem še nekaj betoniral v Jankovi mehanični delavnici, s čimer sem to delo končal.
Sedaj me čaka drug zidarski podvig. Potem, ko se ustavim spet za teden dni v Ranomeni, grem v Manakaro, ki je 180 km vzhodno od Vangaindrana. Tu bom približno pol leta, če ne še dalj. Moram zgraditi precej moderno dvorano, dolgo 32 m in visoko 12 m. Načrti so že izdelani. Najprej me čaka kajpada delo pri železobetonskem ogrodju, nato pa še drugo zidarsko. Če bom kaj slikal, bom že poslal-Na tem misijonu deluje neki italijanski misijonar, ki je zelo aktiven.'
Fredi Žitnik na Madagaskarju; spodaj, obrnjen k nam, s sodelavcem Jankom Glinškom pri zidanju v Ranomeni. Ali je mizar na desni pri stroju Tone Jemec? Morda. . .
g) ta ro
miš aWisijokkkkavv
SVETU
Uganda znova' preseneča. Pravzaprav preseneča njen predsednik Amin, ki hitro sledi svojim domislicam, ki pa se tudi kaj kmalu spreminjajo. Zdaj je prišel na misel, da bi v Ugandi uzakonili, da dan počitkai ni več nedelja, ampak petek, ki je muslimanski praznični dan v tednu. Pa še ni dolgo, ko je bil Amin pri papežu v avdijenci in sta se lepo pogovorila. Takrat ni bilo še nobenega; sledu o takem predlogu. Kako enostransko je Aminovo mišljenje, priča dejstvo, da je v Ugandi muslimanov le pet odstotkov, dočim je katoličanov že petdeset odstotkov. A Amin sam je postal musliman in zdaj vlada; po sred njeveškem geslu: cuius regio, eius religio (kdor vlada, določa vero naroda).
V Indiji so se leta 1947 združile štiri protestantske ločine: anglikanska, prezbiterijanska, metodistična; in kongregacionalna. Nadeli so si skupno ime: Južna Indijska Cerkev. Na svoji petnajsti sinodi so določili, da bodo v svoje misijonsko delo pritegnili tudi žene in sicer vsaj 25 odstotkov. Posebej pa je bila izdana določba, da bodo žene posvečevali tudi v duhovnike. Tako imajo namero z njimi nadomestiti izpraznjena mesta duhovnikov.
Arabija je dobila krščanstvo kmalu po Kristusu. A z nastopom islama, posebno, ko sta Medina in Meka postali muslimanski verski središči, je kr-
ščanstvo s polotoka skoraj izginilo. Za vse ozemlje je zdaj en vikarijat. Kapucin Bernardo Gremoli, dosedaj misijonski sekretar toskanske province kapucinov, je bil imenovan za apostolskega vikarja. Njegovo misijonsko področje obsega: Saudsko Arabijo, arabsko republiko Jemen, demokratsko republiko Jemen, Oman, Združene arabske Emirate, Katar in otok Bahrain. Ogromno ozemlje šteje le 10.000 katoličanov, dasi je vseh prebivalcev 12 milijonov in pol. Za sodelovanje pa ima 17 duhovnikov in 61 sester.
Alžir je napravil velik načrt, kako bi preprečil katastrofe suše, kakor se pojavljajo na robovih Sahare. Vzdolž pogorja Atlas mislijo pogozditi pas v dolžini 1.500 km in v širini 20 kilometrov. To pomeni, da nameravajo pogozditi dva do tri milijone hektarjev zemlje. Nekoč je to ozemlje bilo pogozdeno, a so ves les posekali in izvozili Kartaginci že pred 3.000 leti.
V Papua-Novi Gvineji je predsednik nove države Mihael Somare dal krasen zgled. Da bi uspešno reševali težko ekonomsko vprašanje v novi državi, prosi vse, da bi varčevali. Toda odločno pravi: to varčevanje se mora začeti pri vrhu. Zato je najprej sam dal zgled. Odrekel se je svojemu Mercedesu in ostalim petim avtomobilom, ki jih je ob lanski osamosvojitvi kupila država. Posnemanja vredno.
Singapur je dal nalog, da se v šole sprejemajo predvsem otroci tistih družin, kjer se je eden od staršev dal sterilizirati. Uzakonjeno je namreč da v družini ne smeta biti več kot dva otroka. S tem je nastala nevarnost za katoliške šole, kajti katoliške družine se ne drže tega vsiljivega Programa, ker gazi osnovne človeške pravice, škofje imajo pred seboj spet eno borbo več.
Na Formozi niso samo katoliški in Protestantski misijonarji. Zadnja leta zelo živahno in uspešno delujejo tudi misijonarji iz Saudske Arabije in statistike vedo povedati, da so od leta 1970 dosegli že 40.000 konverzij v islam.
Predsednik Kenije Jomo Kenyatta je ob praznovanju 12 obletnice osamosvojitve v govoru povedal, naj vsi, ki ne priznavajo njega in njegove vlade, „spokajo kovčke in gredo iz dežele“. Mislil je na belce. Ironično je dejal, naj ne mislijo beli ljudje, da živijo v „paradižu norcev“, ampak naj uvidijo, da so zdaj črni njihovi gospodarji.
Sansibar - nekoč središče trgovanja s sužnji - je za turiste izdal zakon. Dame morajo imeti krila ali hlače Preko kolen, brez vsakega vreza. Moškim so prepovedani dolgi lasje brada, ozke hlače. Potnikom obojega spola so prepovedane kratke hlače in zmršeni lasje. Tudi srajca mora biti taka, „da ne žali čuta domačinov“ To niso samo pobožne želje, to je zdaj državni zakon, ki se ga mora držati vsak turist, če hoče potovati v Sansibar.
Indijski državi Haryana in Delhi sta zvezni vladi predložili zakonski Predlog o preprečevanju otrok. Kjer 116 zadostujejo nagrade za sterilizacijo ali propaganda za uporabljanje drog, naj se kaznujejo tisti očetje, ki imajo več kot dva otroka. Ko se rodi tretji otrok, mora oče v zapor
Le če sta prva dva otroka deklici, bi smeli dobiti še tretjega otroka. Na te krute predloge je zvezna vlada odgovorila, da je osnutek nesprejemljiv kajti propaganda za omejevanje rojstev mora sloneti na prostovoljstvu.
Japonska ima veliko starih ljudi Trenutno je 800 „Matuzalemov“. Tako imenujejo stare ljudi, ki imajo sto ali več let. Med temi 800 stoletniki in več je najstarejši Niwa Kawamoto, ki ima 112 let.
Afriška kultura je kljub razvitemu turizmu še večini neznan svet. Dva Nemca Seelmann in Hermann sta: izdelala dokumentarni film, ki prikazuje kulturo Ašantov, rodu, ki je iz Arabije preko Abesinije prišel v Ghana. V 17. stoletju je ta rod razvil visoko kulturo in je do zdaj ponosen nanjo. Tudi v moderni Ghani je to rod, ki najbolj aktivno sodeluje na gospodarskem področju. Seveda ni to edini primer. V Amerikah in v Evropi izhajajo monografije originalne afriške kulture. Vendar je še veliko tega neraziskanega.
