2

3


ECCE ORGANVM !

26

april 2022
Ars organi Sloveniae

Vsebina / Contents
Jenkove orgle opus 22 v katedrali sv. Petra 
v Djakovu na Hrvaškem  [3]
	Dodatek – iz zapušcine Franca Kimovca  [7]
Orgle v katedrali sv. Štefana v Passau  [21]

Naslovnica / Front cover
Katedrala Djakovo, orgle Franca Jenka iz leta 1936 (foto iz arhiva J. Zupana)

ECCE ORGANVM!
Obvestila Ars organi Sloveniae
ISSN 2463-9397
26 - april 2022
http://glej.orgle.si/
Izdaja Društvo Jarina Bohinj
Pripravil in uredil Jurij Dobravec
Besedilo, ilustracije in oblika so avtorske. 
Uporaba dovoljena samo po predhodnem dovoljenju.
www.arsors.org


Jenkove orgle opus 22 v katedrali sv. Petra v Djakovu na Hrvaškem
Janez Zupan
Katedrala
Katedrala sv. Petra je nadomestila staro, skromno, barokizirano sre­dnjeveško cerkev, ki je stala za škofijsko palaco. Priprave na gradnjo nove cerkve so se pricele konec 18. in v zacetku 19. stoletja. Glavni pobudnik pa je bil sredi 19. stoletja škof Josip Juraj Strossmayer (1814­­–1905), ki je najel dunajskega arhitekta Carla Roesnerja. Ta je leta 1854 pripravil svoj prvi projekt, do leta 1865 še drugega in tretjega, saj dunajski gradbeni oddelek ni potrdil gradnje tudi po drugem projektu. 
Željo predhodnikov škofov Antuna Modrica (1805­­–1815), Emerika Raffeya (1816­­–1830) in Josipa Kulovca (1834­­–1849) je tako izpolnil škof Josip Juraj Strossmayer (1848­­–1905), ki je bil v letu zacetka gradnje pri 52-letih na višku organizacijskih in umskih sposobnosti. Pogodba o gradnji je bila podpisana v Djakovu 17. aprila 1866. Po smrti arhitekta Roessnerja je vodenje gradnje prevzel arhitekt Friedrich von Schmidt, prav tako Dunajcan, ki je vodil dela do zakljucka del in posvetitve. Sodeloval je tudi arhitekt Hermann Bolle. Katedrala je bila posvecena 1. listopada 1882 leta, ob prisotno­sti mnogih domacih in evropskih odlicnikov. 
Poslikavo je škof Strossmayer narocil nemškemu nazarenskemu sli­karju Johannu Friedrichu Overbachu, ki je pred smrtjo uspel izdelati samo kartone, t.j. podloge za freske. Nazarenstvo je bila religiozna umetnostna smer v nemškem slikarstvu v zacetku 19. stoletja, ki je imela za vzor umetnike zgodnje renesanse. Pogodba je dolocala izdelavo 35 fresk, velikih po 30 kvadratnih metrov. Po njegovih podlogah je bila katedrala poslikana (freskana) le delno. Poslikavo sta izdelala oce in sin Aleksander Maximilian in Ludwig Seitz. Katedralo je 23. julija 1933 zajel velik požar, v katerem so zgorele lepe Steinmayerjeve orgle. 
Orgle Jenkove orglarske delavnice
Orgle so velicastne in so najvecje delo orglarskega mojstra Franca Jenka iz Guncelj pri Ljubljani. Imajo 3 manuale, 73 registrov in pedal ter 5426 pišcali. Osnovni deli vsakih orgel so pišcali, zrac­ni sistem (mehovi, ventilator, kanali, sapnice), omara s pišcalmi v prospektu ter igralnik. 
V prvotnem nacrtu za orgle v Djakovu so bile nove štirimanualne orgle z 90 registri. Dispozicijo, to je razpored registrov po manualih in sploh v orglah, sta izdelala zagrebški profesor Franjo Dugan in France Kimovec, stolni prošt in doktor glasbe iz Ljubljane. Zagrebška nadškofija pa ni dovolila postavitve tako velikih orgel v Djakovu, ker bi presegale orgle v zagrebški katedrali. Odbor za postavitev orgel je zato »sprejel« sklep, da se nabavijo orgle s tremi manuali, ceš, da so orgle s štirimi manuali prerazkošne. Zato sta avtorja izdelala novo dispozicijo z 71 registri, mojster Jenko pa je na svoje stroške dodal violo d'amor 16’ v II manualu in kvintbas 10 2/3’ v pedalu. Takoj po postavitvi orgel v Djakovu je Zagreb pri firmi Walker v Nemciji narocil cetrti manual in tako imajo orgle v zagrebški katedrali 78 registrov in so malo vecje kot djakovske. Za primerjavo navajam še velikost orgel v Cankarjevem domu v Ljubljani, ki imajo štiri manu­ale in 73 registrov.
Omaro je na osnovi fotografije prejšnjih orgel risal arhitekt Ivan Pengov, ki jo je znižal do take mere, da je v vsej svoji mogocnosti dobro vidna velika rozeta, t.j. okroglo okno v fasadi. Rozeta ima premer preko 8 metrov. Za omaro so porabili 13 kubicnih metrov prvovrstne slavonske hrastovine. Rezbarske dele je izdelala delavnica Boža Pengova. 
Igralnik za djakovske orgle (razen tablic z napisi registrov) je izdelal moj oce Jože Zupan, ki je delal v Jenkovi orglarski delavnici polnih 49 let. Orgle so po nacinu prenosa pnevmatske, saj se zrak iz igralni­ka v sapnice, na katerih stojijo pišcali, prenaša po tankih svincenih cevkah. Za izdelavo pišcali, sapnic in kanalov so porabili vec kot 60 kubicnih metrov prvovrstne pokljuške smrekovine in nad 5 kilome­trov svincenih cevi premera 6 mm. Polni, mogocni orgelski zvok zagotavlja veliko število alikvotnih vrst, to so registri 5 do 6 vrstni cimbali, 5 do 6 vrstna mixtura ter 5 do 8 vrstni kornet v I manualu, 5 do 6 vrstna mixtura v II. manualu ter 4 vrstni kornet v pedalu. 
Orgle same po zvocnih znacilnostih stoje med deli najodlicnejše­ga francoskega orglarja Aristide Cavaille-Colla in Nemca Josepha Merklina. Število jezicnikov – deset ji je, in sicer po dva v manualih in štirje v pedalu, v pedalu je tudi Kontrabombarda 32’ – jih uvršca med nemške dispozicije, kjer navajajo 15 do 18 % jezicnikov, franco­ske orgle pa naj bi jih imele do 25%.
 Orgle so mojster Jenko in 14 pomocnikov izdelovali vec kot leto in pol, blagoslovljene pa so bile 8. novembra 1935. Kolavdacijska ko­misija jih je ocenila za odlicne, celoten vtis je velicasten, intonacija je odlicna, polni orgelski zvok pa napolnjuje ves cerkveni prostor. Med drugo svetovno vojno je katedralo zadelo 44 granat, poškodovane so bile tudi orgle, ki jih je s svojimi delavci popravil mojster Anton Jenko, sin Franca Jenka.
Avtor prispevkov o orglah v Passau in v kate­drali sv. Petra v Djakovu je Janez Zupan, rojen v Guncljah, kjer je njegov oce Jože delal v Jenkovi orglarski delavnici polnih devetinštirideset let, od 1927 do 1976. Avtor je po poklicu magister kemijskih znanosti. O sebi je povedal naslednje: »Orgle so me zanimale že kot otroka, saj sem jih mnogo videl, ko so nastajale in bile postavljene v delavnici pri stricu mojstru Jenku in kasneje pri nasledniku Antonu Jenku. V srednji šoli sem v pocitnicah veckrat delal po cel mesec, da sem zaslužil za šolske potrebšcine. Seznanil sem se z mnogimi detajli. Kot osnovnošolec nisem hodil v glasbeno šolo, sem pa kasneje, pri šestnajstih letih, brez pomoci ucitelja glasbe preigral standardno Bayerjevo šolo do 104. vaje, nato pa sem se lotil Bacha na orglah. Naštudiral sem nekaj malih preludijev in se lotil tudi drugih del, tudi drugih skladateljev. Po nekaj letih sem ugoto­vil, da brez najmanj pet let klavirja na orglah nimam kaj iskati, zato sem igranje na orglah opustil. Ljubezen do klasicne glasbe, poleg drugih konjickov, pa je v meni že od malega in skoraj ne mine dan, da je ne bi poslušal. 
Djakovske orgle sem videl dvakrat: leta 1958 sva šla z bratrancem Antonom uglasit-intonirat nekatere razglašene registre. Takrat sem zaigral Bachov Preludij v F-duru iz zbirke Acht kleinen praeludien und fugen. Drugic sem bil v Djakovu leta 1968.« 


