gtasilo SZDL Ijubljana center SKUPŠČINSKA PRILOGA it. 3/82 LJublJan«, 29. Junlla 1982 Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana Center 4. seja zbora združenega dela 4. seja zbora krajevnih skupnosti 4. seja druibenopolltitnega zbora Seja zborov bodo v četrtek, 15. Jullja 1982 ob 17. url POSEBNO OBVESTILO DELEGACIJAM ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN DELOVNIH SKUPNOSTI DELEGATE ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN DELOVNIH SKUPNOSTI OBVEŠČAMO, DA SKUPŠČINA SR SLOVENIJE DOSTAVLJA NEPOSREDNO VSEM ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA DELA IN DELOVNIM SKUPNOSTIM POROČEVALEC SKUPŠČINE SR SLOVENIJE IN SKUPŠČINE SFRJ 2A DELEGATE, V KATEREM SO OBJAVLJENA VSA POMEMBNEJŠA GRADIVA ZA ZASEDA-NJA ZBOROV SKUPŠČINE SR SLOVENIJE IN SKUPŠČINE SFRJ. VODJEM DELEGACIJ ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN DELOVNIH SKUPNOSTI PRED-LAGAMO, DA V SVOJI ORGANIZACIJI OZIROMA SKUPNOSTl POSKRBIJO ZA TO, DA BO SKUP-ŠČINSKI POROČEVALEC PREJEMALA DELEGACIJA ZA DELEGIRANJE DELEGATOV V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA. POROČEVALEC SKUPŠČINA SR SLOVENIJE BO SLUŽIL DELEGACIJAM ZLASTI PRI INFOR-MIRANJU 0 DELU SKUPŠČINE SR SLOVENIJE IN SKUPŠČINE SFRJ, POSEBNO PA V PRIMERIH, KO BO OBČINSKA SKUPŠČINA KOT KONFERENCA DELEGACIJ OBRAVNAVALA POSAMEZNA VPRAŠANJA IZ PROGRAMA DELA TEH SKUPŠČIN. Svkretarlat skupščine občlne LJubljana Center Na podlagi 44. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center Sklicujem 4. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v četrtek, 15. julija 1982, ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. . PrecJlagam naslednji ' DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika 3. seje zbora združenega dela 4. Obravnava: a) poročila o izvajanju resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 v letu 1982 b) osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985ter c) poročila o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja 5. Obravnava poročila o stanju in razvoju civilne zaščite v občini Ljubljana Center 6. Obravnava osnutka odloka o določitvi stopnje za obračunavanje amortizacije za osnovna sredstva določenih uporabnikov družbenih sredstev v občini Ljubljana Center 7. Izvolitev delovnih teles občinske skupščine in zborov 8. Obravnava gradiva in določitev delegatov za sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 9. Vprašanja delegatov L|ubljana,29.)unija1982 Predsednik ZZD: Ivo Kastelič, I. r. GRADIVO: - za toika 4/a, 4/b, 5 In 6 dnevnega rada |e objavljano v te) prilogl - za toiko 3 In 7 dnavnaga rada bodo prejall kaana|a pradaednlki konfaranc dal«gacl| - za točko 4/c dnavnaga rada |e objavljano v Porotavalcu akupičln« SRS, Priloga IV/82 - z* toiko 8 dnavnaga rada |e objavl|ano v dalagatakam gradlvu za »•]• SML ilavllka 3 Na podlagi 44. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center Sklicujem 4. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v četrtek, 15. julija 1982, ob 17. url v prostorih Magistrata (vinska klet) v Ljubljani, Mestni trg 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika 3. seje zbora krajevnih skupnosti 4. Obravnava: a) poročila o izvajanju resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Cfenter ža obdobje 1981-1985 v letu 1982 b) osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985ter c) poročila o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 v prvih dveti letih srednjeročnega obdobja 5. Obravnava poročila o stanju in razvoju civilne zaščite v občini Ljubljana Center 6. dbravnava osnutka odloka o določitvi stopnje za obračunavanje amortizacije za osnovtia sredstva določenih uporabnikov družbenih sredstev v občini Ljubljana Center 7. Izvolitev delovnih teles občinske skupščine in zborov 8. Obravnava gradiva in določitev delegatov za sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 9. Vprašanja delegatov - Ljubljana,29. junija1982 Predsednlk zbora KS: GRAOIVO: Ela Zupančič, I. r. - za točke 4/a, 4/b, 5 in 6 dnevnega reda je objavljeno v tej prllogi - za točko 3 in 7 dnevnega reda bodo delegati pre|eli katneje - za točko 4/c dnevnega r«da |a objavl|ano v Poročavalcu »kupičine.SRS, Piiloga IV/82 - delegaclja krajavnlh akupnoaN pre|me]o po 2 Izvoda - za točko 8 dnevnega reda |e objavljeno v dalegatakam gradivu za »•)• SML atevllka 3 Na podiagi 44. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center Sklicujem 4. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v četrtek, 15. julija 1982, ob 17. uri v banketni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 3. seje družbenopolitičnega zbora 2. Obravnava: a) poročila o izvajanju resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 v letu 1982 b) osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje • 1981-1985 c) poročila o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja 3. Obravnava poročila o stanju in razvoju civilne zaščite v občini Ljubljana Center 4. Izvolitev delovnih teles* občinske skupščine in zborov 5. Obravnava gradiva in Čoločitev delegatov za sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 6. Vprašanja delegatov Ljubljana, 29. |unija 1982 - Pred»ednlk DPZ: * Igor Makovec, I. r. GRAOIVO: - za točke 2/a, 2/b, in 3 |e ob|avl)ano v ta| prilogl, - za točkl 1 In 4 bodo delegati prajall ka»n«|e - za ločko 2/c je objavljeno v Poročevalcu tkuptčlne SRS, Prlloga IV/82 - za točko 5 i« ob|avl)eno v dalagatakam gradlvu za aa|a SML itavllka 3 POROČILO O IZVAJANJU RESOLUCIJE O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1981-1985 V LETU 1982 Skupščina občine Ljubtjana Center je v decembru 1981 sprejela resolucijo o politiki uresničevanja druž-benega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 v letu 1982. Zaostajanje v uresničevanju planskih nalog v letu 1981, zaostreni pogoji poslovanja na domačem trgu in predvsem v ekonomskih odnosih s tujino ter obveznosti za vračanje najetih posojil v tujini so bili že ob sprejemanju resolucije za leto 1982 okviri, ki so nakazovali za leto 1982 bistveno skromenejše možnosti za gospodarsko rast, življenjski standard in investicijska vlaganja ter nadaljevanje hitrejšega pora-sta izvoza in omejevanja uvoza. Na teh osnovah so v resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 v letu 1982 predvidene nižje stopnje rasti materialnih okvirov dela in razvoja občine in poudarjene temeljne usmeri-tve za doseganje gospodarske stabilizacije in usklaje-vanja vseh oblik porabe z zoženimi materialnimi mož-nostmi. Izvršni svet s tem poročilom na osnovi razpoložljivih podatkov o dosežkih in problematiki v gospodarskem in družbenem razvoju občine v prvih mesecih letoš-njega leta, podaja oceno izvajanja uresničevanja reso-lucijskih usmeritev in nalog ter opozarja na probleme pri njihovem izvajanju. Pri tem v prvem delu ocenjuje uresničevanje temeljnih usmeritev in materialnih okvi-rov dela in razvoja občine, v drugem delu pa uresniče-vanje usmeritev, ciljev in nalog po posameznih področ-jih. I. URESNIČEVANJE TEMEUNIH U8MERITEV IN MATERIALNIH OKVIROV DELA IN RAZVOJA 1. Z resolucijo o politlki uresničevanja družbenega plana obfiine v letu 1982 je bilo kot temeljna usmeritev razvoja sprejeto vsestransko izkoriščanje virov za po-večanje prlllva konvartlbilnlh devlz. Sprejeta je bila obveznost, da se v letu 1982 poveča skupni izvoz naj-manj za 10%, ob tem pa mora izvoz na konvertibilno področje naraščati hitreje od te stopnje. Uvoz se lahko realno poveča le za 2% in je lahko usmerjen predvsem v uvoz surovin in reprodukcijskega materiala za po-trebe proizvodnje za izvoz. Primerjava dosežkov na področju blagovne menjave s tujino (vir podatkov: obdelava carinskih deklaracij, pri čemer niso zajete storitve oplemenitenja blaga) v letošnjem I. trimesečju kaže na prizadevanja organiza-cij združenega dela, da kljub občutnim težavam v za-gotavljanju surovin in reprodukcijskega materiala sku-šajo slediti resolucijskim usmeritvam. Dosežena dina-mika blagovne menjave s tujino v začetku letošnjega leta kaže na dokajšen porast izvoza blaga v primerjavi z enakim obdobjem lani ter na izboljšanje strukture izvoza v korist konvertibilnega območja. V I. trimesečju letošnjega leta so oragnizacije zdru-ženega dela iz občine Ljubljana Center realizirale izvoz v višini 472.651.000 din in s tem presegle raven ena-kega lanskoletnega obdobja za 156%. Na konvertibilna področja je bilo izvoženega blaga za 438.111.000 din ali za 189% več kot lani. S tem se je delež konvertibil-nih področij v skupnem izvozu povečal od 82,1% na 92,7% ali za 13% in je tudi večji od deleža v mestnem in republiškem merilu (72,3%). V enakem obdobju je bil v občini Ljubljana Center skupno realiziran uvoz v višini 1,283.875.000 din in je bil za 85% večji kot v enakem obdobju lani. S konverti-bilnih področij so organizacije uvozileza 127% več kot v enakem lanskem obdobju, kar se je odrazilo tudi v povečanju deleža tega področja v skupnem uvozu od 57,4% lani na 70,2% letos. Uvoz je bil v I. trimesečju namenjen pretežno za pokrivanje potreb po reproduk-cijskem materialu - 65,9%, medtem ko je bilo za opremo namenjeno le 6% in za široko potrošnjo 28,1%. V primerjavi z lanskoletnimi razmerji je opazen občuten premik v korist reprodukcijskega materiala, medtem ko se je za več kot polovico zmanjšal delež opreme in za več kot tretjino delež široke potrošnje. Dinamika uvoza blaga je sicer zaostajala za pora-stom izvoza, vendar je obseg uvoza blaga v primerjavi z obsegom izvoza blaga še vedno večji. Ocenjujemo, da je sorazmerno visok uvoz v I. trimesečju odraz težnje gospodarstva, da si pravočasno zagotovi surovine in reprometerial, da pa bodo potrebni nadaljni napori združenega dela za občutno izobljšanje pokrivanja uvoza blaga z izvozom blaga, torej za doslednejšo vezavo uvoza na hitrejše povečanje izvoza. Plan kot instrument usmerjanja ekonomskih odno-sov s tujino v letošnjem letu ne bo izpolnil pričakovane vloge, saj se plani na podlagi sprejetih meril v SISEOT še usklajujejo z zahtevano bilanco blagovne menjave. Sprememba deviznih blagovnih režimov ter občutno zmanjšanje razpolaganja z devizami, kar sicer omo-goča vzdrževanje zunanje likvidnosti SFRJ v letu 1982, po drugi strani dodatno zožuje možnosti za zagotavlja-nje surovin in reprodukcijskega materiala za nemoten potek in obseg proizvodnje, s tem pa tudi v določeni meri zmanjšuje možnosti za izvoz blaga. V tako zaostrenih pogojih za uresničevanje letošnjih stopenj in razmerij v ekonomskih odnosih s tujino, bo potrebno, za zadržanje relativno ugodne dinamike iz začetka leta, tudi v nadaljevanju vso pozornost usme-riti v dbgovorno zagotavjanje surovin in repromateriala na domačem trgu, v skupno organiziranje posredova-nje izvoza v zunanjetrgovinskih organizacijah, v inten-ziviranje in vsebinsko bogatitev gostinsko-turistične ponudbe in v nadaljnje povečanje izvajanje investicij-skih del v tujini. Izvršni svet se v neposrednih stikih z organizacijami združenega dela aktivno vključuje v izvozno-uvozno in celotno podano problematiko posameznih organizacij rn v njeno reševanje. 2. Za leto 1982 ni bil predviden začetek nobene večje nove investicijske naložbe niti v gospodarstvu, niti v družbenih dejavnostih na območju občine. Sred-stva akumulacije se vlagajo le v zaključevanje investi-cijskih naložb začetih v preteklih letih, v najnujnejša vlaganja obstoječih zmogljivosti ter v združevanja sredstev v dohodkovnih in reprodukcijskih celotah. Se vse premalo pa je konkretno narejenega pri pripravi novih in izvozno usmerjenih razvojnih programov, ki bi služili za pripravo investicijskih programov za investi-cije v naslednjih letih. 