Oblati Marijini misijonarji letos praznujejo 150- letnico obstoja svoje redovne družbe. Ustanovitelj Eugene Mazenod je bil lani na misijonsko nedeljo proglašen za blaženega. Oblati so znani tudi po misijonskem delu. Velike so njihove zasluge za apostolsko delo med Eskimi, saj imajo v oskrbi praktično ves severni del Kanade. Imajo pa svoje misijonarje v vseh misijonskih deželah, Aziji in v Afriki. Danes šteje družba nad 6.000 članov, od teh je okrog 5.000 duhovnikov.
Panafrikanski filmski festival je bil letos februarja v Visoki Volti (mesto Ouagadoude). To je že peti tovrstni festival. Pivi je bil organiziran leta 1969 in so se ga udeležile le štiri države: Zlata Obala, Visoka Volta, Mali in Senegalija.
II01 Si
m tsijoii 0H‘Ji
• •
pnsejo
VIETNAM
Misijonar ANDREJ MAJCEN SDB se je spet oglasil iz Vietnama, in sicer s skupnim pisemcem sobratoma Vodetu in Blatniku, pa lazaristoma Wolbangu in Lenčku. Pisal je 15. IV., in sicer tole:
„Oprostite, če Vam kar „skupno“ pišem, želeč Vam izraziti moje želje za vesele velikonočne praznike in Vas pozdravim, skupno z mojimi 12 novinci in sobrati. Obljube bomo imeli 24. maja, potem bomo pa pripravili novi novicijat.
Za sedaj še kar vozimo po novem in ni nič posebnega ali izrednega. Za salezijance-duhovnike se pripravlja 85 mladeničev, ki študirajo filozofijo oziroma teologijo na raznih postojankah. Zjutraj imajo študij, proti večeru pa na polje in razne nasade, da je kaj za pod zob. Seveda živimo prav ubožno po Don Boskovem zgledu, vendar fantje vsaj lačni niso. Sobrat Massimino v Hongkongu nam pošlje vsak mesec pomoč.
Vesel bom, če mi pošljete, ako se je med tem zame kaj nabralo, kar sobratom v Hongkongu. Hvala lepa vsem in tople pozdrave!“
INDIJA
O. JOŽE CUKALE S. J., ki nas je obvestil o smrti misijonarja o. Stanka Poderžaja in smo o tem poročali v prejšnji številki, nam je v zadnjih dveh pismih nadrobil še marsikaj iz svojega delokroga:
„Takole je bilo o Božiču pri nas: Precej parov ženinov in nevest bi rado, da bi bil samo njim na razpolago. Pa kako naj bi, ko pa tudi božični prosjaki prosijo, da si jim na uslugo. Malo dvomim, če imajo res samo tiste strgane srajce, ki jih nosijo ta dan. Malo bolje stoječi so me prišli vabit na čaj; prstane na rokah in zlate ovratnice si popravljajo, kot da bi jih jaz ne videl. A moram brž k cerkvi, to se pravi čez leseni most, ki je razpet nad kanalom in rdeče pobarvan, radi česar tudi kličejo ta kraj Lal pol ali Rdeči most, raz katerega vidiš v bližini še drugega, tako da pravijo potniki iz Tailanda, da je tako slikovito kakor v Bangkoku...
Pomikam se torej proti cerkvi po polževo, ker me ustavljajo vsi po vrsti z voščilom „Subo-borodin“, kar bi se reklo: Srečno, za veliki dan! Poglej no moje čevlje, saj so kar povoščeni, nele izprašeni... Ah, kako sem raztresen in zagoveden, skoraj sem pozabil, da me čaka dolga vrsta spovedancev in da čisto nič še ne vem, kaj naj jim povem po evangeliju, ker vso noč nisem nič spal. Pa kako naj bi, ko te vsake pol ure zdramijo s kolednicami, in komaj odpraviš deseterico, zaslišiš pol ure daleč že drugo. Pater, ki mi je prišel na pomoč, je pa še bolj utrujen kot jaz in tudi nekoliko starejši. Torej zanesti se moram samo na božjega Duha in to je dovolj....
Po maši pa krščevanje! Nič čuda, če že težko čakam na skodelico kave.
da me segreje, kajti božični dnevi so hladni. Sedem z osivelim misijonarjem, ki je tih, kar pomeni, da je utrujen. Ni čuda, zraven vsega dela nam je še hostij zmanjkalo in sva morala lomiti božji kruh in še sestre poklicati na pomoč. Zato sem navil radio, ki oddaja božični spored. Sveti Ksaverij Hi imel tega luksuza; če bi hodil danes okrog s fotografskim ali filmskim aparatom ali celo z zvočnim trakom, tega ne vem. Prav rad priznam, da nisem njegovega kova... .
V naslednjem pismu dobri misijonar že vošči velikonočne praznike vsem misijonskim prijateljem in sodelav cem, se zahvaljuje za prejeti denarni dar iz sklada KM za vse misijonarje, zraven pa sporoča :
„Habemus Cardinalem! Naš kalkut-ski nadškof je imenovan za kardinala! Ko sem v mislih na Tvoj obisk (ki se je ponesrečil) preložil birmo na' fari, ni bil naš nadpastir kar nič zadovoljen. A meni zdaj to zelo prav pride. Ko hom v februarju 1977 imel birmo, bo potrjeval nove kristjane kardinal, kar ni šala pri nas v Bengaliji.
Veste, da je o. Poderžaj začel zidati cerkev, in ko je ravno nameraval zaliti streho in postaviti kupolo, mu je angel Gospodov vzel kladivo in ome-talko iz rok. Mislim, da je moral imeti bolečine že dalje časa, a slovenska kri se ne vda... Misijonski sodelavki Ivanki Pograjec v ZDA je potožil, da mu ni dobro, a sicer težav ni povedal nikomur. Vlila se mu je kri nekje iz želodca in vsi so bili v skrbeh, najmanj pa on sam. Prišel je v Kalkuto, legel, in ko sem ga obiskal, mi je smeje rekel, naj še kaj pridem. Čez nekaj dni je rentgenska slika odkrila raka, ki se je razširil preko jeter na želodec in je bila vsaka operacija zaman. Misijonar je vest sprejel vdano, a videlo se mu je, da je šel skozi Getzemani. To je bilo na Veliki teden. >Umreti, bratje, težko ni, pustiti na-
80 letni br. Janez Udovč S.J.
črte, to boli“, bi rekel s pesnikom. Njegova cerkev kot bengalska Cerkev sta še tako nedodelani... Ugasnil je v petek, 23. aprila. Ko to pišem, naš misijonar že peti dan počiva na pokopališču, ki ga je sam olepšal, ko so ga za nekaj časa poslali v Kalkuto na delo v fari sv. Janeza. Počiva ob Sedeju, Vizjaku in drugih, ki so ljubili kot on Gospoda...“
Smrt dragega sobrata, s katerim je odpotoval v misijone pred skoraj 50 leti, omenja tudi nad 80 let stari mi-
si jonski brat JANEZ UDOVČ S. J., ko nam iz Darjeelingai pod Himahijo piše sredi meseca maja:
„Spet sem bil tri mesece v Kalkuti. Tudi letos, kot vsako leto od 1950 naprej, sem bil povabljen v razsodišče cvetličnih razstav na raznih krajih; to mi zagotovi letalsko vožnjo, tja in nazaj. Semkaj sem se vrnil 20. februarja. Kajpada sem našel čas, da sem tudi obiskoval naše misijonarje, oni pa mene v zavodu sv. Ksaverija, kjer sem bival, saj se tedensko tamkaj oglašajo.