Katedrala Djakovo, igralnik iz delavnice Franca Jenka 1936 
(foto iz arhiva J. Zupana)

Stolne orgle v Kopru 2021. Kleuker in Steinmeyer 1988, 
4 manuali in pedal, 68 registrov. (jd)


Katedrala Djakovo, detajl igralnika leta 2018 (jd)



Jenkove orgle iz Djakova so med leti 2019 in 2021 generalno restavrirali v orglar­ski delavnici Škrabl v Rogaški Slatini. Na sliki je del sapnega kanal na spodnji strani pnevmatske sapnice. (jd)

Dodatek – iz zapušcine Franca Kimovca
(pripravil jd)
. 


Doslej neobjavljen predlog dispozicije štirimanualnih orgel za Djakovo Franceta Kimovca. Tretji in cetrti manual se tu precej razlikujeta od koncnega predloga prav tako štirimanualnih orgel, ki ga je Kimovec objavil v Cerkvenem glasbeniku že po postavitvi sedanjih trimanualnih orgel (GC 1936, str. 82–83). V tem najstarejšem znanem predlogu je navedenih še vec vecvrstnih oziroma miksturnih registrov. Zdi se, da je v III manualu kot možnost predvidel celo 16-ceveljsko bom­bardo in veliki 7-vrstni kornet. Ob strani je še navedba »Zvonovi« in preracun registrov po pišcaljih: 19+18+18+18+18=91. (arhiv Orglarske šole v Ljubljani)


Predracun Franca Jenka za orgle v Djakovu z dne 5.5.1935 in 
prilogami Št.1, Št.2. in Št.3. (arhiv Orglarske šole v Ljubljani)