3. Za letošnje leto je bila z resolucijo predvidena 1 % realna rast družbenega proizvoda, ki naj bi jo ob zaostrenih pogojih gospodarjenja dosegli predvsem z notranjimi organizacijskimi in ekonomskimi aktiv- nostmi ter z izkorlščanjem notranjih rezerv v smeri povečevanja produktlvnosti dela. Prl razpor«Jan|u dohodka in oblikovanju sredstevza zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb je bila še naprej sprejeta usmeritev, kl podreja obseg in rastvseh vrst potrošnje hitrejši rasti akumulacije.Tako naj bi v globalu sredstva za realne osebne dohodke ohranila raven leta 1981, rast sredstev za zadovoljeva-nje skupnih družbenih potreb in rast sredstev za zado-voljevanje splošnih družbenih potreb pa bi zaostajali za rastjo dohodka. Ob nadaljevanju inflacije in poslabševanju razmerij oz. neskladij med ponudbo in povpraševanjem so bile v gospodarstvu občine Ljubljana Center v I. trimesečju dosežene sorazmemo visoke stopnje rasti nominalnih vrednosti posameznih elementov oblikovanja in razpo-rejanja celotnega prihodka in dohodka. Tako je bil celotni prihodek za 31% večji kot v enakem obdobju lani. Ob upoštevanju vpliva povečanja cen za 28,9% pa je bil realno višji za 2%\ Doseženi dohodek je bil ob poslabšani stopnji ekonomičnosti poslovanja višji za 25% in je za 8% zaostajal za višino, ki so jo planirale gospodarske organizacijezdruženegadela. Realizirana razmerja v razporejanju dohodka v globalu sicer kažejo hitffejše naraščanje razporejenih sredstev za akumula-cijo (30%) od rasti dohodka (25%), delež sredstev za akumulacijo v dohodku pa se je nekoliko znižal (od 25,6% na25,5%). Pri razporejanjudohodkajegospodar-stvo razporedilo za skupno in splošno družbeno porabo ter za druge namene 39,9% dohodka (lani 39,1%). Ob tem se je povečala udefežba sredstva za splošno družbeno porabo* (od 2,1% na 2,2%), medtem ko je udeležba sredstev za skupno družbeno porabo ostala enaka (18,1%). Pri delitvi razporejenega dohodka opa-žamo zmanjšanje deleža sredstev namenjenih za osebno potrošnjo deiavcev - tako čistih osebnih do-hodkoy (od 30,1% na 29,9%) kakor tudi sredstev za skupno porabo (od 5,2% na 4,7%). Dinamika sredstev za osebne dohodke pa je bila v primerjavi z lanskim trimesečjem za pet indeksnih točk hitrejša od rasti. doseženega dohodka. Skupno razporejena sredstva za osebne dohodke so za 0,6 indeksne točke naraščala hitreje od rasti primerljivega dohodka (dohodek z amortizacijo po predpisanih stopnjah). Značilen za le-tošnje prvo trimesečje je tudi hitrejši porast razporeje-nega dohodka (31%) od rasti doseženega dohodka (25%). Razlika v višini in dinamiki kaže na povečevanje izgub, ki so bile v letošnjem I. trimesečju kar štirikrstt večje od enakega obdobja lani, gospodarskih organi-zacij, ki so poslovale z izgubo pa je bilo 28 ali 6 več kot (ani. Izgube so večje tudi v organizacijah združenega deladružbenih dejavnosti in sicerza51% v primerjavi z tanskim trimesečjem, izkazuje pa jih 9 organizacij združenega dela. Osnovne usmeritve za doseganje realne rasti druž-benega proizvoda se s 25% rastjo dohodka ob hitrejši rasti cen v I. trimesečju niso uresničevale, upoštevati "pa je potrebno, da je I. letno trimesečje sorazmerno kratko obdobje, ki je v veliki meri odvisno od sezonskih vplivov in ostalih nihanj na tržišču. Osnovne značilno-sti gospodarskih dosežkov v letošnjem I. trimesečju kažejo na neuresničevanje resolucijskih usmeritev, saj akumulativna sposobnost gospodarstva realno pada, razporejanje dohodka za vse oblike porabe pa presega resolucijske okvire s tem, da so sredstva za osebne dohodke, splošno in skupno porabo naraščala hitreje od rasti doseženega dohodka. Op : V t« »radatva •• H*J«a tudl dodatno uvadana davfca li ocabnlh dottodkov v akupnam odatotku 0,9%, kl pa •• nam«n|ata za liu*rv*ncl|a v km«U)»tvu o*. v proizvodn(o lm». • ¦• - IzvrSni svet skupščlne občine Ljubljana Center se je aktivno vključil v analiziranje vzrokov za tako stanje in v neposrednih stikih z organizacijami združenega dela opozarja, da je potrebno intenzivirati vse napore za dvlg produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja, po drugi strani pa vztraja na izpolnjevanje resolucijskih usmeritev v razporejanju dohodka, saj bo le-tako mo-goče zagotoviti boljšo materialno osnovo za delo in razvoj v zaostrenih pogojih poslovanja. Pri reSevanju problematike izgub zahteva izvršni svet od organizacij združenega dela dosledno postopanje v skladu z zako-nom o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela, pri čemer pa ugotavlja. da je izgube v organizaci-jah združenega dela, ki so širšega in posebnega druž-benega pomena potrebno reševati skupaj tudi s pri-stojnimi organi širših družbenopolitičnih skupnosti. 4. Gibanje cen v začetku letošnjega leta kaže, da se v okviru republike sprejete resolucijske usmeritve ob 15% stopnji rasti cen v letu 1982 ne uresničujejo. To potrjuje tudi dosežena rast cen na drobno 28,9%, cen pri proizvajalcih za 22,4% in cen na debelo za 35,3% v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. V pnmerjavi z decembrom leta 1981 pomeni to že skoraj polovicaza leto 1982 sprejete dinamike cen. V občinski pristojnosti oz. v Ljubljani je v skupno dogovorjeni mestni pristoj-nosti le 15% cen proizvodov in storitev, medtem ko so vse ostale cene izven njene pristojnosti in jih kontroli-rata republika oziroma zveza. Skupnost za cene mesta Ljubljane je pri družbeni kontroli cen upoštevala reso-lucijske usmeritve in družbeni dogovor o izvajanju po-litike cen v letu 1982. Sprejela je program ukrepov za izvajanje politike cen v letu 1982, s kriteriji, ki omogo-čajo selektiven pristop pri potrjevanju cenz namenom, da bi se zmanjšala deficitarnost nekaterih dejavnosti oziroma v določeni meri odpravilo zaostajanje v cenah nekaterih storitev. V pripravi je metodologija spremlja-nja cene stanovanjske graditve. V prvih mesecih letošnjega leta je ob velikem pritisku za povečan/e cen skupnost potrdila le tiste cene, ki so bile v skladu s predpisi in niso presegale družbeno dogovorjene meje podražitve, t. j. 16% za storitve in 15% za izdelke. Ob ugotovitvi, da so se cene-iz pristojnosti skupnosti za cene mesta Ljubljane gibale skladno rdogovorom o izvajanju politike cen v letu 1982, pa je potrebno upo-števati tudi dejstvo, da se nadaljuje izreden pritisk za dvig cen, ki so v pristojnosti tako mesta kakor tudi republike in zveze. Izvajanje restriktivne politike cen zaostruje pogoje gospodarjenja tudi v organizacijah in dejavnostih, ki so za občane še posebej pomembne. Močne podražitve energije in drugih ključnih proizvodov in storitev v lanskem letu, pri čemer se ob neusklajenih cenah stori-tev oz. proizvodov s stroški poslovanja občutno po-slabšujejo finančni rezultati v komunalnem gospodar-stvu, prometu, predelavi živil itd. 5. V prvem trimesečju letošnjega leta se je nadalje-valo že v letu 1981 ugotovijeno upadaje zaposlovanja. Tako beležimo v primerjavi z lanskim prvim trimeseč-jem padec zaposlenih v gospodarstvu za 3,2% oziroma v primerjavi z decembrom lanskega (eta za 2%, v nego-spodarstvu pa je padec glede na prvo trimesečje lan-skega leta za 0,6% in v primerjavi z decembrom za 0,7%. Na področju gospodarstva se je upoštevalo pre-dnostno pravico do dodatnega in novega zaposlovanja samo v zunanjetrgovinskih, inženiring organizacijah združenega dela ter v drobnem gospodarstvu. Na področju negospodarstva se nove kapacitete (Kulturni dom Ivana Cankarja, ZD Ljubljana) zapolnju-jejo predvsem s presežkom delavcev v drugih dejavno-stih tega področja, v manjši meri pa tudi na račun omejenega zaposlovanja na režijskih in administrativ-nih delih v temeljnih, delovnih in sestavljenih OZD ter upravi. Zaposiovanje pripravnikov z višjo in visoko stro-kovno izobrazbo se je v tem času sicer povečalo, ven-dar še ne v taki meri, kot je bilo pričakovati. Zaposlova-nje novih delavcev gre v pretežni meri tudi na račun zmanjšanja števila nadur in honorarnih zaposlitev. Vir možnih zaposlitev novih mladih kadrov so tudi dela in naloge, sproščene z odhodom delavcev, ki izpolnijo pogoje za upokojitev in jim ne podaljšujejo delovnega razmerja. Zaposlovanje delavcev iz drugih republik je manjše, posebej še, ker se v OZD, ki zaposlujejo največ delovne sile iz drugih republik (gradbene in komunalne OZD) z zmanjšanjem investicij zmanjšujejo potrebe po dodatnem zaposlovanju. 6. Krajevne skupnosti se pri sprejemanju in realiza-ciji načrta razvoja krajevnih skupnosti za leto 1982 srečujejo z nekaterimi težavami. Ena od težav, ki jih ovira pri načrtovanju in realizaciji, je zmanjšan dotok finančnih sredstev za potrebe krajevnih skupnosti iz naslova samoupravnega sporazuma o načinu združe-vanja in uporabe sredstev namenjenih za uresničeva-nje skijpnih interesov in potreb v krajevnih skupnostih. V vseh krajevnih skupnostih se odpira vprašanje finan-ciranja programov dela krajevnih konferenc SZDL. Prizadevanja krajevnih skupnosti, da se bo v vseh oblikah osebnega izjavljanja in organiziranja delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih v še večji meri uveljavljal demokratičen način izražanja, soočenja, us-klajevanja, odločanje in nadzor nad uresničevanjem interesov in potreb krajanov, so prišla do izraza ob razreševanju problematike gostinstva in turizma v kra-jevni skupnosti Stara Ljubljana in krajevni skupnosti Trg osvoboditve ter pri razgrnitvi zazidalnih načrtov v krajevnih skupnostih. Nasprotno pa prizadevanja kra-jevnih skupnosti za poglabljanje, krepitev in razvoj socialističnih samoupravnih odnosov na področju hišne samouprave še niso dala pričakovanih rezulta-tov. V vseh krajevnih skupnostih kasnimo z ustanavlja-njem skupnosti stanovalcev in njihovih organov. 7. Splošna Ijudska obramba in družbena samoza-ščita v občini se razvijata in krepita v skladu s spreje-timi usmeritvami na temelju koncepta, doktrine in si-stema splošnega Ijudskega odpora in družbene samo-zaščite. Poseben poudarek je dan izpopolnitvi mobili-zacije oboroženih sil in vseh materialnih, proizvodnih in drugih zmogljivosti za delovanje v izrednih razme-rah, neposredni vojni nevarnosti in vojni, krepitvi bojne sposobnosti teritorialne obrambe, civilne zaščite in obrambnemu usposabljanju prebivalstva. Razvoj obrambnih priprav v nekaterih krajevnih skupnostih nr zadovoljivo skladen z začrtanimi cilji. 8. Na osnovi analize spremenjenih pogojev razvoja občine Ljubljana Center v obdobju 1981 - 1985 ter na osnovi sprejetega odloka o pripravi sprememb in do-polnitev srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981 - 1985 je bil v občini sprožen postopek spremembe obstoječih srednjeroč-nih plansklh dokumentov vseh samoupravnih organi-zacij in skupnosti, kakor tudi za spremembe in dopol-nitve srednjeročnega družbenega plana občine Ljub-Ijana Center za obdobje 1981 -1985, katerih pripravaje v teku. II. URESNIČEVANJE USMERITEV, CIUEV IN NALOG PO POSAMEZNIH PODROČJIH 1. GOSPODARSTVO Trgovina je gospodarsko področje, ki s svojo dejav-nostjo oblikuje 56% dohodka gospodarstva občine in tako odločilno vpliva na skupne dosežke gospodarstva v določenem obdobju. V začetku letošnjega leta pa ugotavljamo, da so trgovinske organizacije dosegle boljše rezultate, kot so bili doseženi poprečno v gospo-darstvu občine in je bila dinamika osnovnih elementov oblikovanja in razporejanja dohodka hitrejša od po-prečne v gospodarstu, ugodnejši pa so bili tudi kazalci uspešnosti poslovanja. Celotni prihodek je bil za 36% višji kot v enakem obdobju lani, doseženi dohodek za 40%, za osebne dohodke in skupno porabo v okviru organizacij združenega dela so trgovinske organizacije razporedile za 33% več sredstev in za akumulacijo za 51% več sredstev kot v primerjalnem obdobju. Ob nespremenjenem številu delavcev je tako porasla pro-duktivnost za 41 %, poprečni mesečni čisti osebni do-hodek pa je bil v višini 13.911 dinarjev za 32% višji kot v enakem obdobju lani. Počasnejša rast poprečno upo-rabljenih poslovnih sredstev glede na dohodek je vpli-vala na porast rentabilnosti poslovanjaza 9%. Za 18% se je povečala tudi akumulativna sposobnost trgovine. Pozitivno dinamiko elementov