Mislim, da Vam je o. Cukale že sporočil, da smo doživeli težko izgubo: Naš o. Stanko Poderžaj, s katerim in z bratom Drobničem smo skupaj prišli v Indijo, nas je zapustil, še zadnje tedne je z motornim kolesom prihajal v kalkutski zavod in se ni nič pritoževal, da bi mu bilo kaj posebnega, pa kar naenkrat dobim sporo-
S. Terezija Medvešček, Hči Marije Pomočnice.
čilo, da je v bolnišnici z rakom na želodcu in da zdravniki ne morejo nič pomagati, še nekaj dni in sem bral v časopisu, da Stankota ni več. Lahko si mislite, kako me je to zadelo, kakor tudi druge. Odšel je takorekoč v zapregi, z vsemi plemenitimi načrti in v vsestranski zaposlenosti. Nadejam se, da so ga onkraj lepo sprejeli, posebno tisti sobratje, ki so se že pred njim poslovili od tu, ko so žrtvovali svoja življenja za božje kraljestvo, kot on. No, zdaj sem od vseh treh, ki smo pred 50 leti potovali skupaj v Indijo, ostal samo jaz. Bog že ve, kaj dela, naj se vedno izpolni Njegova volja!
Denar, ki ste ga poslali zame o. Po-deržaju pred kratkim, bo gotovo o. Cukale razdelil. Prisrčna hvala vsem dobrotnikom, ki naj bodo prepričani, da bo vse služilo božjemu kraljestvu, za dobrotnike pa vsak dan molim.“
V Bengaliji deluje tudi druga nad osemdesetletnica, s. MAGDALENA KAJNČ, ki je bila v mladih letih skupaj s s. Terezijo v novicijatu loretink v Indiji. Pisala nam je najprej še v lanskem letu, sredi novembra, potem pa spet zdaj, v začetku maja. Iz njenih pisem objavljamo sledeče:
„Tako jaz kot moje sirote smo zelo hvaležni dobrotnikom za dar, ki ste mi ga poslali. Saj sem vsak dan do ene popoldne med bolniki in reveži v tukajšnjem dispanzerju (v Asanselu). Žene in možje navadno pridejo skupaj z malimi otroci in prosijo za kak prigrizek ali sladkorčke, mnogi pa tudi za oblačila in jaz pomagam, kolikor pač morem. Na obiske po vaseh mi ni radi starosti več dovoljeno iti, kakor sem delala v Morapaju, ko sem šla vsako popoldne naokrog, zato sem pa toliko bolj vesela, ko prihajajo dopoldne tako številno k meni. Poleg tega, da jim postrežem z zdravili in drugim, jim pokažem tudi pot v večnost.
Samostan Hčera Marije Pomočnice, ki ga vodi s. Terezija Medvešček, v božjepotnem
Bandelu pri Kalkuti.
Jaz sem zdaj že 47 let v misijonih Indije. Ves ta čas nisem imela prilike, da bi obiskala domovino. A tudi za to hvala Bogu, saj na to niti nisem računala, ko sem odpotovala.“
Drugo pismo:
„Tisočera Vam hvala za Vaše pismo in ček! Spet ste mi poslali pomoč za ttioje sirote. Naj dobri Bog povrne vsem dobrotnikom! Molim za Vas in za dobrotnike pri vsaki maši zjutraj in tudi zvečer in tako bom ravnala do konca mojega življenja, ko in če pa srečno dosežem nebesa, Vas tudi tam ne bom pozabila. V kratkem bom dočakala 84. rojstni dan, a moje sirote uPajo, da bom živela 100 let! Mnogi pravijo, da ne smem umreti, dokler oni živijo... Kakor je božja volja! Priporočam se Vam v molitev, da preveč ne oglušim, rada bi čim dalje mogla razumeti moje reveže.“
Tri pisma imamo tudi od s. TEREZIJE MEDVEŠČEK iz družbe Hčera Marije Pomočnice, ki deluje pri božji poti v Bande! pri Kalkuti.
Prvo nam je pisala iz Shillonga, a je še iz meseca septembra lanskega leta:
„Ne vem, kako bi se Vam zahvalila radi pozornosti in radodarnosti na-pram meni, ubogi slovenski misijonarki! Bog plačaj za dar, ki ste mi ga poslali po o. Cukalu!
Pred nekaj tedni me je obiskal rojak, misijonar Pavel Bernik SDB, ko se je vračal iz Slovenije. Za en dan se je ustavil v Bandelu in maševal v naši kapelici. Bil je zelo navdušen nad obiskom in rekel, da tudi mene pričakujejo. Mislim, da bom to doživela prihodnje leto, a še ne vem, v katerem mesecu.
Tu v Bengaliji revščina raste iz
dneva v dan. Mnogo je brezposelnih, mnogo jih je brez pravega bivališča, nekateri so od podhranjenosti tako oslabljeni, da delati sploh ne morejo, tudi če bi delo našli. Revščino množijo tudi begunci, ki prihajajo zlasti v večje kraje, da si iščejo živeža. Išče jo kajpada tudi delo, a ga le težko najdejo. Naše učenke, prav posebno zunanje, imajo takoimenovani klub za zbiranje obleke in živil v pomoč revežem. Obiskujejo tudi bolnišnice, kjer pomagajo najbolj potrebnim. Drugič so šle v najrevnejše kraje, zbrale najbolj umazane otročiče, ki so bili v samih cunjah, jih okopale, jim dale oblekce in še prigrizek. Upamo, da bodo pri tem delu za uboge vztrajale, tudi ko bodo že zapustile našo šolo.
Vzdržujemo tudi brezplačni dispanzer, v katerega prihajajo po pomoč
bolniki tudi od daleč; včasih se zgodi, da na, poti do nas omahnejo.
Jaz sem, hvala Bogu, še kar zadosti trdna in zdrava, čeprav mi je že 69 let. Dela imam čez glavo, tako da mi za pisanje ne ostaja časa, zato pišem navadno pozno zvečer, ko se mi že zelo dremlje. Sedaj Vam malo več pišem, ker sem v Shillongu na počitnicah, na zborovanju in duhovnih vajah, zato je malo več časa in pa malo manj utrujenosti.