Dopis Francu Jenku, v katerem mu škof Antun Akšanovic sporoca, da je bil izbran za izdelavo orgel v Djakovu. (arhiv Orglarske šole v Ljubljani). Prevod v nadaljevanju.
Škofijski urad Đakovo		14. septembra 1935
Zadeva: Djakovo, nakup orgel za stolno cerkev
Gospod
FRANC JENKO
izdelovatelj orgel in harmonijev
Št. VID nad Ljubljano
Na zadnji seji Gradbenega odbora za obnovo stolne cerkve v Djakovu smo v presojo vzeli vprašanje novih orgel, in v zvezi s tem predmetom pregledali vse prispele ponudbe.
Gradbeni odbor se je nacelno odlocil, da se izdelavo novih orgel za našo katedralo poveri Vam, glede podrobnosti pogodbe pa bomo z Vami še pred sklepanjem koncnega dogovora opravili razgovor.
Ob razpravi pri tem vprašanju smo prišli do sklepa, da bi bilo najbolje, ce Vi prevzamete obveznost izgradnje orgel in okrasne omare za orgle. Predpostavljamo, da bi se na ta nacin izognili tudi vsem neprijetnostim in nesporazumom glede notranjega prostora omare in sprememb zunanjosti, ki bi se lahko pojavili med Vami in izdelovalcem omare, zlasti v primeru, ce bi se omara izdelovala tukaj, zaradi oddaljenosti pa se stalni kontakt in sporazumevanje med Vami in izdelovalcem omare ne bi mogel vzpostaviti.
Naša želja je torej, da z Vami dorecemo pogodbo za postavljanje celotnih orgel v cerkev. Vaša skrb pa je, da bodo prvorazredno izdelane v vseh pogledih, postavljene v našo katedralo in uravnane za uporabo.
Ker gradbeni odbor mocno zaupa gospodu precastitem dr. Kimovcu, kanoniku, si želimo, da izdelava poteka pod njegovim stalnim nadzorom.
Prav tako smo upoštevali ponovni predlog prec. g. Fr. Kimovca, da pred izdelavo teh orgel potujete Vi z g. Kimovcem v tujino pogledat nekaj znamenitih orgel, saj bi tako za nas lahko kar najbolj dovrše­no izdelali orgle. To je seveda najprej v Vašem interesu, zato potni stroški za takšno ekskurzijo bremenijo Vas.
Glede strukture orgel je potrebno opozoriti še naslednje.
Spieltisch – igralnik mora biti kar najbolj natancno in dosledno izdelan. Do njega lahko vsak dostopa in po njem presojajo celotno izdelavo. Ce ga ne bi mogli izdelati sami, bi ga v celoti ali po posa­meznih delih lahko kupili v tujini, kot smo to že naredili pri drugih izdelovalcih /npr. v Osijeku./
Kar se tice okrasne omare za orgle, so pripravljeni posebni pogoji, ki Vam jih dostavljamo v prilogi, da jih boste lahko preucili in se ob sodelovanju strokovnjakov glede tega vprašanja lahko opredelite. Poudariti je treba, da mora biti celotna okrasna omara izdelana iz prvovrstne hrastovine. Za okraske ni mogoce uporabiti lipovine ali druge vrste lesa, ker to ne bi bilo skladno z ostalimi rezbarskimi izdelki v cerkvi, npr. kanoniškim korom in škofovim prestolom, ki sta izdelana iz hrastovine.
Po našem mnenju bi bilo nujno, da cim prej po 25. septembru pridete v Djakovo skupaj z dr. Kimovcem in arhitektom za izdelavo omare, in se tako na mestu samem izvedejo zadnje izmere za orgle in se potrdi vse ostalo, kar je potrebno. V takem primeru bi se dorekle vse podrobnosti pogodbe, po tem pa bi bila Vaša skrb vse skupaj prvovrstno izdelati.
Prosimo upoštevajte, da bo ta posel, kot tudi same orgle, gotovo predmet stroge javne in strokovne kritike, saj gre za orgle velikega sloga in bodo služile v Strossmayerjevi katedrali, v kateri je vsaka podrobnost slogovno in tehnicno dovršena in zaradi cesar se nobe­no restavriranje ni izvedlo brez strogega stokovnega nadzora.
Zato ponovno poudarjamo, da bi bilo zelo primerno, da si ogledate kakšne velike orgle v tujini in da pridobljeno znanje na najboljši nacin in najbolj popolno prenesete na naše orgle.
Vi boste pri tem poslu materialno pridobili, a še vec od tega je vreden ugled in sloves, ki bo prišel sam od sebe tudi Vašim nasle­dnikom, ce boste seveda narocilo in zaupano Vam delo vsestransko popolno in natancno izvedli.
Ta misel mora biti glavno vodilo vsem, ki bodo na pri tem delali ali sodelovali, bodisi pri rokodelskih ali idejnih nalogah.
Skice starih orgel z oznacenimi spremembami in merili ste prejeli že prej.
Z vsem spoštovanjem, Antun Akšanovic, škof
Djakovo, dne 14. septembra 1935.


Spremni dopis škofa Akšanovica Francetu Kimovcu. Prevod v nadaljevanju.