in kazalcev uspešnosti poslovanja izkazujejo vse tri panoge v trgovini s tem, da je med njimi najhitrejši porast celotnega pfihodka dosežen v zunanji trgovini (47%) in najnižji v trgovini na drobno (18%), medtem ko se je v zunanji trgovini dohodek povečal najmanj (za 32%), največ pa v trgo-vini na debelo (za 49%). Tako gibanje dohodka ob dinamiki celotnega prihodka kaže na slabšanje ekono-mičnosti poslovanja v zunanji trgovini in v primerjavi z lanskim trimesečjem boljšo ekonomičnost poslovanja v trgovini na debelo in trgovini na drobno. Odraz teh gibanj je tudi gibanje sredstev za akumulacijo v posa-meznih panogah, saj so le-ta najhitreje naraščala v trgovini na debelo (za 61%), sledi trgovina na drobno (za 57%), medtem ko se je akumulacija najmanj pove-čala v zunanji trgovini (za 35%). Pri razporejanju do-hodka so trgovinske organizacije združenega dela v vseh treh panogah trgovine povečale delež akumula-cije v dohodku. Ob teh sorazmerno ugodnih dosežkih trgovine v pretečenem obdobju letošnjega leta in vlogi tega po-dročja pri realizaciji izvoznih nalog v letošnjem letu, ki se v določeni meri tudi odraža v uvodoma ugotovljenih ugodnih tendencah na področju zunajetrgovinske me-njave, pa se nadaljujejo oziroma zaostrujejo nekateri problemi, ki bodo predvidoma vplivali na poslabšanje položaja trgovine v nadaljnem obdobju letošnjega leta. Poudarjena usmerjenost v izvoz, ob sktajno omejenih možnostih uvoza zmanjšuje blagovne fonde na doma-čem trgu. S tem se občutno poslabšuje preskrbljenost tržišča z določenimi vrstami blaga široke potrošnje in -kar ima še dalekosežnejše posledice - z reprodukcij-skim materialom. Pričakovano upadanje obsega pro-daje na domačem trgu se bo poleg stroškovno zelo zahtevnega posredovanja v zunanjetrgovinskem pro-metu odrazilo vslabših finančnih rezultatih trgovine, s tem pa se bo znižala materialna osnova za delo in razvoj tega področja gospodarstva. Izvajanje nalog posameznih panog trgovine, spreje-tih z resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana občine v letu 1982, bo tako potekalo v še težjih pogojih. Zato bodo potrebni toliko večji napori za nji-hovo uresničitev. Posebej velja to za intenziviranje aktivnosti zunanjetrgovinskih organizacij združenega dela, za raziskavo zunanjih tržišč in iskanje možnosti za plasman izvozno usmerjene proizvodnje; za izvaja-nje osnovne naloge trgovine na debelo kot oskrbo-valca proizvodnje s potrebnimi domačimi surovinami in repromateriali in vlogo trgovine na drobno, da z ustrezno organiziranostjo in povezanostjo zagotovi pokrivanje osnovnih potreb široke potrošnje. Podatki o gibanju industrijske prolzvodnje v začetku letošnjega leta kažejo, v primerjavi z enakim lanskolet-nim štirimesečnim obdobjem na povečanje količin-skega obsega proizvodnje za 5,1%. To je ob upošteva-nju težav v preskrbi z reprodukcijskim materialom in surovinami, dokaj ugodno in nad pričakovano dina-miko za letošnje leto. Pozitivno dinamiko kaže tudi izvoz, saj so v I. trimesečju industrijske organizacije združenega dela izvozile za 94% več kot v enakem obdobju lani. Ocene industrijskih organizacij o stanju oskrbljenosti z repromaterialom in surovinami pa ka-žejo, da se le-ta poslabšuje in o dobri oskrbljenosti z domačimi materiali poroča le še 27% industrijskih or-ganizacij, medtem ko je oskrbljenost z uvoženimi ma-teriali že v 53% ocenjena kot slaba in v 41 % organizacij združenega dela kot kritična. Ob nadaljevanju takega trendTa oskrbljenosti lahko pričakujemo tudi poča-snejšo rast industrijske proizvodnje v naslednjih mese-cih. Finančni rezultati industrije pa v začetku letošnjega leta niso ugodni. Pod ravnijo I. trimesečja lani je bil realiziran celotni prihodek (indeks 96) in je le ob skraj-nem varčevanju s porabljenimi sredstvi uspelo doseči industriji za 15% večji dohodek kot lani. Pri razporeja-nju dohddka so se sredstva za osebne dohodke pove-čala bistveno hitreje kot dohodek (indeks 130), zaaku-mulacijo pa je bilo razporejeno za 16% manj sredstev > kot lani. Ob 0,6% manjšem številu delavcev je bil doho-dek na delavca višji za 16%, poprečni čisti osebni dohodek delavca pa je v višini 13.54 din za 33% prese-gel nivo enakega lanskega obdobja. Rentabilnost po-slovanja in akumulativna sposobnost industrije sta se poslabšali (za 18% oziroma za 37%). Dosežki industrije v pretečenem obdobju letošnjega leta kažejo na uresničevanje naloge v doseganju rasti obsega proizvodnje in v povečevanje'izvoza, medtem ko se finančni rezultati področja slabšajo. Poslabšuje se tudi oskrbljenost proizvodnje z reprodukcijskim ma-terialom in surovinami. To bo ogrozilo izvajanje proiz-vodnih in izvoznih usmeritev za letošnje leto in kaže na ' nujnost tesnejšega povezovanja v reprodukcijskih po-vezavah, kar je posebno pomembrio za industrijske organizacije združenega dela v občini Center, ki so vse predelovalnega značaja in v veliki meri navezane tudi na uvoz. Večji poudarek bodo morale industrijske organiza-cije združenega dela dati tudi proučitvi možnosti za prenos določenih za industrijsko proizvodnjo nerenta-bilnih proizvodnih faz v enote drobnega gospodarstva, šaj na tem področju v občini še ni zaslediti občutnejših premikov. Med konkretnimi investicijskimi naložbami je bila za letošnje leto načrtovana delna modernizacija v tovarni Rog na Trubarjevi cesti, ki poteka v načrtovanih okvi-rih. Področje turlzma In gostlnstva ima v pospešeni izvozni aktivnosti gospodarstva pomembno vlogo. Po-datki v začetku letošnjega leta kažejo v primerajavi z lanskim I. trimesečjem povečanje števila gostov (za 11,9%) v zmogljivostih organizacij združenega dela iz občine Ljubljana Center. Stevilo tujih gostov se je pri tem povečalo nekollko počasneje od skupnega porasta števila gostov tako, da se je njihov delež v skupnem številu celo nekoliko znižal - od 21.6% na 21,3%. Pozitivna pa je ob tem ugotovitev, da se je o siceršnjem skrajšanju poprečne dobe bivanja poprečna doba biva-nja tujih gostov podaljšala. Izkoriščenost prenočitve-nih zmogljivosti se je z doseženim porastom števila gostov povečala za 7,5%. Skupni finančni dosežki turistično-gostinskega po-dročja gospodarstva so v I. trimesečju nekoliko prese-gli poprečje dinamike gospodarstva - celotni prihodke je bil v primerjavi z enakim obdobjem lani večji za 33%, dohodke za 28% in za akumulacijo razporejena sred-stva \z dohodka za 46%. Vendar pa se je sezonski značaj dela tega področja odrazil tudi v izgubah, pred-vsem v turističnih temeljnih organizacijah združenega dela. Kljub sorazmerno ugodni dinamiki finančnih po kazateljev področja kot celote je potrebno opozoriti na nadaljevanje poslabševanja ekonomičnosti poslovanja (indeks 99), na delež akumulacije akumulacije do-hodku, ki je klj\jb povečanju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 13%, za polovico manjši kot poprečno v gospodarstvu in na višino poprečnih čistih osebnih dohodkov delavcev v teh dejavnostih, ki so se sicer povečali hitreje kot dohodek na delavca, vendar so v višini 12.030 din na predzadnjem mestu med posameznimi področji gospodarstva. Za skupen nastop in celovitejšo skupno turistično-gostinsko ponudbo Ljubljane je bil sprejet skupni pro-gram turistične ponudbe v Ljubljani za leto 1982, ki se izvaja. Za izvajanje tega programa kakor tudi za ob-dobje do leta 1985 je v podpisovanju družbeni dogovor o združevanju in namenski uporabi turistične taks ob-čine na območju mesta Ljubljane za obdobje 1982-1985. Ustrezen družbeni dogovor o združevanju in namenski uporabi turistične takse v SR Sloveniji pa je v obravnavi. Na osnovi spremenjenega in dopolnjenega odloka o poslovnem času bodo gostinske organizacije združe-nega dela sprejele nov samoupravni sporazum o odpi-ranju gostinskih obratov v turističnem predelu mesta Ljubljane za nedelje in praznike, s čemer bo kot ena od sestavin celovite skupne ponudbe urejen obratovalni čas za potrebe tako tujih gostov kot občanov Ljubljane. Za realizacijo najustreznejšega koncepta povezova-nja in združevanja gostinskih in turističnih organizacij se vodijo razgovori med in v okviru posameznih orga-nizacij združenega dela, vendar razen osnutka statu-snih sprememb oz. preoblikovanja temeljnih in delov-nih organizacij ter sestavljene organizacije združenega dela združenih GHT podjetij konkretnejših pobud predvsem za ustrezno povezovanje turističnih organi-zacij združenega dela ni. V okviru prenove starega mestnega jedra je bila na Starem trgu odprta nova restavracija Romeo, z odloži-tvijo nadaljevanja izgradnje Ploščadi Borisa Kraigherja pa se odlagajo nove investicije na tej lokaciji. Omejevanje obsega gradbenih del doma je usmerilo gradbene organlzacije združanega del« na večje an-gažiranje zmogljivosti za opravljanje vseh faz gradbe-nih in zaključnih del v gradbeništvu kakor tudi projekti-ranje na tuja gradbišča. Podatki o realiziranem izvozu gradbeništva v letošnjem prvem trimesečju to preu-smeritev tudi potrjujejo, saj se je z ižrednim poveča-njem izvoza delež tega področja vskupno realiziranem izvozu gospodarstva občine povečal od 0,6% lani na 5,5% v letošnjih prvih mesecih. Ob tem je narejen določen premik tudi v tesnejšem povezovanju med gradbenimi organizacijami združenega dela, saj je enoten in skupen nastop pogoj za učlnkovito in dolgo-ročno izvajanje gradbenih del v tujini kakor tudi za racionalno izrabo zmogljivosti doma ob zoženem ob-segu dejavnosti. V I. trimesečju so gradbene organizacije združenega dela vzoženlh okvirih delovanja realizirale za 24% večji celotni prihodek - kar je bistveno pod povprečnim 31 % porastom v gospodarstvu, s sorazmerno še počasnejSo rastjo porabljenih sredstev, to je z večjo ekonomič-nostjo uporabe porabljenih sredstev, paje bil doseženi dohodek za 34% višji kot v enakem obdobju lani. Oinamika razporejenih sredstev za osebne dohodke delavcev je bila ob tem bistveno počasnejša in najnižja v gospodarstvu (indeks 114, poprečno v gospodarstvu 128), kar je omogočilo gradbenim organizacijam zdru-ženega dela, da so za akumulacijo namenile za 52% več sredstev kot lani. Razporeditev dohodka v korist akumulacije je predvsem odraz izredne zadržanosti v gibanju poprečnih čistih osebnih dohodkov delavcev, saj so se le-ti pri 44% večjem doseženem dohodku na delavca povečali za 28% in so bili v višini 11.991 din najnižji v gospodarstvu občine. Dosežke gradbenih organizacij v začetku letošnjega leta lahko ocenimo kot sorazmerno ugodne, še večji poudarek pa bo za izboljšanje doseženih trendov raz-voja potrebno dati dodatnemu dohodkovnerttu, proiz-vodnemu in tehnološkemu povezovanju gradbenih or-ganizacij v širšem jugoslovanskem prostoru. Promet in zveze je gospodarsko področje, ki ga v občini Ljubljana Center v glavnem zastopajo organiza-cije združenega dela s širšim regijskim in republiškim značajem, kar velja za delovne in temeljne organizacije v sestavi Železniškega gospodarstva, kakor tudi za organizacije združenega dela v okviru Združenih PTT organizacij Slovenije, medtem ko področje taksi stori-tev, ki so širšega pomena za mesto Ljubljana, opravlja TOZD Taksi v okviru DO LPP SOZD Integral. Z resolucijskimi usmeritvami kakor tudi s programi razvoja v okviru samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet oz. območne skupnosti za PTT promet je bil za letošnje leto predviden razvoj železniškega gospodarstva v okviru enostavne repro-dukcije in le najnujnejšega obsega modernizacije ter razvoj PTT storitev v okviru sprejetega programa do-polnjevanja telefonskih zmogljivosti in dokončanja in-vesticij iz preteklih let. Podatki o rezultatih poslovanja železniškega gospodarstva v začetku letošnjega leta kažejo, da izredni razkorak med cenami železniških storitev in porastom stroškov poslovanja ter amortiza-cije ob manjšem dotoku prispevka sredstev za kritje stroškov enostavne reprodukcije od planiranega in družbeno dogovorjenega, povzroča v železniškem go-spodarstvu