Spreobrnjenja so pri nas v dolini bolj poredka, saj je med ljudstvom veliko raznih ver, pa potem vlada zmeda, katera vera naj bi bila boljša... in se je težko odločiti. Imamo pa nekaj notranjih gojenk, ki se pripravljajo na sveti krst, ter nekaj poklicev iz ubožnih družin. Veliko dobrega moremo storiti z obiskovanjem družin, če
Terezija Medvešček z indijsko sosestro v lamkajšnjem ,,modernem" vozilu.
nam čas dovoli, tistim, ki znamo ben-galščino. Bengalskih sester imamo le malo; tu je bila le ena, pa so jo predstojniki poslali v Italijo na tri letni študij.“
Naslednje misijonarkino pismo je spet iz Bandela pri Kalkuti, in sicer 2 dne 22. decembra lanskega leta. Vošči misijonskim prijateljem vesele božične praznike in blagoslovljeno novo leto. Povabi našega sodelavca na romanje v Bändel, kjer, pravi, se zlasti na božični dan zbere tudi 20.000 >'omarjev, ki so po večini še pogani, Pa le prihajajo z zaupanjem k naši Mariji. Petem pravi:
„Če Bog hoče, bom šla v letu 1976 y Italijo in v domovino. Naša dru žina tu raste iz dneva v dan. Jutri, to rej za božič, bomo razdelile kakih 250 paketov med uboge.“
Preden je pa odšla na pot, nam je še enkrat pisala iz Bandela, dne 18. maja 1976. V pismu nam nekaj več Pove o svojem potovanju:
„V Rimu bom imela nekaj študij-
skih dni in avdijenco pri svetem očetu, Nato grem za mesec dni v domovino, kjer imam še enega brata in tri sestre, pa kup nečakov in nečakinj. Potem se vrnem v Italijo na duhovne vaje v kraju Mornesa, rojstni kraj naše ustanoviteljice sv. Marije Mazza-rello, ki je bila naša prva predstojnica v družbi, pobu jeni po sv. Janezu Bosku.
Te dni smo bile tu zelo zaposlene, kajti praznovale smo 25 letnico, kar so naše sestre prišle v Bändel. Ker je istočasno tudi stoletnica, kar so šle naše sestre sploh prvič v misijone, smo organizirale tudi zadevno misijonsko razstavo. Ob Veliki noči smo imele tudi šest krstov gojenk, ki so jih pripravile na to naše sestre, pa tudi slovesnost prvega svetega obhajila triindvajsetih. Vsako nedeljo pa pride k nam nad 300 deklic in dečkov, večinoma poganskih in iz najbolj revnih družin, ki se igrajo in jih učimo krščanski nauk, jim damo malico in gredo veselo domov. Sedaj smo sicer v
počitniški dobi, a dela se nam ne manjka, ker smo za vse samo tri sestre, kajti ostale so šle v Shillong na duhovne vaje. Tudi jaz sem bila pred tednom dni gori v Shillongu in sem se srečala z g. Pavlom Bernikom SDB, ki Vas lepo pozdravlja, kakor Vas pozdravljam tudi jaz.“
V Bombayu deluje s. KONRADINA RESNIK, ki nam je pisala pred božičem, pa sedaj, dne 10. maja. Iz prvega pisma povzemamo sledeče:
„Lepo se Vam zahvaljujem za dolarje, s katerimi sem si mogla nabaviti novi šivalni stroj, ki mi tako prav pride, in vse sestre so bile tega vesele. Tu se imamo po navadi, mirno sejemo seme božje besede in krščanske ljubezni; gotovo ga pade kaj na rodovitna tla in bo sčasoma obrodilo dober sad. Saj Gospod vidi tudi naše žrtvice, s katerimi zalivamo, kar sadimo, On pa bo rast dal. Vsem dobrotnikom srčna hvala za pomoč!“
Tudi v naslednjem pismu se že zahvaljuje za novi dar, ki ga je prejela iz sklada KM za vse slovenske misijonarje in misijonarke 1. 1975. Ko misijonarka „sočustvuje“ z našim sodelavcem, ki radi zloma v nogi ni mogel naprej v Azijo, pripomni o svoji nesreči:
„Tudi jaz sem imela smolo, ko sem bila zadnjič v dragi domovini. Moja sestra je na vsak način hotela, da gremo skupaj na Svete Višarje, kjer jaz še nisem bila. Šle smo. Zjutraj, takoj po sveti maši tamkaj smo šli malo okrog, da vidimo planine, pa mi je spodletelo in zlomila sem si desno roko za pestjo. Nerodno mi je bilo, zlasti radi drugih, ker so imeli potem probleme z menoj. Tako sem se vrnila v Indijo z mavcem na roki...
Meni gre po navadi. Vesela sem, da lahko delam, kajti dela nikdar ne zmanjka. Posebno sem vesela, kadar
v naši bolnišnici lahko postrežem misijonarjem in misijonarkam, pa tudi s hindujci in mohamedanci se dobro razumemo, saj moramo drug drugemu lajšati trpljenje in jim dajati poguma, v zaupanju na božjo pomoč. Mnogi hindujci zelo radi govore o Bogu in imajo veliko zaupanja vanj; tudi sicer se radi pogovarjajo o verskih zadevah.“
Oglasil se je tudi salezijanski brat LUDVIK ZABRET SDB iz bližine nekdanje Goe v Indiji. Pisal je v prvi polovici aprila. Ker mu je naš sodelavec nekaj omenjal, da bo kljub prvemu ponesrečenemu pohodu v Indijo skušal kasneje iti tja k slovenskim misijonarjem in misijonarkam, misijonar misli, da bo to že prihodnje leto, pa mu pravi:
„Komaj bom čakal prihodnjega leta za Vaš obisk. Tedaj bo 30 let mojega dela tu v Indiji in bova ta jubilej skupaj praznovala.
Delo na stavbah gre bolj počasi naprej, a upam, da bodo pod streho do deževne dobe, ki se začne meseca junija. Najprej bo končan internat za kmetijsko šolo, dočim gre dom za sestre in njih dispanzer bolj počasi naprej. Naši zidarji praznujejo kar po cel teden, zato pa delo zastaja. Sestre so prišle že nekajkrat na ogled, ker bi se rade vselile, ko so se enkrat odločile, da pridejo pomagat. To bo res velika pridobitev za naše naselje in za druga naokrog, ker sestre bodo skrbele za bolnike, zlasti za nego otrok, posebej se bodo pa še zanimale za ženstvo po vaseh.
Po veliki noči bom šel na duhovne vaje in upam, da se srečam tam tudi s sobratom Kešpretom, da se malo po domače pomeniva, da ne pozabiva naš lepi slovenski jezik. Vsem drugim misijonskim prijateljem in dobrotnikom prav tople pozdrave, zlasti tudi Vašim sodelavcem!“
IRAN
S. Francka, v družbi CECILIJA RODE, usmiljenka sv. Vincencija pa-velskega, je tam predstojnica in deluje pred vsem v gobavskem naselju Pisala nam je koncem januarja in v začetku februarja. Povzemamo, kar bi zanimalo vse:
»Naši ljudje tu so zelo fanatični in obenem verni muslimani. Ob obletnici smrti Hosseina, Mohamedovega na,-slednika v vodstvu islama, so cele tedne proslavljali njegovo življenje oblečeni v črne tunike; najbolj verni celo svoje otroke oblečejo v črno, celo one v zibelkah. Te dni se s šopom verig bičajo v ritmu, kajpada bolj simbolično, narahlo, po hrbtu. Vrste se v procesijah, v katerih prepevajo o tem svojem junaku, ki je umrl mu-čeniške smrti.