Škofijski urad Đakovo
14. septembra 1935
Zadeva: Djakovo, nakup orgel za stolno cerkev
Precastiti gospod! [Franc Kimovec]
Potem ko sem prebral Vaše zadnje pismo naslovljeno msgr. Sokolu, in po seji gradbenega odbora za restavriranje naše Stolne cerkve, vam lahko v prilogi dostavim naše pismo naslovljeno g. Jenku v dveh izvodih, tako da en izvod ostane Vam, drugega pa izrocite g. Jenku.
Precastiti gospod! Mi smo torej nacelno sklenili, da se posel zaupa g. Jenku, vendar Vas tako kot doslej tudi zdaj naprošamo za stalno sodelovanje in nadzor tega velikega in obcutljivega posla. Ne želim ponavljati vsega, kar je že navedeno v pismu g. Jenku, a razbrali boste, s kolikšno skrbnostjo pristopamo k temu delu in z kako velikm zaupanjem v Vas upiramo svoje oci. Zato v pismu g. Jenku izpostavljamo Vaše predloge in potrebo pregleda velikih orgel v tujini. Želeli bi, da do konca meseca to zadevo zakljucimo in da z delom zacne, naslednje leto pa bi ob ugodnem casu za postavitev orgel te že imeli v naši katedrali. G. Jenko ima morda možnost, da si za to delo preskrbi še kakšno strokovno pomoc iz tujine.
Zelo dragoceno bi mi bilo, ce bi od Vas še pred prihodom g. Jenka v Djakovo prejel kakšne usmeritve in nasvete glede zadeve.
Priloge so priložene.
Precastiti gospod, ob tej priložnosti prejmite izraze mojega osebne­ga spoštovanja.
Antun Akšanovic, škof


Ena od idejnih zasnov trimanualnih orgel v Djakovu iz zapušcine Franceta Kimovca. (arhiv Orglarske šole v Ljubljeni)

Besedilo ob predstavitvi orgel (France Kimovec)
(prevedel in pripravil jd)
Djakovske stare lepe orgle s 54 registri so zgorele 23. 9. 1933. V krasni Stroßmayerjevi katedrali danes stoje krasne nove orgle.
Orgle je l. 170 pr. Kristusom iznašel grški inženjer Ktesibios. Sapi je enakomeren pritisk dajala voda. Zato so jih imenovali hidravle, t.j. vodne pišcali, vodne orgle. Zanimivo je, da so edine do zdaj znane hidravle l. 1931 našli na Madjarskem pri Budimpešti na prostoru starega rimskega mesta Akvinka. Bile so le majhna igracka proti našim orglam. Rimljani so orgle ob Kristusovem casu rabili pri svojih razuzdanih veselicah. Posebej jih je ljubil prvi preganjavec kristjanov, cesar Neron. Zadnji jih omenja sv. Avguštin. Nato iz zgodovine izginejo za dobrih tristo let. 
Leta 757 grški cesar Konstantin Kopronim pošlje frankovskemu kralju Pipinu v dar orgle. Hotel ga je z njimi pridobiti za svojo krivo vero (ikonoklazem). Nekoliko kasneje je cesar Konstantin z enakim namenom poslal orgle kot darilo nemško-rimskemu cesarju Karlu Velikemu. Karel jih je namestil v svojo dvorno cerkev v Aachnu. Tako so orgle dobile svoje mesto v cerkvi.
V tem casu so morale orgle že biti nekoliko vecje. Glede na socasne zapise so se velike pišcali slišale kot »grmenje«, male pa so imele sladek glas kot pogovor lire in cibal.
Veselje do orgel je ljudi prevzelo. Izdelovali so vse vecje orgle. V samostanski cerkvi v Winchestru so okrog leta tisoc (980) imele šestindvajset mehov, katere je v znoju obraza moralo gnati 70 ljudi. Dva organista sta morala igrati hkrati, tako trde so bile tipke. Takrat se še ni reklo, da nekdo »igra orgle«, ampak »organo pulsare«, torej da nekdo »tolce po orglah«. Tipke so bile zelo široke in tako trde, da so morali po njih udarjati z laktom ali pestjo. Zato »organo pulsare«.
V casu gotike so majhne orgle postavljali visoko pod cerkveni strop tako, da so izgledale kot lastovicja gnezda. V katedrali v Strasbourgu takšne orgle lahko vidimo še danes. Lani so bile name­šcene v staro gotsko omaro visoko pod cerkveni strop, in sicer tako, da mora organist po posebnih stopnicah najprej na visoko podstre­ho, potem pa od tam kot po katakombah nazaj pod cerkveni strop, kjer so orgle. Iz cerkve do orgel ni mogoce priti.
Pri vsem tem je zanimivo, da so orgle iznašli na Vzhodu, kjer jih danes sploh ne uporabljajo. 
Naj bo zaenkrat zadosti zgodovine! 