velike izguoe. Le-te vplivajo na skupne finančne dosežke celotnega področja prometa. Izguba železniškega gospodarstva predstavlja 71 % vseh izgub gospodarstva občine. Celotni prihodek prometa je bil v začetku leta tako le za 7% višji kot v enakem obdobju lani, doseženi doho-dek pa kar za 30% nižji. Ob 29% večjih razporejenih sredstvih za osebne dohodke je tako ostalo za razpore-ditev v akumulacijo v prometu za 58% manj sredstev kot lani. Kljub poprečnim slabim rezultatom poslovanja s področja prometa in zvez pa so bili poprečni čisti osebni dohodki delavcevv tem področju vvišini 13.735 dinza32% višji kotvenakemobdobju lani inza279din vi&ji kot v gospodarstvu občine. V okviru dejavnosti PTT prometa je bila v januarju letošnjega leta aktivirana nova telefonska centrala v Cankarjevem domu s skupno zmogljivostjo 16000 tele-fonskih priključkov in izvršena montažna dela v RATC Ljubljana Center II., kjer bo s tem pridobljeno 4.000 novih telefonskih priključkov. Z .usklajenp politiko med občinami in mestom do obstoja in razvoja taksi dejavnosti v Ljubljani bo po-trebno v okviru DO Ljubljanski potniški promet SOZD Integral v letu 1982 rešiti položaj TOZD Taksi, ki je tudi v I. trimesečju posloval z izgubo. Na področju agroživllstva In preskrb« je za zagoto-vitev preskrbe prebivalstva s kmetijskimi pridelki, ki jo v Ljubljani občine urejajo skupno in enotno na ravni mesta in preko organizacij vključenih v SIS za preskrbo mesta Ljubljane, skupščina občine Ljubljana Center skupaj z ostalimi občinami mesta Ljubljane uvedla 0,4% davek iz osebnih dohodkov delavcev za zagotav-Ijanje pospeševanja razvoja kmetijstva in sprejela sku-paj z ostalimi Ijubljanskimi občinami in mestom Ljub-Ijana odfok o ustanovitvi sklada za intervencije v kme-tijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane. Sklad je bii konstituiran v juniju letošnjega leta. Pripravljen je tudi osnutek programa za usmerjanje sredstev iz tega sklada za zagotavljanje preskrbe mesta Ljubljane z osnovnimi živili in program pospeševanja razvoja kme-tijstva Ijubljanskih občin v skladu z dogovorom o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v letu 1982 v SR Sloveniji. V skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju in vzdrževanju blagovnih rezerv zadolžene organizacije združenega dela hranijo in obnavtjajo blagovne re-zerve. Med nosilci nalog na področju agroživilstva se pri-pravlja skupni program in proučuje možnosti zazdru-ževanje dela in sredstev v večji novi organizaciji, ki bi vključevala SOZD HP, KIT in ŽITO. Delovna organizacija Semenarna pripravlja svoj kon-cept nadaljnjega razvoja delovne organizacije kot or-ganizatorja in povezovalca temeljnih in delovnih orga-nizacij semenarske dejavnosti. Na podlagi sklenjenega družbenega dogovora o po-speševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini so udeleženci družbenega dogovora že pričeli s pripra-vami za izdelavo predloga srednjeročnega programa razvoja drobnega gospodarstva, ki je v osnutku že sprejet. Z uresničevanjem svojih nalog po družbenem dogovoru, bodo zagotovljeni ugodnejši pogoji za raz-voj obstoječih in za organiziranje novih enotdrobnega gospodarstva, predvsem pa storitvenih dejavnosti drobnega gospodarstva s poudarkom na deficitarnih storitvah in na osebnem delu s sredstvi v lasti občanov. Tako so že doseženi določeni pozitivni premiki na področju uresničevanja davčne politike, pri izvajanju dogovora o uresničevanju politike cen za področje posameznih deficitarnih obrtnih strok in na področju kreditiranja storitvenih dejavnosti. V okviru Gospodarske zbornice občin Ijubljanskega območja tečejo dogovori o ustanovitvi informacijskega centra pri Gospodarskem razstavišču, ki bo zagotavljal izmenjavo informacij in bpljšo povezanost zmogljivosti drobnega gospodarstva z ostalimi področjimi gospo-darstva, kakor tudi usmerjanje zdomcev v ustrezne dejavnosti drobnega gospodarstva. Nekatere že sprejete olajšave pri opravljanju oseb-nega dela s sredstvi občanov se kažejo tudi v porastu nekaterih dejavnosti. Na področju osebnega dela se je v tem obdobju povečalo število obratovalnic samostoj-nih obrtnikov, ki opravljajo obrtno dejavnost za 10, odprta sta bila dva nova gostinska obrata, zmanjšalo pa se je število avtoprevoznikov za 4. V porastu je tudi število oseb, ki opravljajo obrtne storitve kot postran-ski poklic tako, da se je število v tem obdobju povečalo za 15 in opravlja obrtne storitve kot postranski poklic v občini že 114 občanov. Nekoliko manj ugodni kot so dosežki na področju osebnega dela s sredstvi v lasti občanov pa so dosežki v združenem delu drobnega gospodarstva na področju obrti in osebnih storltev. V I. trimesečju se je celotni prihodek tega področja povečal za 35%, vendar pa ob 41% večjih porabljenih sredstev doseženi dohodek le še za 25%. Ob hitrejšem porastu razporejenih sredstev za skupno in splošno družbeno porabo ter ostale na-mene so se razporejena sredstva za osebne dohodke povečala za 24%, prav tako pa tudi sredstva razporeja-nja v akumulacijo za 24%. Taka dinamika posameznih elementov v razporeditvi dohodka je omogočila, da so poprečni čisti osebni dohodki delavcev v teh organiza-cijah združenega dela povečali za 23% in so znašali 12.043 din, medtern ko se je akumulativna sposobnost tega področja gospodarstva ponovno poslabšala (in-deks 89). Za hitrejše uveljavljanje boljšega položaja drobnega gospodarstva tako v združenem delu kakor tudi v eno-. tah osebnega dela je potrebno, da udeleženci dogo-vora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva občine čimprej pripravijo dokončni predlog programa razvoja teh gospodarskih dejavnosti in ga tudi sprej-mejcrter prično pospešeno izvajati. 2. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Planirana sredstva SIS družbenih dejavnosti občin in mesta Ljubljane so v letu 1982 za 17,3% večja kot v letu 1981; - po oceni nominalne rasti dohodka v Ljubljani (18,0%) bodo zaostajala sredstva za družbene dejavno-sti za 3,9%. i Od 1. 1. 1982 so SIS družbenih dejavnosti občin in mesta Ljubljane zbirale sredstva v višini prispevnih stopenj 22,26 iz dohodka in BOD ter za raziskovalno dejavnost še v višini 0,003 iz dohodka. Od januarja 1982 so v prispevno stopnjo SIS za kulturo zajeta tudi sredstva obveznosti Ljubljane za izgradnjo Kulturnega doma tvan Cankar. • VI. tromesečju letošnjega leta so bili opravljeni pora-čuni viška natečenih sredstev, glede na planirana sred-stva v preteklem letu, istočasno so bili opravljeni izra-čuni in usklajevanja glede novih prispevnih stopenj za SIS družbenih dejavnosti od 1. 5. 1982 dalje. Spreme-njene prlspevne stopnje so v globalu nižje za 1,895. V prvih petih mesecih letošnjega ieta je bilo zbranih 39,9% planiranih sredstev za SIS v letu 1982. Predvi-dena dinamika dotoka sredstev po republiški oceni znaša za to obdobje 38,2%. Dotok sredstev je ta čas višji od planiranega, vendar sredstva niso v celoti po-rabljena. Po šestih mesecih bo ugotovljen presežek sredstev za SIS družbenih dejavnosti. Na osnovi tega bodo ustrezno spremenjene prispevne stopnje v dru-gem polletju letošnjega leta. ' V I. tromesečju letošnjega leta so se začele priprave za spremembe in dopolnitve srednjeročnih planskih aktov SIS, s čimer naj bi se skupna poraba prilagodila zoženim materialnim možnostim. Zožene materialne možnosti zahtevajo racionalizacijo del in opravil na nekaterih področjih družbenih dejavnosti. Ževtem letu bodo zato združena nekatera dela in opravila za delo-vanje delegatskega sistema samoupravnih interesnih skupnosti. Naloge bo opravljala strokovna služba SIS v okviru Komiteja za družbene dejavnosti. Izvršujejo se tudi priprave na združevanje oziroma ustrezno reorga-niziranje vzgojnovarstvenih organizacij. Pripravljenaje analiza stanja. Na osnovi te analize je izdelana varianta, po kateri naj bi se začetku združevalo računovodska dela, vzporedno s tem bodo potekale priprave na orga- nizacijske in samoupravne spremembe, ki jih združe-vanje zahteva. Pripravljeni so samoupravni sporazumi o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti in so v fazi podpi-sovanja. V tem letu se izvajajo investicijske naloge na po-dročju družbenih dejavnosti predvsem o okviru zdru* žene amortizacije in samoprispevka. Na posameznih področjih družbenih dejavnosti se uresničujejo sledeče naloge: Na področju vzgoje In Izobraževanja se izvaja zago-tovljeni program v dosedanjem obsegu, delež vključi-tve učencev v celodnevno osnovno šolo pa se je v šolskem letu 1981 do 1982 povečal od 18% na 21%, v šolskem letu 982 do 1983 načrtujemo 4 nove oddelke COš in sicer 2 oddelka 7. razreda na osnovni šoli Tone Tomšič in zaradi povečanega vpisa po en oddelek 1. razreda na osnovni šoli Tone Tomšič in osnovni šoli Tone Čufar. Kljub zožeftim materialnim možnostlm si osnovne šole prizadevajo izvajati program šole v naravi, čeprav v program občinske izobraževalne skupnosti ni vklju-fieno sofinanciranje te oblike šolskega dela. Občinska izobraževalna skupnost je namenila 100.000 din sred-stev iz minimalne operativne rezerve k oskrbnemu dnevu, ki ga plačujejo starši. Ker planske opredelitve omejujejo širjenje programov SIS v tem srednjeročnem obdobju, Občinska izob.aževalna skupnost ne more planirati sredstev za to dejavnost. Obnavljanje šolskih knjižnic je posebno pereče v dijaških domovih in šotah srednjega usmerjenega izo-braževanja. Ker tudi ta oblika šolskega dela ni v sklopu zajamčenega programa, Občinska izobraževalna skup-nost sredstev v ta namen ne more zagotavljati. Možnost razrešitve tega problema je v sporazumu med Mladinsko knjigo in interesno skupnostjo, ki naj bi se dogovorili za skupno sodelovanje pri vtaganju sred-stev in dobavljanju knjig, učbenikov in učil. Na področju usmerjenega izobrazevanja smo si v resoluciji zadali nalogo nadaljnjega izpopolnjevanja oziroma izboljševanja pogojev za izvedbo programov proizvodnega dela na šolah srednjega usmerjenega izobraževanja. Akcijo v zvezi s to nalogo je usklajeval Občinski odbor zveze sindikatov skupaj z Medobčin? sko gospodarsko zbornico. Po oceni Občinskega sveta zveze sindikatov je izvedba programov proizvodnega dela zadovoljiva. Usklajevanje mreže šol srednjega usmerjenega izobraževanja še ni zaključena. Prostor-ska razmestitev šol v Ljubljani bo zaključena do 1. 9. 1982. Na področju družbenega varatva otrok je bilo s samoupravnim sporazumom o temeljih pfana občlnske skupnosti otroškega varstva za obdobje 1981-1985 sprejeto izhodišče, da se bo postopno izenačeval raz-voj vzgojnovarstvene dejavnosti v Ljubljani, izenače-vati pa se morajo tudi osnove in merila za vrednotenje porabe dela in sredstev. Skupščina skupnosti otroškega varstva je v maju 1982 sprejela samoupravni sporazum o svobodni me-njavi dela, na osnovi katerega je skupnost usklajevala cene storitev vzgojnovarstvenih organizacij. Razmerje v ceni storitev, ki jo krijejo starši se je od 50% znižala na 40%, 60% bo krila Skupnost otroškega varstva. Nove cene storitev veljajo od f. 4. 1982, starši pa bodo povečano ceno krili od 1. 9. 