Dvakrat mesečno peljem otroke v mesto na sprehod. Kadar je lepo, gre mo pred vsem naravo občudovat. Zdaj po zimi sem pa prosila za dovoljenje da smo šli pogledat univerzo, ne toliko notranjščino, ampak na zunaj, saj otroci ne bi veliko razumeli o notranji ureditvi, ker so še majhni. Tam so nas zelo lepo sprejeli. Ko smo šli vse naokrog, so nas povabili na čaj, čisto po vzhodnem običaju. Naši mladi div-jački (od 6 do 15 let stari) v umazanih gumijastih čevljih so bili kar onemeli od začudenja, da so se znašli v tako lepem salonu, ki je bil poln lepih naslonjačev in razkošnih perzijskih preprog. Ko smo se poslovili, sem naše male zelo opravičevala, če so se kaj napačno zadržali ali kaj umazali, saj so bili prvič v takem salonu in tako imenitno postreženi.“
NOV SLOVENSKI MISIJONAR
Miha Drevenšek se v Londonu pripravlja na odhod v Zambijo, kamor upa priti januarja 1977 kot prvi slovenski minorit tamkaj. Rodil se je I. 1946 v župniji Videm pri Ptuju, posvečen je bil I. 1972. Zdaj v Londonu študira angleščino in misiono-logijo. Misijonski prijatelji bomo molili zanj, da srečno doseže svoj cilj!
[MIStlIKDtDM ®[?(D2(D[D0[!.0®
Misijonar o. Jože Kokalj S. J. je, kakor smo poročali, odpotoval na bolezenski dopust. Zdaj se nam je oglasil iz angleškega Londona, kjer je doživel zanimivo srečanje, ki nam ga takole opiše: „Lep pozdrav nenavadne družbe, zbrane v Londonu: dva z Madagaskarja in dva Zambijca; po en svetni duhovnik, lazarist, minorit in jezuit. Minorit se Vam s tem pismom predstavlja kot bodoči zambijski misijonar, jezuit se ozdravlja svoje tropske bolezni, lazarist se poslavlja na poti nazaj na Madagaskar, škofijski se pa pripravlja na delo v Braziliji. Vsi pozdravljamo Vas in vse misijonske prijatelje! Vaš vdani in hvaležni Jože Kokalj. Sopodpisniki tega pisma so: Miha Drevenšek, minorit, France Buh, lazarist in Stane Cikanek, bivši mal-gaški misijonar, zdaj kandidat za delo v Braziliji. Res, nenavaden, zanimiv in razveseljiv pozdrav...
Iz pisma Jankota Kosmača z 2. junija iz Ankarane zvemo, da je misijonar Buh že nazaj na Madagaskarju: „Vrnil se je z dopusta močan in vesel. Z novimi močmi se je vrgel na delo v Vondrozo.“ Pričakujemo kak obširnejši dopis od Buha samega, kako se mu je godilo med rojaki v ZDA, v Kanadi, v Lcndonu, drugod med evropskimi Slovenci, pa v Sloveniji sami, in kako se je znašel spet v svoji novi domovini, med Malgaši.
Bivši dolgoletni misijonar v nekdanjem Belgijskem Kongu, lazaristovski brat Karel Kerševan, rodni in redovni sobrat še zdaj tamkaj delujočega Marcela Kerševana, se nam je iz Belgije oglasil s pismom, iz katerega povzemamo sledeče zanimive vesti: „Belgijski lazaristovski misijon v Zaire (nekdanji Belgijski Kongo) je prešel v zgodovino, ker so tamkajšnji naši sobratje sedaj v dveh sosednjih škofijah. Letos odidejo na delo tjakaj trije mladi poljski sobratje, ki tu čakajo na bližnji odhod. Misijonsko delo je v novih razmerah povsem različno od nekdanjega. Pogoji v mnogočem sličijo onim v socialističnem ozračju Slovenije.“
Kakor bralci lahko razberejo iz njegovega zadnjega pisma v tej številki, ima naš salezijanski misijonar Andrej Majcen srečo, da lahko' še kar naprej deluje v rdečem Vietnamu in celo pri vzgoji novih salezijanskih duhovniških poklicev. Saj se trenutno tamkaj formira kar 80 domačih salezijanskih duhovniških kandidatov! Kako nam je to v veselje! Upanje vstaja, da bo mogla Cerkev tudi med rdečimi režimi obstajati in se razvijati, čeprav v težkih okoliščinah prilagojevanja novim razmeram in oblastem. Sicer pa Cerkev mora, kjer le more in kolikor more, biti navzoča med vsemi narodi. Kdaj bo zmogla spet bolj zaživeti v največjem narodu sveta, na Kitajskem ? Moliti je treba... Misijonar Majcen nam to pot sporoča, da bi mu zelo prav prišlo, kar moremo poslati njegovemu delu v pomoč. Pošiljati pa je samo na naslov: Rev. Luigi Massimino (Per A. Majcen), 18 Chaiwan Rd., Hong Kong, Asia. Od tam mu bodo po različnih potih poslali v Vietnam.
Pismo, ki pogreje, smo prejeli te dni iz Kanade. Takole se glasi: „Vse se zelo draži in tudi Vaši izdatki pri izdajanju Katoliških misijonov. V sklad tem pošiljam 20 dolarjev, da boste lažje krili stroške. - Štefan Novak, Scar-borough, Kanada.“ Naročnik, ki čuti z nami in z misijoni, podobno kot mnogi, ki prispevate v tiskovni sklad našega lista. Zahvaljen on, zahvaljeni vsi!
K slikam na naslovni strani: Levo zgoraj tibetanski svečenik, zraven katoliška cerkvica v Vietnamu; spodaj levo: Kitajska mladina slavi Maoce-tunga, zraven: formoška igralka.
RAZDELITEV SKLADA „KATOLIŠKIH MISIJONOV“ ZA VSE SLOVENSKE MISIJONARJE
„Katoliški misijoni“ so poleg drugega glasilo slovenskih misijonarjev; ti po njih poročajo slovenskim rojakom o svojih prizadevanjih za širjenje Kristusovega kraljestva v Aziji in Afriki. To njihovo prelepo delo ni brez težav in ena izmed njih je tudi pomanjkanje sredstev, ki so potrebna modernemu apostolatu. Rojaki, ki berejo poročila svojih zastopnikov na misijonskem polju Cerkve in čutijo s Cerkvijo, žele svojim misijonarjem v njih stiskah priskočiti na pomoč, z njimi vsaj nekoliko, svojim močem primerno Sodelovati. To zmorejo z molitvijo in žrtvijo, se pravi, z duhovnimi darovi, Pa tudi z materialno pomočjo, ki v današnjih časih predvsem obstoji v denarju.
Po zaslugi tridesetletnega izhajanja našega lista v izseljenstvu, se tudi rojaki po svetu in v zamejstvu bolj in bolj ogrevajo in zavzemajo za to Pomoč misijonarjem. Skoraj v vsaki deželi, kjer žive Slovenci, je kaka bolj ali manj organizirana skupina na delu za zbiranje denarne pomoči misijonarjem; včasih je to pred vsem kak posebno vnet in požrtvovalen posameznik. Če bi naš list zmogel zbrati od vsepovsod podatke o tem, koliko se daruje in pošilja misijonarjem v izseljenstvu in zamejstvu, bi številka narasla pač nad 50.000 dolarjev letno vsem skupaj. Čisto v smislu misijonskega dekreta II. Vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora se večina darov za slovenske misijonarje odpošilja naravnost iz posameznih misijonskih žarišč izseljenstva in zamejstva misijonarjem na terenu; tako je zagotovljen tudi večji esebni stik misijonarjev z misijonskim zaledjem, kar je v veliko korist enim W drugim, zlasti v duhovnem pogledu.