Zdaj si moramo ogledati naše nove orgle.
Orgle so po svoji zunanji ali sprednji strani najvecji in najbolj umetelno izdelan glasbeni inštrument. Glavni sestavni deli orgel so pišcali, ki so razlicne velikosti. Najdaljše pišcali stojijo na tleh. Pri vaših orglah bi morale zgoraj gledati celo ven iz omare, zato je bilo potrebno njihov spodnji del odrezati (odsekati) ali ukriviti in obarvati. Najmanjše pišcali merijo le nekaj milimetrov in v premeru za mali prst otroške roke.
Pred orglami je na evangeljski strani manjša omara, podobna ameriški pisalni mizi. Imenuje se igralnik. Kot pri cloveku vodijo iz možganov v glavi živcna vlakna po vsem telesu in nadzirajo vsak njegov premik, tudi organist z igralnikom upravlja vse premike po orglah: vsem pišcalim iz igralnika pripelje zrak ter tako odpira in zapira sapo.
V igralniku so najbolj opazne tri vrste daljših, za en prst širokih in slonokošceno belih, ter krajših crnih dešcic. Imenujemo jih tipke, saj organist nanje tipka. Ko organist tipko pritisne, se pod pišcaljo odpre luknjica, skozi katero sapa pride vanjo in ta zapoje.
Tako vrsto tipk imenujemo manual (po latinski besedi manus, ki pomeni roka), saj se nanjo igra z rokami.
Spodnja vrsta je prvi (I) manual, ki daje velicasten, prodoren, jasen, svetel glas. – Srednja vrsta je drugi (II) manual, ki daje mehak, poln, svetel, gladek glas. – Zgornja vrsta je tretji (III) manual, ki daje nežen, živahen, tanek (visok) glas.
Za noge ima igralnik posebno vrsto tipk, ki se nahajajo na tleh. Organist mora v bistvu enako spretno igrati z rokami in nogami. Ta vrsta tipk se imenuje pedal (po latinski besedi pes, pedalis), ker nanje igramo z nogami. Vaše orgle imajo torej tri manuale in pedal.
Orgle imajo razlicne vrste pišcali: nekatere se slišijo kot trobente poslednje sodbe, in tudi tihe, ki pojejo kot lahen vetric. Pišcali so v orglah razporejene kot vojaki ali kot nasad dreves v gozdu. Ena vrsta pišcali – na vsako tipko pride po ena pišcal – se imenuje regi­ster ali spremen. Vsaka vrsta ima drugacno obliko, drugacen zvok, drugo barvo, drug znacaj. Zato vsaka vrsta pišcali, vsak register ali spremen [pomeni] drugacen zvok, barvo, znacilnost glasu. Debele pišcali imajo gost in poln, ce so pokrite, tudi teman glas; tanke pišcali imajo svetlejši, tanjši, prodornejši in rezek glas. Registre delimo na pet pomembno razlicnih vrst.
I. Prva vrsta: Principali. Principal pomeni vodja, šef, poglavar. Principali imajo širok, kremenit (jedrnat, energicen), jasen glas. Orglam prav principali dajo znacilnost in osnovo.
V vaših orglah je pet principalov. V I manualu sta dva, drugi in tretji manual imata vsak po en principal, prav tako ima pedal en principal. Najdaljša pišcal je dolga skoraj 6 metrov.
1. Principal na I manualu je takšen: ..  (glasbeni primer)
V drugem manualu je mehak (voljan):  ..
V tretjem manualu nekoliko šumi: ..
2. Principal ima v prvem manualu hcerko z imenom oktava; ta ima za pol krajše pišcali in višji glas (zvok), kot otroci. Poje (igra) osem tonov ali oktavo višje, s svetlim, jasnim glasom. ..
3. Principala v drugem in tretjem manualu imata vsak po enega sinka, prestant in principalino; še polovico so krajši kot principali, in živo, visoko cvrcijo. ..
S tem principalov v vaših orglah še ni konec.
4. Imamo še višjo oktavo, cvrci visoko kot škrjanec. ..
5. Še višje je Sifflöte: v višji legi zavija kot mlade miši v gnezdu.  ..
6. V pedalu ima najdaljša pišcal šest metrov; daje dostojanstveno, obokano osnovo. Principalbas 16’ ..
II. Druga znacilna vrsta so pokriti registri – burdoni. Pišcali imajo vrhove pokrite; kovinske s pokrovom, lesene s cepom.
Beseda burdon je iz stare latinšcine ali francošcine in pomeni cmrlj; v nizkih legah zamolklo godrnja (brunda). Burdoni imajo široke pišcali; ker so pokrite, dajo za oktavo nižji glas. Glas imajo gost, temen, v višjih legah pa že cvrcijo.
1. Burdon v prvem manualu se imenuje kopula; takole poje. ..
2. Burdon v drugem manualu je bolj mehak: ..
3. Burdon v tretjem manualu – Nachthorn – je zastrt kot z meglico. ..
4. Zelo znacilen pokrit register je kvintaten v drugem manualu; kot da je zaradi jesenskega vremena malo umolknil, ker se je prehladil. Zelo rad ima družbo, in ko igra skupaj z drugimi vrstami, tudi sam postane glasnejši. ..
5. V pedalu je subbas, ki sam komaj slišno gode; jezljiv je.  ..
6. In še register z najnižjimi toni – grand burdon – .. 
Njegov najnižji ton zaniha le šestnajst krat na sekundo. Tako nizke pišcali komaj slišimo, njihove tresljaje bi lahko šteli! Celotnim orglam dajo veliko podporo (moc). ..
III. Tretja posebna vrsta registrov so flavte.
Glas imajo voljan (mehak), zaobljen; posnemajo orkestrske flavte. V vaših orglah je nešteto flavt v vseh maualih.
1. V prvem manualu je – harmonicna flavta – polnega, gladkega glasu. ..
2. V drugem manualu in tretjem manualu imajo mehak glas kot olivno olje. ..
3. Vse flavte imajo hcerke, ki so za polovico krajše. Visok ženski glas. Flaute traverso na drugem manualu poje z milim, živim in cistim glasom kot slavec v spomladanski majski noci. ..