1982 dalje. Za uresničevanje planskih in resolucijskih usmeritev v zvezi z zagotavljanjem socialne varnosti in varstvenlh pravic v tem obdobju je Skupnost otroškega varstva sprejela dogovor o enotnih pogojih in merilih za prido-bitev pravic denarnih pomoči otrokom Ijubtjanskih ob- čin in sklep o višini teh pomoči. Občinska kulturna skupnost je pri sestavi svojfh or-ganov zagotovila vključevanje v politiko in financiranje Ijubiteljsko kulturno dejavnost in dejavnost profesio-nalnih kulturnih organizacij. Na področju knjižničarstva je bila v januarju 1982 izvedena dokončna združitev treh splošno-izobraže-valnih knjižnic (Delavske, Mestne in Pionirske) v knjiž-nico Otona Župančiča. Povečane cene knjig knjižni-cam otežkočajo vzdrževanje dosežene ravni. Z uvedbo članarine za razliko od dosedanjih izposojevalnin, so knjižnice naredile premik v približevanju knjige šir-šemu krogu uporabnikov. Na področju spomeniškega varstva bo izvedeno ovrednotenje in registriranje kulturnih spomenikov. Naloga bo izvedena v drugi polovici leta 1982. Izvaja se program zaščite kulturnih spomenikov (Robbov vod-njak, Križevniški kompleks). Na področju Ijubiteljske kulturne dejavnosti se v jav-nosti vse bolj uveljavljajo kulturno umetniška društva in skupine s svojimi programi. Na področju telesne kulture se množične rekreacij-ske dejavnosti razvijajo v skladu s programom. Število udeležencev se je povečalo za 5%. V okviru mestne telesno-kulturne skupnosti so bili sprejeti enotni kriteriji za sofinanciranje športne re-kreacije, opravljen je tudi prenos izvajalskih funkcij na osnovne telesno-kulturne organizacije. Nekatere naloge s področja vrhunskega športa so bile prenešene iz mesta na občine. V obfiini Center nastajajo problemi v zvezi z zagotav-Ijanjem sredstev za Izvedbo telesno-kulturnega pro-grama. Telesnokulturni skupnosti bo po oceni primanj-kovalo 13,000.000 din. Razrešitev tega problema je možna v primeru, če bi se občinske telesno-kulturne skupnosti sporazumele o solidarnostnem prelivanju srestev znotraj Ijubljanskih občin. Občinska telesno-kulturna skupnost je izdelala predlog tega sporazuma, ki bo posredovan v sklepanje ostalim občinskim tele-sno-kulturnim skupnostim v Ljubljani. Na področju aoclalnega akrbstva Center za socialno delo nadaljuje s preventivnimi oblikami delovanja, predvsem s svetovatnim delom. Center za socialno delo je razširil oblike preventivnega dela v krajevnih skupnostih. Usposobil je 9 prostovoljnih delavcev iz vrst študentov sociologije za delo z mladoletniki. Materialno ogroženim občanom in njihovim druži-nam se zagotavljajo družbeno denarne pomoči. Dom upokojencev Center razvija razllCne oblike zu-nanjih dejavnosti v skrbl za ostarele občane in se pri tem povezuje z Rdečim križem, šolami ipd. Na področju rejništva so bile v zadnjem obdobju pridobljene nove rejniške družine. Na področju toclalnag« varatva je bil izdelan pre-gled socialnovarstvenih pravic, ki se občanom zago-tavljajo preko skupnosti socialnega varstva in zdrav-stva. Enotna evldenca prejemnlkov socialno-varstvenih pomoči deluje trenutno le za. področje denamih po-mofti otrokom in slcer v okviru skupne strokovne službe občinskih In mestnih SIS zdravstva in soclal-nega varstva. Občinska skupnost soclalnega varstva je vefikrat po-sredovala predlog na Mestno skupnost socialnega var-stva za boljšo ureditev letovanja vseh otrok v Ljubljani, vendar naloga v letu 1982 ne bo realizirana. Na področju razlakovanja je potekala akcija za ugo-tavljanje raziskovalnih potreb v združenem delu. Akcija ni popolnoma uspela, saj so svoje predloge posredo-vali skoraj izključno samo izvajalci. Na osnovi zbranih raziskovalnih potreb je ORS izvedla razpis za razisko-valne naloge. Skupščina ORS je sprejela 10 raziskoval-nih nalog in jih vključila v plan za leto 1982. Oblikova-nje raziskovalnega programa v tem letu še ni zaklju-čeno. Naloge, ki jih je skupščina sprejela, bodo financi-rane v tem letu s polovico predlaganih sredstev, ki so potrebne za izvedbo nalog. Tako prihranjena sredstva bodo namenjena tistim raziskovalnim nalogam, ki jih bo skupščina ORS naknadno vključila v program za leto 1982. ORS je v januarju 1982 organizirala posvetovanje o produktivnosti dela, ki ga je izvedel Zavod za produk-tivnost dela. Občinska raziskovalna skupnost je pripravila meto-dološki pristop za ugotavljanje inovativne in razisko-valne dejavnosti v organizacijah združenega dela. Na-loga bo izvedena v tretjem Četrletju letošnjega leta. Na področju zdravstvenega varstva je v letošnjem letu dana prednost osnovnemu zdravstvenemu var-stvu. Pripravljen je osnutek samoupravnega sporazuma o delitvi dela v zdravstvu med osnovnim in speeiali-stično-bolnišničnim zdravstvenim varstvom. Na osnovi pripomb, ki so jih posredovale OZD s področja zdrav-stvenega varstva bo pripravljen usklajen predlog sa-moupravnega sporazuma, ki bo posredovan v do-končni sprejem temeljnim organizacijam združenega dela, ki opravljajo osnovno zdravstveno in bolnišnično-specialistično zdravstveno dejavnost. Dograjen je nov Zdravstveni dom Ljubljana-Center. V mesecu juniju. bo izveden tehnični predlog tega objekta, selitev v nove prostore bo opravljena po predvidevanjih v mesecu septembru 1982. 3. URBANIZEM Osrednja planska nalogav letu 1982 je izdelava plan-skih dokumentov Ljubljana 2000. Izdeluje se osnutek prostorskega dela dolgoročnega družbenega plana, v javni razpravi pa je delovni osnutek urbanističnega načrta, ki je bil izdelan v aprilu 1982. Osnutka obeh dokumentov bosta izdelana do konca leta in javno razgrnjena v letu 1983. Za potrebe izvajanja srednjeročnih planskih nalog so bile izdelane spremembe in dopolnitve veljavnega Ge-neralnega urbanističnega plana in bodo v juniju pred-ložene skupščini mesta v obravnavo. V letu 1982 nadaljujemo z izdelavo zazidalnih načr-tov, Ki so bili pričeti že v prejšnjih letih: - izdelan in razgrnjen je bil osnutek zazidalnega načrta CO-1/8 »Majda Vrhovnik« in bo v obravnavj^na junijski seji občinske skupščine; - izdelan je bil tudi osnutek zazidalnega načrta CI-2 »Aškerčeva cesta«, razgrnitev osnutka pa je bila odlo-žena; - izdelan je osnutek zazidalnih načrtov otokov PG-1, PG-2, PG-3 (prometna glava) in bo razgmjen v juliju letošnjega leta. Za novi most čez Ljubljanico pri tržnici (Mesarski most) je izdelana lokacijska dokumentacija, v izdelavi pa je tudl sinteza natečajnih rešitev kot osnova za nadaljnje urejanje Petkovškovega nabrežja. V okviru priprave urbanistične dokumentacije za sta-novanjsko gradnjo je bil izdelan osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta CO-1/17 za območje lokacije L 1 »Tekstil«. V pripravi so tudi spremembe in dopolnitve zazidal-nega nnčrta CO-1/21 za območje L 5 »Plinarna«. V okviru prenove starega mestnega jedra se nadalju-jejo pripravljalna dela za izdelavo zazidalnih načrtov CO-1/18, CO-1/19 (območje med Ljubljanico in graj-skim pobočjem od Karlovške do Resljeve ceste) in CO-1/16 (območje med Vegovo, Cojzovo ulico, Ljubljanico in Trgom osvoboditve). 4. KOMgNALNO GOSPODARSTVO Na področju kolektivne komunalne rabe smo naj-prej pristopili k realizaciji nalog, ki jih v letu 1981 nismo uspeli realizirati. Zaključena so bila dela v Knafljevem prehodu, urejena je bila parkovna ureditev ob Prijate-Ijevi ulici, asfaltirani pločniki na Grudnovem in Grubar-jevem nabrežju, urejene so bile nove parkovne povr-šine ob Vidovdanski ulici, ob tovarni Šumi, začasna parkovna površina ob Erjavčevi cesti in sanirana I. faza parka ob Trgu OF. Obnavlja se otroško igrišče na Taboru in dograjuje igrišče na Osojah. Zaradi položitve novih komunalnih vodov in dotrajanosti cestišč so bile sanirane Valvazorjeva, Veselova, Lipičeva, Lončarska in Metelkova ulica. Za nemoten cestni promet in zaradi večje varnosti občanov je bila izvedena preureditev semafornih naprav na križišču Aškerčeva - Gorupova in obnovljene semaforne naprave v križiščih Titova -ŠubičeVa in Miklošičeva - Trg OF. Na desetih prehodih za pešce, ki so najbolj obremnjeni, je bila vgrajena dodatna svetlobna oprema. Na llirski ulici je bilo ure-jeno postajališče mestnega potniškega prometa, ob vojni bolnici na Zaloški cesti pa nadstrešek. Na po-dročju javne razsvetljave so bila izvršena dela na vseh na novo urejenih parkovnih in saniranih licah, obnov-Ijena je bila javna razsvetljava na delu Moša Pijadove ulice, Prečni ulici, delu Trubarjeve, Hribarjevem na-brežju in delu Pražakove ulice. V stari Ljubljani je bilo zamenjanih sto konzolnih svetilk. Poleg navedenih nalog je bilo opravljenih še vrsto drugih del kot je sanacija treh stopnišč v Tivoliju, ureditev severnega atrija na Trgu revolucije, čiščenje arkad v Gradišču, namestitev sto novih kiopi, posek 65 dotrajanih dreves in nadomestitev z novimi idr. Za ostale naloge, ki izhajajo iz resolucijo za leto 1982 se v celoti pripravlja investicijsko tehnična dokumenta-cija. Na področju Indlvldualne komunalne rabe so bila na podlagi izdelane dokumentacije zaključena dela na plinovodu, toplovodu in vodovodu za potrebe zdrav-stvenega doma Center. Za potrebe stanovanjasko-po-slovnega objekta Rog je dokumentacija za vodovod, plinovod in toplovod izdelana, z deli se bo pričelo v drugi polovici leta, dela pa bodo dokončana do pri-četka nove kurilne sezone. Dokumentacija zatoplovod Čufarjeva - Tromostovje je v delu, ravno tako tudl dokumentacija za sanacljo 3900 m plinskega omrežja v KS Poljane. 5. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Skladno z določili zakona o stanovanjskem gospo-darstvu je oblikovano 70 skupnosti stanovalcev. Akcijo za oblikovanje skupnosti stanovalcev bomo morali po-spešiti, saj je v občini 730 hišnih svetov, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za ustanovitev skupnosti stanoval-cev. Na področju gradnje stanovanj se nadaljujejo dela na stanovanjsko poslovnem objektu Rog, ki bodo zak-Ijučena v zadnjem trimesečju letošnjega leta. Skup-ščina občine bo v mesecu juniju obravnavala zazidalna načrta za gradnjo na lokaciji L1 - Tekstil in L9 vokal Igrlške in Gregorčičeve ulice. Gradnja na obeh lokaci-jah je upočasnjena zaradi težav pri potrjevanju zazidal-nih načrtov na ravni zainteresiranih krajevnih skupno- sti. Na lokaciji L5 - Plinarna je bila izvršnega dokončna priprava zemljišč za izgradnjo I. faze. Stanovanjska graditev v občini se v letošnjem letu usklajuje z določili zakona o stanovanjskem gospodar-stvu, ki zahteva družbeno investitorstvo stanovanjske gradnje, ter usposobitev pričakovalcev stanovanj s po-močjo sredstev vzajemnosti, za kar je bil v Ljubljani v mesecu rnaju izveden natečaj. V pretečenem obdobju so bila zaključena prenovi-tvenadela naobjektih: Stari trg 6, Gornji trg9in11.Za pet objektov iz programa prenove to je Ciril Metodov trg 13, 20 in 21 ter Stari trg 15 in 17 je bilo izdano gradbeno dovoljenje, z deli bi pričeli v drugi polovici leta. Za ostalih sedem objektov iz programa prenove je v delu investicijsko tehnična dokumentacija (Mestni trg 11, 17; Gornji trg 7, Žabjak 6, Čopova 7, 9 in Ciril Metodov trg 11), za območje med Stritarjevo, Trančo, Mestnim trgom ter Cankarjevim nabrežjem pa je izde-lan programski del zazidalnega načrta. V okviru izvajanja dogovora o odpravi barak ter sta-novanj 6. in,7. kategorije je bilo v tem obdobju odprav-Ijeno enajst takih enot. Dosedanji prostori so usposob-Ijeni za hišne pritikline in poslovne prostore. Na podlagi IV. natečaja za dodeljevanje solidarnost-nih stanovanj je bilo udeležencem iz naše občine odo-breno 64 stanovanj. V letošnjem letu se je dvanajst družin že preselilo v nova stanovanja. Delno nadomestitev za kritje stroškov stanarin v le-tošnjem letu prejema 21 občanov naše občine. 