Naravno je, da se nekateri teh darov za slovenske misijonarje stekajo tudi h „Katoliškim misijonom“, njihovemu glasilu, zlasti vsi darovi iz Argentine in nekaterih evropskih dežel, zlasti iz Koroške. Misijonarji listu Pošiljajo svoje sestavke in slike, pa drobna poročila v pismih; ali naj jim list za to ne bo skušal tudi kaj poslati?! Zato vzdržujejo „Katoliški misijoni“ svoj Sklad za vse slovenske misijonarje v tej ali oni obliki že od početka svojega obstoja pred nad 50 leti v domovini in zdaj že 30 let v tujini. Ta sklad ne pozabi prav nobenega od resničnih slovenskih misijonarjev, vsak Je v večji ali manjši meri deležen sredstev iz njega leto za letom. Poleg tega list posreduje tudi darove, ki jih dobrotniki namerjajo še posebej za tega ali °uega misijonarja.
Kansko leto je bilo v misijonih Afrike in Azije vsega skupaj 77 slovenskih misijonarjev. Iz sklada „Katoliških misijonov“ se jim je skupno Poslalo 15.444 dolarjev, 1.109 dolarjev več kot prejšnje leto. Poleg tega se jo posameznim misijonarjem namenjenih posebnih darov poslalo 578 dolarjev. Tako bi povprečno vsak misijonar iz tega vira prejel na leto okrog
220 dolarjev, kar je prav za prav malenkost, če pomislimo, da je misijonarju treba vse leto ne le živeti, ampak tudi delovati. Zavedamo se, da je naš doprinos le drobtinica za kritje njihovih potreb, a dragocena. Tudi tu velja: Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača. .. če pomislimo na še večje vsote, ki jih prejemajo še od drugih strani slovenskih misijonskih dobrotnikov v svetu in zamejstvu, je slika že nekoliko lepša in gotovo' naše skupno delovanje v tej smeri pomeni misijonarjem v misijonih dobrodošlo oporo, katere so veseli in dobrotnikom zanjo srčno hvaležni.
Letos je „Katoliškim misijonom“ uspelo zbrati in razdeliti še preje kot lani prispevke za misijonarje iz prejšnjega leta, zato moremo že v tej julijski številki objaviti številke o razdelitvi. Navajamo po abecedi misijonarje in pri vsakem, koliko je ali bo prejel iz tega skupnega sklada „Katoliških misijonov“ za vse slovenske misijonarje in misijonarke, vse v dolarjih:
Bernik Pavel, 405; Bratina Prane, 300; Brilej Rozalija, 100; Buh Franc, 300; čuk Emil, 200; Cukale Jože, 391; Delčnjak Hugo, 300; Ehrlich Janez, 185; Flajšman Frančiška, 100; Gajšek Rok, 300; Gider Pepi, 300; Germek Ivan, 100; Hočevar Deodata, 190; Janež dr. Janez, 350; Kanjč Magdalena, 100; Karničnik Mojca, 150; Kavčič Bogdana, 150; Kešpret Ivan, 191; Kos Vladimir, 392; Kerševan Marcel, 100; Keefe John, 200; Ketiš Evgen, 297; Kladnik Albin, 308; Kokalj Jože, 400; Kosovel Ernesta, 187; Kosmač Janko, 300; Kraner Franček, 300; Kravos Zdravko, 190; Langerholz Kalista, 225; Lesjak Ksaverija, 150; Majcen Andrej, 400; Marinčič Jože, 117; Medvešček Terezija, 150; Miklavčič Anica, 170; Mlakar Kristina, 100; Mlakar Janez, 300; Mrhar Marjeta, 200; Mujdrica Janez, 100; Novak Frančiška, 250; Ncvak Vincencija, 150; Ošnjak Lovro, 200; Opeka Peter, 152; Pavlič Terezija, 150; Pavlišič Marija, 150; Pavlin Stanko 300; Pirc Ksaverija, 310;Poderžaj Stanko', 434; Pogorelc Elizabeta, 150; Potočnik Amanda, 150; Poznič Valentin, 137; Pregelj France, 120; Puhan Janez, 300; Franc Rebol 250; Resnik Komadina, 100; Roberts Edvard, 190; Rink Franc, 246; Rode Francka, 150; Rovtar Jože, 100; Rudež Radko, 300; Selak Ivan, 100; Slabe Janko, 300; Sreš Marija, 180; Šeme Danijela, 150; Škerlj Zora, 100; Šteh Benigna, 100; Štanta Ivan, 300; Tomažin Lovro, 300; Udovč Janez, 150; Vidmar Leopold, 150; Zabret Ludvik, 150; Zalaznik Miriam, 194; Zidarič Ana, 128; Zupančič Jožefa, 150; žužek Janja, 300; žužek Silva, 245.
(Od gori navedenih vsot jih je le malo, ki še niso bile odposlane iz vzrokov, ki ne zavise od nas. Pripominjamo tudi, da je bila vsota za s. Danijelo Šeme odposlana njenemu misijonu na Madagaskar, ko ona že ni bila več tamkaj. Vsote za Petra Opeka je bila njemu oddana, ko se je v Parizu pripravljal na odhod v Argentino in potem po posvečenju nazaj na Madagaskar.)
Ta objava naj bi bila tudi nekak obračun „Katoliških misijonov“ misijonarjem in dobrotnikom. Nam pa je pobuda, da se vsem, ki so v teku leta 1975 prispevali v ta sklad, v imenu zgoraj navedenih misijonarjev še enkrat zahvalimo z iskrenim Bog plačaj, saj misijonarji nam v vsakem pismu naročajo, naj to storimo, sami pa nas zagotavljajo svojih lastnih in svojih vernikov ter katehumenov molitev za dobre duše, ki nanje mislijo in zanje žrtvujejo. Tako soživimo in se povezujemo v tem občestvu vemih za neverne, vse pa, da bi božje kraljestvo zajelo čim več sveta, čim več Bogu tako dragih duš.
NASLOV SLOVENSKIH MISIJONARJEV
Kev. BERNIK PAVEL SDB fron Bosco Tchnical School Shillong 793003 MEGHALAYA - INDIA
Rev. FRANC BRATINA ESC
Rte. Bag 1620
St. Michael’s Mission
Middelburg
Transvaal
SOUTH AFRICA
Sr. ROZALIJA BRILEJ Society of the Helpers R e i p u, Hsinchu-hsien
Taiwan - formosa
Rep. of CHINE
Rev. FRANC BUH CM E. K. A. R.
T o n d r o z o (Farafangana)
Madagaskar sud
Rev. EMIL CHIUCH Catholic Church Kifumbe Rrivate Bag
Makambako, Njombe TANZANIA (Africa)
Rev. JOŽE CUKALE SJ
St. Anthony Church
Krishnanagar
R- O. R. C. Thakurani
Bishmepar 773503
INDIA
Rev. DEČMAN LEO Catholic Church Mu Kenk Ri Rum Wang Eup 312-11 CHUNG PUKTO SOUTH COREA - ASIA
R- HUGO DELČNJAK OEM -Mission Catholique
R- P. io
Rande
TOGO Africa)
Rev. JANEZ EHRLICH SJ 30 Park Street 10 Calcutta
INDIA
Sr. FRANČIŠKA FLAJ ŠMAN Casilla Correo 455 Misiön San Leonardo Chaco Paraguayo Asuncion
PARAGUAY - SUD AMERICA
Rev. ROK GAJŠEK CM Mission Catholique Vangaindrano MADAGASCAR SUD
Rev. PEP1 GIDER Mission Catholique Vangaindrano MADAGASCAR SUD
Fr. IVAN GERMEK SJ St. Joseph’s Industrial School Finger Post P. O. Ootacamund 643006 The Nilgeris INDIA 3.