4. Cevna flavta – Rohrflöte – (II manual) je pokrita; v pokrovu ima drugo cevko, da poje jasneje; vec pišcali žvižga nekako tako kot skozi nos; tudi te so se nekje prehladile. Cevna flavta živžga veselo, poskocno, razigrano kot kosovka. ..
5. Še nekaj jih je: široka Blockflöte 2’ (II)  ..
6. in 7. Flautino 2’ (II) in Piccolo 1’ (III) – ki visoko cvrci kot netopir v tihem veceru mimo ušes.
IV. Cetrta vrsta so rezoci registri, ki posnemajo glas gosli. 
1. Imamo cisto tihe, kot šelest vetrca: vox coelestis = nebeški glas. Ima dve vrsti tankih pišcali, ena vrsta je višje uglašena, da glas lepo valuje, kakor bi plaval iz nebeških dalj, kjer angelci na nebeške gosli godejo. ..
2. Dulcian = sladek glas.  ..
3. Sincek Dolce 4’ zraven, [poslušajmo] kako se poda zraven!  ..
Najbolj izrazita rezoca registra sta
4. Gamba (I), pravzaprav viola da gamba = gosli-bas za med kolena, posnema stari cello, mali bas, na katerega so godli sede in ga držali med koleni. ..
5. Še lepša je koncertna viola (I). Ima dve vrsti ozkih pišcali, ena je višje uglašena, da glas lepo valuje, kakor zbor goslacev žametno-sladko plava po cerkvi. ..
6. V pedalu je krepek violon 16’, ki posnema kontrabas v orkestru, jako krepko odreže, da glas kar zahrsti. ..
V. Peta vrsta so mešani registri ali miksture (mešanice). Miksture imajo za vsako tipko po vec pišcali, po dve, tri, v teh in drugih vecjih orglah po sedem. Nekatere pišcali pojo pravi ton, druge – teh je vec – pa nalašc napacnega, nalašc narobe. Ojacujejo naravne alikvote ali parcialne tone, ki se med vsakim tonom že sami od sebe glasé. Ce pritisneš npr. tipko c, ali meniš, da poje samo še ton c2? Kaj še! Toni e in g in še po veckrat. Zato imajo ti registri kar pravo ime: mikstura = mešanica, saj je na vsaki tipki zmešanih toliko pišcali.
1. Pa je ves zmešan tudi glas? Ves narobe skoro hujše kakor najbolj moderna muzika? Poslušajmo.  ..
Nihce ne bo trdil, da je to lepo. In vendar imamo v teh orglah vec kot 50% takih miksturnih vrst. Zakaj? Veš, kaj je to ljuta paprika? Ali je paprika sama zase dobra, užitna? Na vso moc zanic, pece ko zlodej. Toda paprika v gulažu; to je druga muzika! Brez paprike bi bil gulaž komaj omledna, zanikrna obara. 
Ogenj; da ga mikstura, blišc. Kakor pokrajina v oblacnem vremenu zaživi šele ob soncnem siju, tudi glas orgel zaživi z miksturo. Ce je brez miksture lep, pa je medel. Mikstura polnim orglam da življenje, svetlobo, pesmi žar, mogocni ogenj. .. (najprej orgle brez mikstur, nato še z miksturami)
2. Grand jeu – pleno s superokt. I (brez jezicnikov) ..
Kakor se paprika prideva raznim jedem, da jih naredi pikantne, dražljive, miksture pridevljemo raznim registrom in dobimo cudo­vite barve zvoka.
3. Flauto traverso + terca = nežen zvocnek. ..
4. Rohrflöte + terca = krepak zvoncek, kakor zvoni živina, ki se pase na planinah. ..
5. Vox humana + Nachthorn + terca  ..
Velike miksture
6. I man: mikstura (5-6x)  ..
7. I man: cimbali (5-6x)  ..
8. I man: kornet (3-7x)  ..
9. II man: mikst. (5x)  ..
10 III man: harm. aeth. (5x)  ..
V pedalu imamo še krepko miksturo: pedalni kornet 5 1/3’ (4x)  ..
VI. Šesta vrsta so jezicniki (Zungenstimen, Rohrwerke) posne­majo pihala in trobila v orkestru. Jezicniki [se imenujejo] zato, ker jim glas tvorijo jezicki kakor pri harmonikah ali orglicah. Imajo poseben znacaj, nekateri izredno ropotajoco moc, nizki toni kar grme. Polnim orglam dajo praznicno slovesnost.
1. V I manualu imamo tubo, širok, poln, mocen glas. ..
2. V I man. je še nizki, vršeci fagot.  ..
3. V II man lepo harmonicno trombo. .. 
4. in klarinet  ..
5. v II man. ljubko milo tožeco oboo, ob njenem zvoku si lahko pricaraš v domišljiji pastircka, ki se razveseljuje s pišcalko   ..
6. in vox humana = cloveško glas, ima nekaj podobe s cloveškim glasom – še tremolira kakor star, nekoliko zdelan operni pevec.  ..
V pedalu imamo kar štiri:
7. Tromba 16’ – mogocno bobni ..
8. prav tako pozavna 8’  ..
9. Kontrabombarda zlasti v ogromnih nizkih tonih ropota in grmi, da clovek misli, da se pripravlja potres za sodni dan. Pri kontrabom­bardi ima najnižji ton tudi samo 16 tresljajev na sekundo. Ce ne verjameš, lahko šteješ.
10. Zdaj bomo poskusili najprej polne orgle z miksturami brez jezicnikov, nato še jezicnike zraven.  .. ..
Taki so posamezni registri. Najlepše barve se pa dobe, ce se razni registri med seboj mešajo. Nekaj takih barv boste slišali med kon­certom, pa daleko ne vseh. Pet let in vec bo moral spreten organist mocno študirati, da bo našel vse najlepše, saj so kombinacijske možnosti v teh orglah naravnost neizcrpne.
Orgle in tudi omaro je naredil mojster Franc Jenko iz Št. Vida pri Ljubljani. Najvecje so v vsej Jugoslaviji in spadajo med najvecje cerkvene orgle v Evropi sploh.
Naj torej te izredno velike, pa tudi na zunaj in znotraj prekrasne orgle, zapojo božjo cast, naj srca vodijo k Bogu, vernike vnemajo za lepo kršcansko življenje; saj najlepša pesem, najslajše orgle, ki božjemu srcu najdražje pojo, je pa le pošteno, cisto, Bogu zvesto kršcansko življenje.
Omnis spiritus laudet Dominum!
Vsak duh, vsako srce naj hvali Gospoda!