6. SPLOŠNA PORABA IN DAVČNA POLITIKA Pri načrtovanju splošne porabe za letošnje leto je bilo določeno, da mora splošna poraba zaostajati za rastjo dohodka. Tako je bilo na plansko predvideni dohodek dogovorjeno, da se lahko sredstva za zadovo-Ijevanje splošnih družbenih potreb povečajo v primer-javi s preteklim letom samo za 15,4%. Z družbenim dogovorom o izvajanju politike na po-dročju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1982 pa je bilo dogovorjeno, da se vsa sredstva, ki bi presegla ta odstotek, namenijo za intervencije v preskrbi in za razvojne programeza pridobivanje hrane ter oblikovanje.blagovnih rezerv. Realizacija prihodkov za splošno porabo iz naslova davkov in taks je v prvih petih mesecih letošnjega leta nominalno večja za 29% v primerjavi na enako obdobje preteklega leta. Splošna poraba v prvih petih mesecih letošnjega leta ne presega dogovorjenega odstotka nominalnega po-večanja in glede na porast dohodka iznad plansklh predvidevanj za rastjo dohodka več kot je pa bllo predvideno. Vsi prihodki iznad dovoljene splošne porabe v vlšini 20,202.000 din so blli prenešeni na posebnl račun tn se uporabljajo za intervenclje v preskrbi In razvojne pro-grame za pridobivanje hrane ter oblikovanje blagovnih rezerv. Na področju obllkovanja davčne polltike so bili v dograjevanju davčnega sistema iz občlnske pristojno-sti v skladu z dogovorom o usklajevanju davčne poli-tike v SR Slovenlji že v preteklem obdobju napravljenl dofočeni pozitivni premiki. Pri tem je potrebno zlastl poudariti, da je blla pri obllkovanju davčne polltike posvečena posebna pozornost razvoju drobnega go-spodarstva, ki se odvija z delovnimi sredstvi v lasti občanov. Zaradi razreševanja te problematike so bife med druglm uvedene tudi določene davčne oprostitve in olajšave in to v naslednllh prlmerih: -1O«ii .h:W - uvedene so bile diferencirane davčne olajžave za vlaganja v razširjeno reprodukcijo, - pri prifietku samostojnega opravljanja obrtne de-javnosti so bile uvedene diferencirane olajšave pri pla-čevanju davka od dohodka doseženega jz dejavnosti, - uvedene so olajšave pri plačevanju davka od do-hodka doseženega s samostojnim opravljanjem defici-tarnih obrtnih dejavnosti, - uvedene so dodatne olajšave pri plačevanju davka od dohodka doseženega s samostojnim opravljanjem obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za učence v gospodarstvu, - uvedene so diferencirane oprostitve davka na pro-met nepremičnin in pri nakupu poslovnih prostorov, v katerih bodo občani samostojno opravljali obrtno de-javnost. LJublJana, 10.6.1982 Komlt« za druibano planlran|e in goapodarstvo občlne L|ubl|ana Cantar Izvršni avet skupščlne občlne L|ubl|ana Center )e na 10. sejl dne 16. 6. 1981 obravnaval poročllo o Izvajanju resolucije o polltikl uresnlčevanja družbe-nega plana občine LJublJana Center za obdobje 1981-1985 v eltu 1982 (n sprejel naaledn|e ugotovltv« in atališča: 1. V občinl Ljubljana Center smo v prvlh meseclh leta 1982 uspeino uresničevall resolucijske usmeri-tve na naslednjlh področjlh: - Izvoz blaga v calotl - povačan dalai Izvoza na konvartlbllno podrofita -' raat kollčlnkaga obtega prolzvodn|a - racionalno zapo«lovan|a - umlrltav lnve«tlcl|sk« poraba. 2. Začrtanlh uamatitav nltmo dotagll na naalednflh področ|lh: - rast druibenaga proizvoda - obatg aradatav za akumulacl|o - ra»t tradatav akupn« porabe, kt preaaga dogo-vor|en okvlr - raat ctn - osnovna praskrba občanov (pradvsem z ma-som). 3. Neuresnlčene uameritva narakujajo vsem nosll-cam planlranja v občinl, da ponovno proučljo vzroke odatopan) In bodoče razvojne možnostl ter na te) oanovl spremenl)o all dopolnljo svoje bodoče U8merl-tva za aradnjeročno plansko obdobje. 4. Organlzaclje združenega dala bodo morala v avojih letnih programih dala opredaliti konkratne ukrape, kl ustrezajo speclflčnostl njihovlh dejavnostl in razmeram poslovanja, za zagotovltev pozftivnih rezultatov In vsaj mlnimalne rastl sredstev za razilri-tev materialne osnove dela. Izvrsnl svet predlaga zborom skupščlne, da poro-čllo o izvajanju resoluclja o politikl uresničevanja družbenega plana občlne Ljubl|ana Center za ob-dobje 1981- 1985 v letu 1982 z ugotovitvami installšči sveta sprejme. L|ubl|ana, ]unl| 1982 Izvršni svet SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1981-1985 dogovori - »kupičlnaka prlloga /13 Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981 1985 OSNUTEK Na podlagi 63., 136., 159. tn 161. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Ur. I. SRS, št. 1/80), Odloka o prlpravi in sprejetju sprememb in dopolnitev srednjeročnega družbenega plana občlne L|ubl|ana Center za obdobje 1981-1985 (Ur. I. SRS, it. 11/82), dogovora o temeljih družbenega plana občin« L|ubljana Center za obdobje 1981-1985 In aneksa k temu dogovoru ter 82., 89. in 172. člena statuta občine LJubljana Center (Ur. I. SRS, št. 2/78, 33/81) |e skupičina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela, na se|l zbora krajevnih skupnosti In na seji družbenopolitičnega zbora dne----------------------upoštevaje spreme- njene možnosti in pogoje za razvoj v tekočem srednjeročnem obdobju sprejela SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1981-1985 I. GLOBALNA OCENA DOSEDANJEGA RAZVOJA OBČINE Z OCENO STANJA NA PREHODU V NOVO SREDNJEROČNO OBDOBJE zivneje gradile nove stanovanjske soseske. Medtem ko se je gostota prebivalcev v vseh drugih Ijubljanskih občinah povečala, se je v občini Center znižala: še vedno pa je največja v Ljubljani. Delež aktivnega prebivalstva v skupnem številu pre-bivalstva občine je v srednjeročnem obdobju 1976-1980 znašal okrog 47% in je bil nižji od poprečnega deleža v Ljubljani, ki je v istem obdobju presegal 51%. Cilja, ki smo si ga zastavili s planom zasrednjeročno obdobje 1976-1980, da bomo spremenili trend upada-nja števila prebivalcev v občini in dosegli v letu 1980 okoli 40.000 stalnih prebivalcev, nismo dosegli. Na to je vplivala stanovanjska gradnja, ki je bila počasnejša od planirane, prav tako tudi premajhna intenzivnost ukre-pov, ki naj bi zagotovili ponovno vračanje interesa občanov za prebivanje v središču mesta. a) Ozemlje i Otfčina Ljubljana Center leži v osrednjem delu Ljub-Ijane in meji na vse ostale Ijubljanske občine. Z njimi skupaj oblikuje mesto Ljubljana, ki je organizirano kot posebna družbenopolitična skupnost. Ozemlje občine meri 498 hektarjev (okrog 5 kvadrat-nih kilometrov) strnjenega urbanega zemljišča. Njena geografska lega v osrčju Slovenije in Ljubljane ter njena relativna majhnost sta v dosedanjem razvoju odigrala pomembno vlogo v procesu koncentracije gospodarskih, upravnih, družbenopolitičnih in kultur-nih in inštitucij občinskega in mestnega kot tudi šir-šega pomena na ozemlju občine. Ozemlje občine je teritorialno razdeljeno na dvanajst krajevnih skupnosti, v katerih lahko delovni Ijudje in občani neposredno uresničujejo svoje samoupravne pravice in dolžnosti. Razdelitev na dvanajst krajevnih skupnosti je bila izvedena v letu 1980, ko so se 4 od dotedanjih osmih krajevnih skupnosti preoblikovle v osem novih krajevnih skupnosti. b) Preblvalstvo V občini Ljubljana Center ima stalno prebivališče okrog 34.500 občanov. Število stalnih prebivalcev ob-čine se je v zadnjih desetih letih zniževalo. Temu ustrezno se je, ob stalni rasti prebivalstva v drugih Ijubljanskih občinah in v mestu kot celoti, hitro zniže-val delež prebivalcev Ljubljane s stalnim prebivališčem v občini Center. Ocenjujemo, da delež, ki je v letu 1948 še znašal okrog 25% vseh prebivalcev Ljubljane, v letu 1980 ne presega 10%. Na upadanje števila prebivalcev so vplivale predvsem preselitve v druge Ijubljansike občine, kjer so se inten- c) Zaposlenost Na območju občine je zaposlenih 67.000 delavcev, kar je skoraj dvakrat več kot je stalnih prebivalcev in štirikrat več kot je aktivnih prebivalcev občine. Hitra rast zaposlovanja ob upadanju števila stalnih prebival-cev je glavni razlog za ugotovljeno nesorazmerje. Zato je dnevna migracija zaposlenih v občino iz drugih Ijubljanskih občin pa tudi iz drugih okoliških krajev velika. Rast zaposlovanja v občini je bila v vseh zadnjih letih relativno visoka tako v gospodarstvu kot negospodar-stvu. Poprečna stopnja rasti zaposlenosti v družbenem sektorju je znašala v obdobju 1976-1980 okrog 1,4%. Kljub precej počasnejši rasti zaposlovanja v negospo-darstvu, je struktura zaposlenih v občini Center še vedno zelo specifična v primerjavi s poprečno struk-turo v Ljubljani. V Ljubljani je v negospodarstvu po-prečno zaposlen vsak peti delavec, v občini Center pa je v negospodarskih dejavnostih zaposlenih dobra tret-jina vseh delavcev. Največ delavcev je zaposlenih v terciamih in kvartar-nih dejavnostih, precej v sekundarnih, zaposlenih v primarnih dejavnostih v občini pa praktično ni. Med gospodarskimi dejavnostmi so na prvem mestu zapo-sleni v trgovini, sledijo pa jim zaposleni v finančnih, tehniČnih in drugih poslovnih storitvah ter v industriji. Med zaposlenimi v negospodarskih dejavnostih je naj-več delavcev na področju izobraževanja, znanosti in kulture. Specifična struktura zaposlenih v občini po dejavno-stih je glavni vzrok za prav tako specifično strukturo zaposlenih po kvalifikacijski strukturi, ki je bistveno višja od povprečne v Ljubljani. Od skupnega števila zaposlenih ima več kot 18% delavcev visoko oziroma višjo izobrazbo v Ljubljani, dve tretjini teh pa v nego-spodarskih dejavnostih. d) Družbeni prolzvod Občina Ljubljana Center se po svojem ekonomskem položaju uvršča med vodilne v Sloveniji in Jugoslaviji. Gospodarstvo na območju občine je udeleženo v Ljub-Ijani z okrog 31%, v SR Sloveniji z okrog 7% in v SFR Jugoslaviji z okrog 1% v ustvarjenem družbenem pro-izvodu. V primerjavi z nekaj leti nazaj, ko je bila občina udeležena v družbenem proizvodu Ljubljane s prek 40%, v družbenem proizvodu uvršča v SFRJ na sedmo mesto, v SRS na drugo mesto in v Ljubljani na prvo mesto. V srednjeročnem obdobju 1976-1980 je bila predvi-dena stopnja rasti družbenega proizvoda za Ljubljano 5,7%, za občino Ljubljana Center pa 5,1%. Ocene realizirane stopnje rasti kažejo za Ljubljano 4,8% rast, za občino Center pa 4,3%. Za nižjo realizacijo planira-nih*stopenj rasti družbenega proizvoda je več vzrokov. Najmočnejši vzrok je izpad rasti v letu 1976, kar je posledica sprememb v gospodarskem sistemu in izra-zito restriktivne tekoče ekonomske politike v tem letu. Hitrejša dinamika rasti v naslednjih treh letih je pote-kala v razmerah, ko je nekoliko bolj sproščena eko-nomska politika ob hitrejšem naraščanju notranjeko-njunkture povzročila, da je večje domače povpraševa-nje postalo glavni vzpodbujevalec čedalje hitrejšega razvoja. Ponovna počasnejša rast v letu 1980 je bila zlasti v drugi polovici leta posledica ukrepov ZIS za izvajanje politike ekonomske stabilizacije. Realna stopnja rasti družbenega proizvoda in stop-nja rasti zaposlenosti v srednjeročnem obdobju kažeta, da rast družbene produktivnosti, ki je bila v srednjeroč-nem planu poudarjena kot najpomembnejši kvalitetni faktor naraščanja družbenega proizvoda, 60% - nege deleža v strukturi prirasta družbenega proizvoda in da se je zadržal visok delež, ki ga je v preteklem obdobju k prirastku družbenega proizvoda prispevalo novo zapp-slovanje. Gospodarska struktura občine, merjena z deležem posameznih gospodarskih dejavnosti v ustvarjenem družbenem proizvodu, se v srednjeročnem obdobju 1976-1980 ni bistveno spremenila, kar sicer tudi ni bilo predvideno v srednjeročnem družbenem planu občine za to obdobje. V letu 1980 je ustvarila trgovina 48% družbenega proizvoda občine, industrije 12%, fi-nančne in druge poslovne storitve 10%, promet in zveze 9% in gradbeništvo 5%. Prikaz primarne delitve ustvarjenega družbenega proizvoda v občini kaže, da se delitvena razmerja med posameznimi elementi delitve v srednjeročnem raz-dobju 1976-1980 niso bistveno spremenila. Za osebno, skupno, splošno in drugo porabo (v drugo porabo zajemamo del dohodka za obresti, del. dohodka za delovno skupnost, del dohodka za zavarovalne premije ipd.) smo na začetku obdobja 1976-1980 (v letu 1976) namenjali 80% družbenega proizvoda občine in je tako za ohranjanje in razširjanje materialne osnove dela preostalo le 20% družbenega proizvoda. Za leto 1980 ocenjujemo zmanjšanje deleža osebne, skupne, splošne in druge porabe na okrog 78% v njihovem okviru pa največje znižanje prr osebnih dp-hodkih. Srednjeročne planske usmeritve glede izbolj-šanja razmerij v delitvi družbenega proizvoda smo tako le delno realizirali. e) Osnovna sredstva In Investiclje Specifična struktura gospodarstva občine je v dose-danjem obdobju vplivala na to, da največji del osnov-nih sredstev v občini predstavljajo gradbeni objekti, na opremo pa odpade le manjši del. Zaradi izgradnje nekaterih novih poslovnih stavb je stopnja odpisanosti gradbenih objektov le 35%, stopnja odpisanosti opreme pa znaša dvakrat toliko. Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev je bila v industriji in trgovini kot najpomembnejših gospodarskih panogah v občini višja kot na drugih področjih gospodarstva. Značilnost investicijske dejavnosti v zadnjih desetih letih v občini Ljubljana Center je gradnja objektov mestnega in republiškega pomena. Zgradili smo Trg revolucije s poslovnimi stavbami Emone, Iskre in Ljubljanske banke, Klinični center, novi RTV center, Kulturni dom Ivana Cankarja, Hotel Holiday in ter pričeli graditi Medicinsko fakulteto, po-slovno stavbo Bavarski dvor in Ploščad Borisa Kraig-herja. V občini Ljubljana Center so omejene prostorske možnosti za večje naložbe. Zato se je industrija prese-Ijevala v industrijske cone v druge Ijubljanske občine, trgovina pa je svojo dejavnost širila z izgradnjo drob-noprodajne mreže in skladišč v drugih Ijubljanskih občinah, pa tudi v drugih krajih Slovenije in zunaj nje Delež sredstev iz dolgoročnega kreditnega poten-ciala bank v skupnih sredstvih za investicije se je vse razdobje 1976-1980 zniževal, rasla pa je udeležba last-nih in združenih sredstev gospodarskihin drugih OZD. Takšna dinamika je tudi sicer značilna za preteklo srednjeročno obdobje v Ljubljani in republiki. V letu 1980 sklenjen družbeni dogovor o osnovah in kriterijih za presojo investicij je na koncu srednjeroč-nega obdobja 1976-1980 začrtal usmeritev in naložbe z izvozno usmerjeno proizvodnjo, proizvodnjo z visoko stopnjo predelave ter v takšno, ki racionalno nadome-šča uvoz prav tako pa tudi v razvojno in tehnološko intenzivno proizvodnjo. f) Problemi In neskladnostidosedanjega razvo)a - Pešanje gospodarske moči občine v primerjavi z ostalimi Ijubljanskimi občinami se kaže v relativno hi-tro padajočem deležu družbenega proizvoda občine v skupnem družbenem proizvodu Ljubljane. - Občina ima specifično gospodarsko strukturo z visokim deležem terciarnih dejavnosti. - Rast družbenega proizvoda smo pretežno gradili na večjem zaposlovanju in ne na večji produktivnosti; počasna rast produktivnost tudi kaže na to, da možno-sti, ki jih daje visoka kvalifikacijska struktura zaposle-nih, niso bile dovolj izkoriščene. • - Visoka stopnja odpisanosti opreme otežkoča do-seganje večje produktivnosti dela; na počasno rast družbene produktivnosti vpliva relativno visok delež delavcev, ki so zaposleni izven gospodarstva in nepo-sredno ne ustvarjajo dohodka. - Delitvena razmerja v ustvarjenem družbenem pro-izvodu se sicer spreminjajo v zaželeni smeri, vendar pa ne z zadostno intenzivnostjo. Zato je delež skupnih sredstev za reprodukcijo v družbenem proizvodu maj-hen. Še zlasti majhen pa je delež prostih sredstev, ker je največ sredstev že angažiranih, bodisi za odplačilo kreditov, objektov mestnega in republiškega pomena. II. CILJI IN USMERITVE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V OBDOBJU 1981-1985 Detovni Ijudje in občani občine Ljubljana Center si zastavljamo temeljne cilje in usmeritve prihodnjega družbenoekonomskega razvoja v skladu s potrebo, da svoj nadaljnji razvoj gradimo integrirani v homogeno družbenoekonomsko celoto mesta Ljubljane, repu-blike in federacije. Pri opredeljevanju temeljnih ciljev izhajamo iz določil Smernic za pripravljanje družbe-nega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 in Dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985. Za to obdobje opredeljujemo naslednje temeljne ci-l)e in usmeritve. 1. Nadaljnja graditev in razvijanje socialističnih sa-moupravnih odnosov: Razvijali bomo samoupravno organiziranost delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizaci-jah in skupnostih, poglabljali samoupravne pravice in odgovornosti delavcev pri odločanju o ustvarjanju in razporejanju celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka, O NALOŽBAH V RAZŠIRJENO REPRODUK-CIJO, O RAZVOJU EKONOMSKIH ODNOSOV S TUJINO IN O CENAH, dosledneje uveljavljali svobodno menjavo dela ter nadalje izgrajevali sistem samoupravnega družbenega planiranja. 2. Nadaljnji razvoj krajevnih skupnosti v občini: Krepiii bomo samoupravno vlogo krajevrtih skupnosti, izvajali njihovo samoupravno preobrazbo ter razvijali samoupravo na vsa tista področja, ki neposrednoza-devajo krajane in ki se lahko rešujejo v okviru krajevnih skupnosti ter prispevajo k humanizaciji medsebojnih odnosov. 3. Vsestransko kvallteten In poglobljen družbenoe-konomskl razvol OB DOSLEDNEM URESNIČEVANJU POLITIKE EKONOMSKE STABILIZACUE. V obdobju 1981-1985 bomo svoje delovne in materialne poten-ciale preusmerili od doseganja relativno dinamične gospodarske rasti občine v doseganje njenega vse-stranskega kvalitetnega razvoja. Za cilj si ob relativno nizki stopnji rasti družbenega proizvoda in zaposleno-sti postavljamo večjo udeležbo produktivnosti pri ustvarjanju družbenega PROIZVODA IN novih znan-stvenih dosežkov, ob bolje organlziranih tehnoloških postopkih in optimalni razporeditvi ustrezno izŠolanih usposobljenih delavcev na delovnih mestih. OB TEM BO POUDAREK NA BOUŠt IZKORIŠČENOSTI OBSTO-JEČIH ZMOGLJIVOSTI IN DELOVNEGA ČASA TER NA RACIONALNI PORABI ENERGIJE, PRIMARNIH IN SE-KUNDARNIH SUROVIN IN REPROMATERIALA. 4. Povačanja raproduktlvna •poaobnoati goapodar-¦tva: z DOSLEDNIM omejevanjem rasti osebne, skupne in splošne porabe za rast družbenega proiz-voda, racionalno uporabo osnovnih in obratnih sred-stev ter predvsem z večjo produktivnostjo moramo dosefii večjo reproduktivno sposobnost gospodarstva, ki bo (omogočala združevanje sredstev v vetjem obssgu, s tem pa tudi kv»iitetne|»i rjuvoi) OMOGOČALA, DA BO GOSPODAR-STVO V ZOŽENIH OKVIRIH RAZVOJA LAHKO Z ZDRU-ŽEVANJEM SREDSTEV ZAGOTAVUALO KVALITET-NEJŠI RAZVOJ. 5. Zagotavljanja večje dohodkovne intenzlvnoati gospodarstva: Kvalitetnejše gospodarjenje se mora odraziti v večji dohodkovni intenzivnosti vseh gospo-darskih panog, pri čemer imajo pomembno vlogo vse tri panoge trgovine kot najmočnejše dejavnosti v ob-čini, turizem in gostinstvo kot dejavnost z izjemnimi prednostmi, ki jih dajeta stara Ljubljana in grad, razpo-ložljivega strokovnega kadra ter drobno gospodarstvo kot nujna dopolnitev ostalim gospodarskim dejavno-stim. 6. ZagotovlteV dohodkovno povezane, ustrezno or-ganizirane in specializirane trgovinske dejavnosti: Trgovinske organizacije združenega dela bodo uve-Ijavljale dolgoročno dohodkovno povezovanje s proiz-vodnimi organizacijami združenega dela z namenom, da aktivno sodelujejo pri skupnem načrtovanju proiz-vodnje in prodaje, zagotavljajo večji obseg prodaje in skupno nastopanje na tujih trgih ter sodelujejo pri načrtovanih prednostnih naložbah za povečanje izvoza. Poseben poudarek bo dan dohodkovnemu po-vezovanju trgovinskih organizacij združenega dela s kmetijskimi temeljnimi organizacijami združenega dela in živilsko industrijo za zagotavljanje boljše preskrbe prebivalstva z živili. 7. Uvel|avtjanje načrtne dolgoročne usmerjenosti v izvoz in zmanjševanje uvoza: Prvenstvena naloga go* spodarskih organizaci) združenega dela je zagotavlja-nje večjega izvoza blaga in storitev s POUDARJENO OBVEZNOSTJO BISTVENEGA POVEČANJA IZVOZA NA KONVERTIBILNA PODROČJA. Zunanjetrgovinske organizacije bodo z združevanjem dela in sredstev s proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela na osnovi skupnega deviznega prihodka oz. do-hodka in samoupravno povezane za organiziran in enotnejši nastop na zunanjem trgu morale prevzeti aktivnejšo vlogo pri povečanju izvoza, ob tem pa tudi za zagotavljanje potrebnega uvoza REPRODUKCIJ-SKEGA MATERIALA. 8. Izboljšanje in popestritev celovite turistične po-nudbe v okviru dohodkovno in poslovno povezanih turističnih in gostinskih organizacij združenega dela: Z združitvijo in ustreznejšo organiziranostjo organiza-cij združenega dela turističnega posredovanja ter do-hodkovno povezanostjo z ostalimi na turističnem trgu in izboljšana materialna osnova razvoja turizma in go-stinstva, ki bo omogočala popestritev gostinske in turi-stične ponudbe. 9. Razvoj malega goapodarstva kot dopolnlla osta-lim gospodarskim dejavnostlm In kot otnovne de|av-nostl za zadovoljavanje potreb preblvalstva po obrt-nih atorltvah: Z intenzivnejšim povezovanjem z osta-limi gospodarskiml dejavnostmi na osnovi dohodkov-ni+» adnosov, z diferenciranim pristopom h kreditiranju deficltarnih storitvenih dejavnosti v okviru malega go-spodarstva, z ustrezno davčno politiko, zagotavljanjem kadrov v okvlru usmerjenega izobraževanja ter ustrez-nejšo cenovno politiko bodo dane možnosti za hitrejši in skladnejši razvoj dejavnosti malega gospodarstva. Pri tem bo z vključitvijo tako združenega kot osebnega dela dana malemu gospodarstvu pomembna vloga v načrtovanl poživitvi posameznih območij občine. 10. Raclonalno goapodarjanja In omajavanj* po-raba vsah vrst enarglja In anargatsklh surovln, prau-•marltev na domače vlra: Zaradi vedno večjih težav pri nabavi zadostnih količin vseh vrst energije bodo napori vseh proizvajalcev energije usmerjeni v dolgoročno zagotavljanje virov, uporabnikov pa v vsestransko var-čevanje z energjjo. Na osnovi srednjeročne in dolgo-ročne energetske bilance Ljubljane bo zagotavljanje virov temeljilo v prvi vrsti na samoupravnem sporazu-mevanju o sovlaganjih v obnovo in razširitev proizvod-nje električne energije in dobave premoga, ki naj bi v največji možni meri nadomestil uporabo uvoženih te-kočih goriv. Poleg ukrepovzazagotavljanjevirovener-gije pa bodo ukrepi za racionalno koriščenje energije v gospodarstvu in skrajno varčevanje ter osveščenost pri občanih pogoj za kontinuirano dobavo energije v tem srednjeročnem obdobju. Sprejeli bomo tudi ukrepe za načrtno in organizirano zbiranje odpadkov ter odpa-dnih surovin. 11 Na področju druibenlh dejavnostl bomo skladno z ugotovitvijo, da je socialni razvoj sestavni del druž-bene reprodukcije IN KOT TAK TUDI POVEZAN Z RE-ZULTATI 13OSPODARSTVA, hitreje razvijali tista po-dročja, ki rteposredno ali posredno v največji meri prispevajo k rasti proizvodnje in produktivnosti dela, pri čemer bomo predvsem ohranjali raven družbenega standarda. Prednost bodo imela področja izobraževa-nja, raziskovalne dejavnosti, otroškega varstva in osnovnega zdravstvenega varstva. Posebno pozornost in prizadevnost bo potrebno posvetiti doslednemu izvajanju nagrajevanja po delu, razvijanju družbenega standarda in zmanjševanju socialnih razlik pri dorašča-jočem mladem človeku. 12. Zagotovlll bomo nadaljnje uvel|avljenje svobo-dn« m«n|av« dala, tako da bomo uskladili potrebe delovnih Ijudi in občanov po storitvah družbenih dejav-nosti z materialnimi možnostmi združenega dela, uve-Ijavili enolne normative in standarde ter skupno obli-kovali programe in vsakoletno ocenjeval) kvallteto sto-ritev. 13. Tudi v tem srednjeročnem obdobju bomo v POGO-JIH EKONOMSKE STABILIZACIJE posvetili posebno pozornost (raivijanju družbenega standarda, kl bo imal prednost pred osebnim, vandar tako da bo Se spodbujal človekovo dalovno produktivnost In uatvarjalnost) DRUŽBENEMU STANDARDU IN OHRANJANJU NJEGOVE DOSEŽENE RAVNI. RAZ-VOJ DRUŽBENEGA STANDARDA BO IMEL PRE-DNOST PRED OSEBNIM, vendar tako, da bo še spod-bujal človekovo delovno produktivnost in ustvarjal-nost. 14. Humanizacija delovnega In življenjskoga oko-IJa:Oživili bomo staro mestno jedro, zmanjšali odselje-vanje in zagotovili heterogeno socialno strukturo pre-bivalcev občine. Naše usmeritve so v usmerjeni stano-vanjski izgradnji na že opredeljenih lokacijah, v katero bo vključena tudi učinkovitejša prenova in revitaliza-cija starega mestnega jedra. 15. Z usklajenim razvijanjem vfceh dejavnosti v pro-storu bomo izboljševali okolje in preprečevali njegovo nadaljnje razvrednotenje. 