Književnost in umetnost. Knjižnica za mladino. Skrivnosti izza kulis. Pogledali smo za kulise in videli sledeča čudesa, ki jih čini in večini učiteljska samosvest, ponos, vzajemnost: Na Goriškem (šolski okraji Gorica, Tolmin, Sežana) je 149 šol, ki so naročene skupno na 216 iztisov »Knjižnice za mladino«. To je napredek, ki ga mora biti vesel sam Bog gori v zlatih nebesih in gospod založnik v solnčni Gorici menda tudi. Ko bi bilo povsod tako ali vsaj ne veliko slabeje. Toda poglejmo na Štajersko ! v V vseh okrajih slovenskega Stajerja je okolo 232 šol, ki je naročenih izmed njih 145 na »Knjižnico za mladino«. Z ozirom na posebne razmere, ki slovenski knjigi na Štajerskem niso posebno ugodne, moramo konštatirati, da to število štajerskim tovarišem ni v sramoto. Kličemo pa jim: Naprej! Te knjižice naj si utarejo pot v slehrno šolo! Zalostnejša perspektiva se nam kaže v tem pogledu na Kranjskem, kjer so razmere slovenski knjigi najugodnejše, a imenovano podjetje doslej ni našlo milosti. Poglejmo! Vsekakor predujoči tu med vsemi logaški okraj z 28 šolami in 19 naročniki, za njim bi bil morda krški okraj z 32 šolami in 11 naročniki in blizu tudi kočevski z 42 šolami in 12 naročniki, kakor tudi okraj ljubljanske okolice z 41 šolami in 11 naročniki ali tudi novomeški okraj z 34 šolami in 10 naročniki. Približno v enaki letargiji se senčijo potem: postojinski (42 šol z 10 naročniki), litij ski (29 šol, 7 naročnikov), kamniški (41 šol, 10 naroč.), r a d o v 1 j i š k i (29 šol, 7 naročnikov). Prav odzadaj pa capljajo: kranjski okraj (54 šol, 9 naroč.), črnomaljski (24 šol, 4 naroč.) in Ljubljana (20 šol, 3 naroč.). Pri mestnih šolah ljubljanskih moramo pripomniti, da lahko kupujejo knjižice našega podjetja v mestnih knjgotržnicah, ker si sploh ne^moremo misliti, da bi ogromna večina ljubljanskih Ijudskih, trgovskih, dekliških in srednjih šol bila brez »Knjižice za mladino«. Toda drugače je z okraji, kjer je naročena komaj Vc> 74 in kvečjemu */s šol. Zakaj se ne apelira na okrajno uči- teljsko društvo, ki naj bi imenovalo kakor za stanovsko ostalo časopisje tudi za to podjetje svojega posredovalca in poročevalca ? Brez reklame se danes ne dožene ničesar. Najžalostnejši prizor nam nudi v tem pogledu zares »tožna« Istra brez vsakega naročnika. Ali se tukaj pomnožujejo šolarske knjižnice samo z molitveniki družbe sv. Mohorja? In vendar poznamo okraje in kraje, kjer bi bilo treba samo hoteti, pa bi okrajni šolski svet zmogel tiste 3-60 K na leto. Zaradi tega bi Istra ne bila nič bolj »tožna«. In ta zlata tržaška okolica s tolikim številom društev, s tolikimi in tako požrtvovalnimi rodoljubi, nima tudi nobenega naročnika. Poslej ne bo več gospodaril v šolah mestni magistrat. Gg. voditelji pokažite, da niste več sluge mestne kamore, marveč možje, ki jim je na srcu napredek mladinel Gospod nadzornik vas bo gotovo podpiral drage volje. — V Korotan pride »Knjižnica za mladino« najbrž tudi šele skozi Karavanjski tunel. Ali ne? Pravijo, da sili Nemec tam skozi na Kranjsko. Nemci trde, da uhajajo že zdaj tam skozi kranjski hujskači na Koroško. Kdo pravi prav ? — Za danes dosti o tem. V tisku je sedaj 31. knjiga »Knjižnice za mladino«. V nji zagledajo beli dan doslej še nenatisnjene pesmi Fr. Žgurja ter več krajših črtic in povestic z eno bajko J. Trošta. Oba pisatelja sta znana naši mladini, oba sta dokazala že dovolj, da znata pisati za otroke. Zato upamo, da se razširi tudi krog čitateljev in naročnikov »Knjižnice za mladino«. Privatni naročniki so itak redki; zato pa ostane edina pot: »Knjižnica« si uteri vhod v vsako šolo na SIovenskem! V to pomozi naša stanovska zavednost!