Kimovcev rokopis. (arhiv Orglarske šole v Ljubljeni)


Tipkopis besedila v hrvašcini. (arhiv Orglarske šole v Ljubljeni)


Orgle v katedrali 
	sv. Štefana v Passau
Janez Zupan
Cloveško oko se kar ne more nagledati cudovitega procelja orgel, ki so umešcene v barocno omaro, ki je že pred stodvajsetimi leti krasila slavne Hechenbergerjeve orgle. Takrat so bile s triinsedemdesetimi registri najvecje orgle na Bavarskem. Skoraj pet stoletij so povecevali orgle v tej katedrali in v letih 1977-1981 so bile dokoncno obnovljene in so zaigrale v sedanji velicini, saj so najvecje orgle v cerkvi na svetu. Orgle imajo 233 registrov s skoraj 18000 pišcalmi.
Barocno omaro so morali v dvajsetem stoletju dopolniti zaradi novih Steinmeyerjevih orgel, pri cemer so zakrili veliko ovalno okno na procelju katedrale.
Orgle v katedrali sv. Štefana v Passau dejansko sestavlja pet med se­boj neodvisnih orgel, na katere organist lahko igra loceno. Združuje pa jih centralni igralnik, ki ima 5 (pet) manualov in pedalno klavi­aturo. Na nekatere od petih orgel lahko igra orglavec na pripadajoci (autonomni) igralnik ali pa na centralni igralnik.
Zgodovina orgel je razvidna iz cerkvenega arhiva, zato si oglejmo nekaj pomembnejših faz tega razvoja.
Že v srednjeveški katedrali so bile, po dokumentih iz let 1467 in 1471, (postavljene) velike orgle, ki jih je verjetno zgradil slavni Wolfgang Ruerdorff iz Passaua. Po velikem požaru, ki je leta 1662 unicil mesto Passau, so nekatere kositrne pišcali dvojnih orgel pre­topili, kot je omenjeno v kroniki. Nove orgle je po letu 1682 zgradil Leopold Freundt iz stare družine izdelovalcev orgel v Passau. Orgle so imele dva manuala in 28 registrov. Leta 1715 je Johann Ignaz Egedacher, zet Leopolda Freundta, izdelal dvoje malih orgel s po 10 registri in samostojnim igralnikom. Namestili so jih levo in desno od velikih orgel, ene so bile namenjene za spremljavo trobentacev na galeriji (imenovali so jih evangeljske orgle), druge za spremljavo pev­cev (listne ali epistelske orgle). Leta 1731 je Johann Ignaz Egedacher dobil narocilo za izdelavo tromanualnih orgel s 40 registri, leta 1733 pa je dodal še pet registrov. To so bile v 18 stoletju poleg orgel v Salzburgu edine trimanualne orgle v Južni Nemciji.
Leta 1824 je Georg Adam Erlich izvedel velike spremembe na orglah, istocasno z obsežnimi restavratorskimi deli na katedrali, in sicer na obeh malih orglah in tudi na velikih. Koncno je Martin Hechenberger po narocilu škofa leta 1871 izdelal porocilo o orglah, iz katerega je bilo razvidno, da orgle ne ustrezajo vec, niti po veli­kosti, niti po dispoziciji in kvaliteti zvoka. Med drugimi zahtevami je bila nakazana zamenjava skoraj vseh cinastih in lesenih pišcali. Po vecletnih diskusijah je koncno Hechenberger leta 1886 postavil orgle s 73 pojocimi registri, manualne registre pa je povecal na 56 tonov (C-gł). Od Egedacherjevih orgel iz leta 1731 so uporabili samo barocno orgelsko omaro, ki so jo ocistili, prelakirali in obno­vili pozlato. To omaro, kot je bilo že omenjeno, so med leti 1924 in 1928 dopolnili in prilagodili novim Steinmeyerjevim orglam. Velik dogodek v zgodovini Hechenbergerjevih orgel je bil obisk znameni­tega skladatelja in orglavca Antona Brucknerja v Passau, verjetno leta 1892, ko se je vracal iz Bayreutha na Dunaj.
Okoli leta 1920 je postalo ocitno, da obstojece orgle, ki niso bile starejše od štirideset let, ne ustrezajo vec, tako po dispoziciji, barvi zvoka, kot tudi v tehnološkem smislu. Po predložitvi vec strokovnih ocen so narocili pri podjetju Georg Friedrich Steinmeyer izdelavo ve­likih orgel z zahtevo, da se v nove orgle vkljucijo tudi oboje male orgle. Poleg tega so narocili še izdelavo odmevnega pišcalja (Echoorgel), ki bi bile skrite v žaluzijah. Orgle bi tako imele okoli 170 registrov. Leta 1925 je vznikla še ideja o namestitvi orgel v prezbiteriju s tremi manuali in prospektom v dveh etažah in locenim igralnikom. Tako se je po dolgotrajnem študiju zahtev ponudila priložnost, da zgradijo najvecje cerkvene orgle na svetu.
Najprej so postavili stranske listne orgle (Epi­stel­or­gel) s 25 registri kot zacasno rešitev. Nato so bile na vrsti evangeljske orgle (Evan­ge­li­enorgel). Za temi so izdelali skrite echo orgle, ki odražajo poznoromanticen orgelski zvok, medtem ko so trimanualne orgle v prezbiteriju z 38 registri (postavljene leta 1927) zasnovane na ba­rocni dispoziciji severnonemških orgel. Dr. Karl Straube je zasnoval nov elektropnevmatski petmanualni igralnik in leta 1928 so bile monumentalne orgle z 206 registri postavljene. Pri zasnovi in izde­lavi dispozicij so z izdelovalcem Steinmeyerjem sodelovali vrhunski nemški organologi, npr. orgelski virtuoz prof. Piechler iz Augsburga in dr. Mahrenholz. Celotna dispozicija je zagotovila orglam pozno romanticen zvok.
V letih 1973 do 1980 so temeljito obnovili katedralo sv. Štefana in istocasno izvedli velike spremembe na orglah, v glavnem zaradi staticnih problemov, saj so bile Steinmeyerjeve orgle prevelika obre­menitev kora. Predelavo orgel so narocili firmi Eisenbarth iz Pasaua, ki je s sodelovanjem domacega organista Waltherja Schusterja pre­delala dispozicijo orgel tako, da lahko izvajajo orgelsko glasbo od pred-baroka, francoskega in italijanskega baroka, do romanticne in moderne orgelske literature. Iz registrov Echoorgel in z novimi registri so sestavili glavne orgle, ki imajo raznolik znacaj, vendar je osnovna dispozicija Steinmeyerjevih orgel ohranjena. 
Orgle so torej danes sestavljene iz petih samostojnih orgel: 
- velike orgle s 126 registri (I. do IV. manual na centralnemu igralniku), 
- evangeljske orgle s 25 registri (na V. manualu), 
- listne orgle s 25 registri (na I. manualu), 
- echo orgle ( na V. man. ali na III. man. Choir orgel) in 
- orgle v prezbiteriju (Choir orgle z 38 registri, registri treh manualov se igrajo na II., III., in IV. manualu centralnega igralnika).
Posebnost teh orgel je tudi, da je 77 registrov velikih orgel zvezano mehansko s štirimanualnim igralnikom in istocasno tudi elektricno s centralnim igralnikom.