GLINŠEK JANKO Mission Catholique Vangaindrano MADAGASCAR SUD
Sr. DEODATA HOČEVAR OSU Djl. Ir. H. Djunda 29 P. O. Box 153 D Jakarta V|12 INDONESIA
Dr. JANEZ JANEŽ *
St. Mary’s Hospital Lotung
TAIWAN - FORMOSA Rep. of CHINE
JEMEC TONE Mission Catholique Ranomena (par Vangaindrano) MADAGASCAR SUD
Sr. MAGDALENA KAJNČ
Loreto Convent
P. O. A s a n s o 1
Dt. Burdwan, W. Bengal
INDIA
Sr. KAKNIČNIK MOJCA Miss, de Christ-Jesus Popokabaka, B. P. 7245 Kinshasa 1 Republique du ZAIRE APRICA
Sr. BOGDANA KAVČIČ ß. P. 22 Rukago N g o z i BURUNDI Afrique Centrale
Rev. IVAN KEŠPRET SDB Citadel, Siga, Taylor Road 10 M a d r a s 600010 INDIA
Rev. MARCEL KERŠEVAN CM Mission Catholique B i k o r o (par Mbandaka)
ZAIRE (Africa)
Rev. JOHN KEEPE Diocese of Fort Portal P. O. Box 176 Fort Portal UGANDA (East Africa)
P. EVGEN KETIŠ OFM Mission Catholique K a n d e
TOGO (Africa)
P. ALBIN KLADNIK FSC Catholic Church P. O. Box 9 White River SOUTH AFRICA
P. JOŽE KOKALJ SJ Matero Catholic Parish P. O. Box 3243 Lusaka
Z A M B I A (Africa)
P. VLADIMIR KOS SJ Sophia University 7 Kioicho, Chiyoda-ku Tokyo JAPAN
Rev. JANKO KOSMAČ Mission Catholique Box 129
Farafangana MADAGASCAR SUD
Sr. KOSOVEL ERNESTA Canossian Sisters P. O. Box 2756 Dar Es Salaam TANZANIA East Africa
Rev. KRANER FRANČEK Mission Catholique Vangaindrano MADAGASCAR SUD
Rev. ZDRAVKO KRAVOS B. P. 166 Bafia O m b e s s a
GAME RUN (Africa)
S. MARIJA K. LANGERHOLZ FMM Mary Inmaculate Convent 810 Chung Hua Lu H s i n c h u
300 TAIWAN-FORMOSA Rep. of CHINA
Sr. KSAVERIJA LESJAK OSU
Ursuline Convent
P. O. Box 138
Krugersdorp
1740 TRANSVAAL
SOUTH AFRICA
Rev. ANDREJ MAJCEN SDB Don Bosco Thu-Duc D. T. T h u D u c 65 VIETNAM SUD - ASIA
Fr. MARJAN MARINČIČ Grand Seminaire St. Gali B. P. 78 O vi d ah R. P. du BENIN (Africa)
(ex Dahomey)
Sr. TEREZIJA MEDVEŠČEK Auxilium Convent Bändel P. O. Hooghy
C a 1 c u 11 a, West Bengal INDIA
Sr. ANICA MIKLAVČIČ Catholic Church Shin Minli C u n g L i Taoyuan Shien TAIWAN - FORMOSA Rep. of CHINE
P. JANEZ MLAKAR SJ P. O. Box 3243 Lusaka
Z A M B I A (Africa)
Prof. KRISTINA MLAKAR Matero Catholic Church P. 0. Box 3243 Lusaka
Z A M B I A (Africa)
Rev. JOŽE MLINARIČ SDB Rukago B. P. 22 N g o z i
BURUNDI (Afrique Centrale)
Sv. MRHAR MARJETA Mission Catholique Tangainony (par Farafangana) MADAGASCAR SUD
Rev. MUJDRICA JANEZ SJ Matero Catholic Parish P. O. Box 3243 Lusaka
Z AM BIA (Africa)
Sr. M. F. NOVAK OSU Regina Coeli School P. O. 39 C h i e n g m a i THAILAND (Asia)
Sr. M. VINCENT NOVAK Obl.
R. C. Mission, P. O. Box 9 K e i ni o e s 8860 (Cape Province)
SOUTH AFRICA
Rev. OPEKA PETER CM Mission Catholique ^angaindrano MADAGASCAR SUD
Sr. TEREZIJA PAVLIČ Mission Catholique a n g a i n o n y (par Farafangana)
MADAGASCAR SUD
Rev. PAVLIN STANKO SDB H. K. Tang King Po College 2S Kennedy Ro a d HONG KONG (Asia)
Sr. MARIJA PAVLIŠIČ Mission Catholique V angaindrano MADAGASCAR SUD
Sr. MARIE X. PIRC OSU Regina Mundi Institute 1110 Soi Wat Phai 12 Bangkok
Thailand - asia
Sr. POGORELC JEANNE ELIZ. Box 25
Springbok 8240 C. P. - South Africa
Sr. AMANDA POTOČNIK Mission Catholique Vangaindrano MADAGASCAR SUD
Fr. VALENTIN POZNIČ FSC P. O. Glen-Cowie P. 0. Box 1 Middelburg, Transvaal SOUTH AFRICA
P. FRANCE PREGELJ SJ Chishawasha Mission P. O. Box 567 Salisbury R H O D E S I A (Africa)
Rev. IVAN PUHAN CM Mission Catholique, B. P. 28 Vangaindrano MADAGASCAR SUD
Rev. FRANC REBOL MM Catholic Mission Yuan Li (Miaoli)
TAIWAN - FORMOSE Rep. of CHINE
Sr. KONRADINA RESNIK St. Elisabeth’s Nursing Home Harkness Road Malabar Hill Bombay 6 I N D I A
Rev. RINK LOUIS C.S.C.
St. Patrick’s High School P. O. Box 1005 Monrovia
LIBERIA - (West Africa)
Fr. EDVARD L. ROBERTS Catholic Mission Eudulen P. O. Box 4 Ngorongoro (via Arusha)
TANZANIA (East Africa )
Sr. CECILIJA RODE Ecole Bon Ali Cuia Pahlavi 804 Tabriz IRAN
Rev. ROVTAR JOŽE SJ Mpima Seminary P. O. Box 72 K a b w e
Z A M B I A (Africa)
Rev. RUDEŽ RADKO SJ Katondwe - ZA M BIA (še ni točnega naslova)
Fr. IVAN SELAK Mission Catholique Ranomena (par Vangaindrano) MADAGASCAR SUD
Rev. JANKO SLABE E. K. A. R.
M a t a n g a
(par Vangaindrano)
MADAGASCAR SUD
Sr. SREŠ MARIJA Nana Kantharia Post: Lusadiya Sabarkantha Distr. 383250 GUJARAT - IN D I A
Sr. ŠKERLJ ZORA OSU
Botswana
AFRICA
(še ni točnega naslova)
Sr. ŠTEH TEREZIJA ALOJZIJA Voortrekkerstraat 118 Ceres 6835 R. SUD AFRICA
Mampera ŠTANTA IVAN CM E. K. A. R.