Petmanualni centralni igralnik v Passau. (B. Fuchs, CC BY-SA 3.0)


Listne orgle na južnem koru stolnice v Passau. (jd)


Evageljske orgle na severnem koru stolnice v Passau. (jd)



Osrednja orgelska omara v Passau. (jd)

Na stolnih orglah v Passau med 2019 in 2024 poteka splošno popravilo, ki ga izvajajo štiri podjetja: Klais iz Bonna, Schuke iz Berlina,  Eisenbarth iz Passau in Casavant Frčres iz Kanade. Eden od rezultatov bo tudi nov zvocni koncept, ki bo sinteza Stein­mey­erjeve osnove iz leta 1928, neobarocne predelave Eisen­bartha iz 1980 in dodatkom ameriškega solo pišcalja.

Zahvala in vabilo
Mnogi ste v preteklih letih izrazili pohvale in zahvale za naš prispe­vek slovenski družbi. Za to podporo s strani vse vecje skupnosti smo hvaležni predvsem zato, ker spodbuja raznolikost našega dela. Veseli smo vsake informacije, vsakega stika, dialoga. To je vaš glas za orgle.
Skupina ljubiteljev in  raziskovalcev, ki se zbiramo v okviru Ars organi Sloveniae, se za leto 2021 posebej zahvaljuje vsem podpor­nikom. Brez vaših želja in izraženih potreb bi se smisel dejavnosti bistveno zmanjšal. Hvaležni smo vsem uporabnikom informacij, bralcem naše strokovne revije in drugih publikacij. Vaša intenziv­nost je lepo vidna v spletni statistiki. Še posebej smo hvaležni za prispevke v koledar orgelskih dogodkov, avtorjem pa za prispevke v Ecce organvm! Prepricani smo, da tako skupaj gradimo skupnost, ki je v dobro slovenskim orglam in orgelski kulturi sploh.
Kako lahko sodelujete?
Podatki. Dobrodošlo vse, kar je povezano z orglami, ki jih dobro poznate, na primer, da nas obvestite o dogodkih v preteklosti in sedanjosti, zgodovini, prigodah; morda posredujete stare fotografije ali posnetke listin.
Lahko prispevate clanek v revijo Ecce organvm!, kar bo gotovo v obojestransko korist. Prispevke nagrajujemo.
Knjige. Vabimo vas k promociji naših publikacij, zlasti knjig, ki so lahko cudovito in predvsem smiselno darilo mladim glasbenikom. Zaradi visokih marž po knjigarnah so v prodaji le po neposrednem narocilu na e-pošto info@orgle.si ali telefon 031684916. Prihodki od prodaje so namenjeni izkljucno delovanju Ars organi Sloveniae.
Donacije. Od novembra 2021 dalje je dejavnost mogoce podpreti preko PayPal racuna, kjer je omogocen tudi varen nacin s katerokoli kreditno kartico. Še bolj enostavno je neposredno donirati preko QR kode, ki si jo z zadnje strani te revije preslikate v aplikacijo vaše mobilne banke. Zneski donacij v letu 2021 so se gibali med 20 in 75 €, skupno smo zbrali 270€. Prisrcna hvala!

www.orgle.si


ECCE ORGANVM !


DONACIJA 
MOŽNOST PRISPEVKA
 IZ VAŠE MOBILNE BANKE