I h o s h y
MADAGASCAR SUD
Sr. TEREZIJA BENIGNA ŠTEH Roman Catholic Mission P. O. Box 600 Vredendal (Cape Province)
SOUTH AFRICA
Rev. SUŠNIK RADO CM Mission Catholique Vangaindrano MADAGASCAR SUD
P. LOVRO TOMAŽIN SJ
Bcx Ch. 55
Chelston
Lusaka
Z A M B I A - (Africa)
Fr. JANEZ UDOVČ SJ St. Joseph’s College North Point Darjeeling INDIA
Fr. LEOPOLD VIDMAR SJ
Morning Star College
P. O. Sewli (via Barrackpore)
24 Parganas (West Bengal) INDIA
Rev. LUDVIK ZABRET SDB Don Bosco F'arme Rivona P. O.
Sulcorna - Goa INDIA
Sr. dr. MIRIAM ZALAZNIK St. Mary’s Convent 53, Tagore Road K a n p u r U. P.
INDIA
ŽITNIK FREDI Mission Catholique Vangaindrano MADAGASCAR SUD
Sr. JOŽEF1 A ZUPANČIČ 546 Osaka Shi Higashi Sumiyoshiku Yamasaka Cho< 5, N. 26 Seibo Seishien JAPAN
Sr. Dr. AGNES ŽUŽEK SCMM P. 0. Box 2891 Rittat Hospital Addis Abeba E TH IO PIA (Africa)
Sr. Dr. SILVA ŽUŽEK SCMM Holly F'amily Hospital P. O. Box 21 B e r e k u m B|A GHANA (West Africa)
Sr. ŽUŽEK TEREZIJA SCMM
Y e m en
ARABIA
(še ni točnega naslova)
(Niso navedeni misijonarji, ki še v Evropi čakajo nai odhod ali na novo mesto oziroma nam še ni znano, so li že odšli v misijone. Na primer: Miha Drevenšek, Lovro Ošnjak in Marica Potočnik.)
“KATOLIŠKI MISIJONI" so splošen misijonski mesečnik, glasilo papeških misijonskih družb, slovenskih misijonarjev, "Slovenske misijonske zveze". Izdaja ga "Baragovo misijonišče". Urejuje Franc Sodja C.M., soureja in upravlja Lenček Ladislav CM. — Naslov uredništva in uprave: El Cabezuelo (ex Loubet) 4029, Remedios de Escalada, Provincia Buenos Aires.
Tiska "Editorial Baraga S.R.L.", Pedernera 3253. S cerkvenim dovoljenjem NAROČNINA ZA LETO 1976: V Argentini in sosednjih deželah: II. polletje 400 pesov, dosmrtna 10.000. Celoletna: V ZDA in Kanadi: 4 (8, 60) dolarjev;, v Italiji: 2000 (4000, 30.000) Lir; v Avstriji 80 (150, 1.200) šilingov; v Franciji 16 (30, 250) NF; v Angliji 1 y2 (3, 20) funtov; v Avstraliji 4 (8, 60) dolarjev.
PLAČUJE SE NA SLEDEČIH NASLOVIH:
Argentina: Baragovo misijonišče, El Cabezuelo (ex Loubet) 4029, Remedios de Escalada, prov. Buenos Aires. — Dušnopastirska pisarna, Ramön L. Falcön 4158, Buenos Aires. ZDA.: Rev. Charles A. Wolbang CM, St. Joseph's College, P.O. Box 351, Princeton, New Jersey, 08540. — Mr. Rudi Knez, 17826 Brian Ave., Cleveland, O. 44119. — Mrs. John Tushar, Box 731, Gilbert, Minn. 55741. —Mrs. Ana Gaber 2215 So. Wood Street, Chicago, III. 60608 U.S.A.
Kanada: Župnija Marije Pomagaj: 61 1 Manning Ave, Toronto 4, Ont. Za Ontario (razen Port Arthurja) in za Quebec: Rev. Jože Časi CM, istotam. Za Montreal in okolico: Rev. Ivan Jan CM, 405 Marie Anne East, Montreal, P. Q.
Italija: Dr. Kazimir Humar, Corte San llario 7, Gorizia.
Tut: Oddajati na naslov: Marijina družba, Via Risorta 3 Prancija: s. Cecilija Prebil, Rue du Bac 140, Paris VI.
Avstrija: B. Seelsorgeamt, Viktringer Ring 26, Klagenfurt.
Anglija: Rehberger Gabrijela, 132, George Street, Bedford.
Avstralija: Slovenske sestre, 4 Cameron Court, KEW, Vic. 3101.
MISIJONSKI DAROVI
ZA BARAGOVO MISIJONIŠČE
Argentina, v pesih: Ivanka Strgar, 100; SLOGA ob bilanci, 3.000.
dosmrtne naročnine
Matilda Furlan, 1.000 pesov.
ZA TISKOVNI SKLAD „KATOLIŠKIH MISIJONOV“
Štefan Novak, Scarborough, Kanada, 20 dol.
USA po 1 dolar: Joseph Schimitsch, Pauline Vrečar, Joseph A. Ovsenek, Josephina Škrabec, Mathew Tekavec, Frank Mlinar, Frances Ošaben, Anthony Rozman, Anka Krivograd, Antonia Rozman; 2 dol. Avgust Kovač; 4 dol. mrs. John Tushar; 5 dol. Anthony Gaber; (i dol. Ivanka Velikonja.
Avstralija: Marija Zai, 10 dol.: Mr. F. Čehov, 2 dol.; Maks Korže, 1 dol. Argentina: Fani Jamšek, 100 pesov in 300 pesov; Janez Tršan, 150.
V SKLAD KM ZA VSE MISIJONARJE
Argentina, v pesih: N. N., 1.000; č. g. Boris Koman, 400; Jože Mihelj, 500; Jože Draksler, 150; Ivanka Strgar, 100; Lojzka Zavrtanik, 100; N. N., San Justo, 500; Ivica Lesjak, 200; dr. Maks in Anica Loh, 400; N.;N., Wilde, 500.
Avstralija, v avstralskih dolarjih: Sestre frančiškanke, Kew, 20; Marija Zai, Adelaida, 30.
Italija: Rimski Slovenci, 73.940 Lir.
Francija: N. N., Tuquegneux, 200 frankov.
Za POSAMEZNE MISIJONARJE
Argentina, v pesih: Č. g. Stanko Skvarča, Lujän, za o. Jožeta Cukale, R’dija, 1.000; za istega, Albin Avguštin, Boulogne, 500. Za Petra Opeka CM, Madagaskar: družina Marolt, 1.000; družina Opeka, 1.000 pesov.
VSEM TISOČKRAT BOG PLAČAJ!
Iz življenja Cerkve na Madagaskarju
Registra Je Prop. Int. No. 1150563 Director responsable, Lenček ladisio* Oomicilio legal, Corhabombo Rueno» A|re«
	FRANQUEO PAGAOO
s!«	Concosiän N’ 3143
3 S> s'	TARIFA REDUCIDA
<	Conc«ti6n N* 5612