16. Nadaljnje razvljan|e slstema splošne IjMdske obrambe in družbene samozaščite. PROSTORSKI RAZVOJ III. DOSEDANJI RAZVOJ, CILJI IN USMERITVE PROSTORSKEGA RAZVOJA 1. ZnaLilnost dosedanjega razvoja v prostoru občine Občina Ljubljana Center predstavlja za mesto Ljub-Ijano njegovo središče - tako na mestni, regijski kot republiški ravni. Za občino in s tem Ljubljano so po prostorski zasnovi značilna vsaj tri zgodovinska ob-dobja: - predpotresno obdobje nastajanja in razvoja (do leta 1985) v ožini Ijubljanskih vrat med Gradom in Rožnikom; - popotresno obdobje (1895 do 1945) prenove teda-njega mesta in postopnega širjenja proti severu in Jugu; - Obdobje po II. svetovni vojni, ko je bilo pozidano bivše Ijubljansko predmestje in se v zadnjem času fntenzivno zapolnjujejo vrzeli razpoložljivega zemlji-šča. Vsako od teh obdobij je zapustilo Ljubljani in občini kulturnozgodovinske značilnosti in vrednote, tako v prostorski zasnovi razvoja mesta in cestnem omrežju kot v posameznih objektih ali njihovih zaključnih gru-pacijah. V prvih dveh obdobjih so za gradnjo mesta vladala bolj humana merila. Ta veljajo tako za poenotene vi-šine objektov kot za zakonitost njihove tlorisne za-snove, izrabe ter medšebojnih odmikov, za parkovne zasnove, ulične in tržne sisteme, ki so bili prirejeni za tedanji promet pešcev, vprežnih vozil, kolesarjev in kasneje za tramvajski promet. Manj kvaliteten razvoj pa je značilen za povojno obdobje izgrajevanja Ljubljane. Hitra domografska rast (števllo prebivalcev se je povzpelo od 116.000 v letu 1945 na 220.000 v letu 1970), sprememba tehnologije dela, sprememba načina komuniciranja, zgledovanje po tujih prostorskih rešitvah in prostorsko neobvlada-nje usmerjanja investicijskih naložb so povzročili tudi v prostoru občine Ljubljana Center negativne pojave, ki se kažejo v: - porusenem ravnotežju med številom stanovalcev občine (34.500 občanov) ter Stevilom zaposlenih v ob-čini (67.205) (66.433 delovnih mest), kar pomeni za Ljub-Ijano veliko dnevno migriranje, le 9.745 zaposlenih v občini Center tudi živi v obfiini, ostali pa se na delo vozijo od drugje. - porušeni vizualni podobi občine in mesta z močno urbano izrabo zemljišča; povprečni faktor izrabe v ob-čini Center je 0,93 pri tem, da je urbanistično priporo-čen maksimalni faktor izrabe 1,00 (v Ljubljani doseženi faktor izrabe zemljišča znaša, 0,15); v nekaterih krajev-nih skupnostih pa ta faktor dosega tudi 1,35, - porušeni bivalni kvaliteti zaradi neustreznih med-sebojnih odnosov grajenih struktur in pomanjkljivega naravnega okolja. To sproža po krajevnih skupnostih občine: - socialne probleme in stiske pri koristnikih starih objektov in prostora; - pomanjkanje funkcionalnih površin za parkiranje; v občini primanjkuje cca 6.000 garažnih mest ali vsaj toliko parkirnih površin za prebivalce, ki živijo v občini, ter vsaj 27.500 parkirnih površin za zaposlene v občini; - pomanjkanje funkcionalnih površin za bivalne oko-,liše; stanovanjski objekti v občini zaradi urbanizacije še nadalje izgubljajo pritikline v pritličjih ter že tako skromne površine v atrijskih dvoriščih in ostalem ne-pozidanem prostoru., - hude probleme zaradi ekološke onsnaženosti mestnega središča ter hrupne ogroženosti bivalnih okolišev; v Ljubljani je zastrupljenost zraka s SO2 v najslabši meteorološki situaciji še vedno dvakrat večja in dopustne. Presegajo tudi koncentracije drugih ke-mičnih spojin in hrupa, ki načenjajo zdravje prebival-cev. Za občino je značilno vsakodnevno prihajanje in odhajanje Ijudi. Občina dosega pri 498 ha površine povprečno gostoto 69 domicilnih prebivalcev na hektar kar je manj kot povprečna gostota v Ljubljani, ki znaša 100 prebivalcev na ha. V delovnem času pa je z zasede-nimi delovnimi mesti v občini dosežena gostota 144 prebivalcev na ha. To kaže na intenzivno migriranje bb dnevnih konicah (prihodi in odhodi z dela), ko se povprečno v eni uri število Ijudi v občini vsak dan poveča in potem zopet zmanjša za več kot dvakrat. Tu niso upoštevane še delovne migracije prebivalcev, ži večih v občini, ki so zaposleni izven občine, tranzltr. promet, promet poslovnih obiskovalcev idr. Doslej premajhna skrb za prenovo namensko ali fi-zično dotrajanih objektov za infrastrukturno opremo, še posebej za toplovodno in plinsko napeljavo, za negovanje in ohranjevanje zelenih in parkovnih povr-šin, atrijskih dvorišč, vzdrževanje fasad idr. je le še stopnjevala pogoje za izseljevanje aktivnega prebival-8tva iz občine (povprečno zmanjševanje v minulih petih letih je 500 prebivalcev na leto), kar jeznačilen kazalec vitalnega propadanja mestnih središč tudi v drugih evropskih mestih. Za opisane negativne pojave v občini je kriva tudi premalo trdna urbanistična politika, ki bi dosledno branila širše družbene interese v občini pred trenut-nimi investicijskimi posegi. V občini je možno ugotoviti tudi nekatere pozitivne razvojne prostorske pristope. Kljub pozitivnim usmeritvam Generalnega urbani-stičnega plana - GUP 1966, da ne bomo razvijali »nove Ljubljane« ampak bomo postopoma po potrebah oživ-Ijali obstoječi fizični fond, smo za revitalizacijo starega mestnega jedra premalo storifi. V občini se je v minutem obdobju z izjemno močjo razvila poslovna dejavnost, družbenopolitična dejav-nost, zdravstveno varstvo, Izobraževanje in druge druž-bene dejavnosti, kar je utrdilo njeno vlogo občine kot tipičnega mestnega, regionalnega in specifičnega re-publiškega središča. Nekatere arhitektonske rešitve so uspele s sodobno prostorsko zasnovo ujeti nacionalno tipiko mesta ter se približati potrebam mestnega raz-voja. Žal pa včasih prevladujejo prostorske zasnove lokalnih poudarkov, ki so zmanjšale možnosti organ-skega preobražanja celotne mestne aglomeracije. Ostajajo pa zapostavljena prostorska reševanja po-sledic opisanih pristopov, kar bodo morali prednostno upoštevati novi prostprsko-urbanistični načrti, projekti in ukrepi za urejanje'prostora. 2. Clljl in usmeritve prostorskega razvoja Sistem sočasnega družbenega planiranja naj bi po-stal porok tudi za optimalnejši razvoj in preobrazbo prostora občine Center. Dolgoročne usmerltve razvoja, ki zadeva]o po-trebne ukrepe v srednjeročnem planskem obdobfu 1981-1985, so: - Namenska izraba prostora občine bo težila k zmanjševanju razlike med številom zaposlenih in števi-lom stanovalcev v občini; potrebno bo strogo omejiti spreminjanje namembnosti iz stanovanjskih v po-slovne prostore in poskušati čim več sedanjih poslov-nih prostorov spremeniti v stanovanjske. - Strukturna izraba prostora bo težila k usklajeni gabaritni pozidavi. - Odpravljanje in preprečevanje nastajanja žarišč onesnaževanja bivalnih predelov in uvajanje čiste te-hnologije. - Sprejeli bomo ukrepe za izvajanje rešitev, ki bodo uskladile mestni promet. - Občina Ljubliana Center bo v bodoče vso skrb posvetila dvigu kvalitete obstoječega namensko in fi-zično dotrajanega zelenega fonda z namenom, da se bodočinT generacijam ohrani specifika mestnega sre-dišča in da se zagotovi prebivalcem krajevnih skupno-sti v občini zdravo življenje in tudi pridobi nove prebi-valce. Za oblikovanje jasne prostorske politike, urbani-stično načrtovanje, projektiranje, določitev ukrepov o urejanju in vzdrževanju prostora in nadzor nad izvaja-njem sprejetih dokumentov so se podpisniki dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Center za srednjeročno obdobje 1981-1985 sporazumeli, da bodo izdelali: - kriterije za namensko izrabo prostora in sistemsko reševanje bodočega mestnega policentričnega raz-voja; - kriterije za ustrezno horizontalno in vertikalno ga-baritno izrabo površin v občini; - kriterije za določitev prioritet in ukrepov saniranja vseh povzročiteljev onesnaževanja; - podrobne usmeritve za odpravljanje ključnih pro-metnih problemov mesta Ljubljane; - kriterije za zaščito, prenovo in rekonstrukcijo gra-jenega prostora, objektov, naprav in napeljav na ob-močju mesta ter kriterije za celotno saniranje zelenih površin rekreacijske in hortikulturhe zasnove. Ti kriteriji in usmeritve bodo oblikovani na osnovah izhodišč sistemskega reševanja prostorskega razvoja celotnega mesta. Pri njihovi izdelavi bodo upoStevani vsi dosedanji prostorskourbanistični dokumenti in študije, ki so že prispevale k oblikovanju uspešne prostorske politike. Da bi zagotovili kvalitetne arhitektonske, tehnične in ekološke rešitve tako ph novogradnjah kot pri sanaciji in rekonstrukciji objektov, naprav in okolišev občine, so se podpisniki dogovora o temeljih družbenega plana tudi obvdzali, da bodo: - sprejemali medsebojho usklajene odločitve s po-dročja materialne proizvodnje, ki zadevajo prostorsko preobrazbo občine. - aktivirali vso že izdelano in še uporabno prostor-sko-urhanistično dokumentacijo; - uveljavljali usmerjen in nadzorovan način nadalj-nega naročanja urbanistične dokumentacije; - uveljavljali pridobivanje kvalitetnih urbanističnih ter projektnih rešitev občine in mesta ter nadzor nad izvajanjem planiranih in projektiranih prostorskih po-segov vseh vrst. GOSPODARSKI RAZVOJ IV. TEMEUNI CILJI IN USMERITVE GOSPODARSKEGA RAZVOJA Obdobje 1981-1985 bodo tudi na področju gospo-darskega razvoja pomenilo prehod iz kvantitete v kvali-teto. Dosežena razvcjjna stopnja in razvojne možnosti omejujejo dinamično rast gospodarstva v občini. Go-spodarstvo bo povečalo družbeni proizvod po stopnji (2,4 odstotka letno, kar bo zagotavljajo, da gospodarska rast občine ne bo zaostajala za vefi kot eno odstotno točko za rastjo družbenega proizvoda ostalih liublianskih občin.) 1 ODSTOTEK LEtNO, . Pretežni del prirasta družbenega proizvoda bo pri-spevala večja produktivnost dohodkovno tesneje pove-zanega združenega dela ob izboljševanju kvalifikacij-ske strukture zaposlenih in intenzivnejši uporabi zna-nja. Število zaposlenih v občini se bo povečalo z (1 odstotno poprečno letno stopnjo rasti, tako da se bo v tem srednjeroč-nem obdobju pričelo zmanjševati nesorazmerje med potrebami po delavcih in lastnim delovnim potencialom) 0,4 Odstotno poprečno letno stopnjo rasti Vse oblike porabe se bodo podredile skupnemu ci-Iju: povečati reprodukcijsko sposobnost gospodarstva. Rast osebne, skupne in splošne porabe bo zaostajala za 10 odstotkOV za rastjo (družbenega proizvoda) PRIMERUIVEGA BRUTO DOHODKA. Osnova gospodarske rasti bo v novi kakovosti in večji učinkovitosti obstoječe gospodarske strukture ob poudarjeni vlogi povezovanja in skupnega načrtovanja razvoja proizvodnih in trgovinskih dejavnosti, DEJAV-NOSTI DROBNEGA GOSPODARSTVA ter gostinstva in turizma. Razvojni programi bodo morali ustrezati na-slednjim pogojem in kriterijem: - IZVOZNA USMERJENOST S POUDARKOM NA VE-ČANJU IZVOZA NA KONVERTIBILNA PODROČJA, - VEČJI DEVIZNI PRILIV PRI OPRAVLJANJU QO-STINSKO-TURISTIČNE DEJAVNOSTI - udeležba interesno združenih sredstev v financira-nju programov, - nadpovprečna razvojna tehnološka intenzivnost, - visok d6hodek na zaposlenega, - racionalno in produktivno zaposlovanje, - racionalno uporaba prostora in varovanje okolja, - oskrba prebivalstva s prehrambenimi proizvodi v novih soseskah ter v tistih območjih, kjer le-ta ni zado-voljivo rešena, - posodabljanje notranjega transporta in uvajanje moderne tehnologije skladiščenja, - posodobitev gostinskih in turističnih objektov z namenom večanja celovitosti gostinsko-turistične po-nudbe in povečanja inozemskega turizma, - zmanjšanje pomanjkanja posameznih vrst storitev v okviru dejavnosti drobnega gospodarstva, - trajno poslovno tehnično in proizvodno sodelova-nje osebnega in združenega dela v dejavnosti drob-nega gospodarstva, - zagotavljanje socialne varnosti in družbeno dogo-vorjenih standardov DELAVCEM, - razvijanje humanih oblik dela in bivanja, - varovanje interesov splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. V okviru gornjih pogojev in kriterijev in POGOJEV ZA PRESTRUKTURIRANJE GOSPODARSTVA, Kl SO OPREDELJENI V DOGOVORU O TEMELJIH DRUŽBE-NEGA PLANA, SR SLOVENIJE IN MESTA LJUBLJANE TER MNENJ PRISTOJNIH KOMISIJ ZA PRESOJO INVE-STICIJ bodo OB UPOŠTEVANJU SPECIFIČNE STRUK-TURE GOSPODARSTVA OBČINE prednostno obravna-vani razvojni programi v naslednjih dejavnostih: - trgovina (zunanja trgovina, trgovina na drobno), - turizem in gostinstvo, - industrija (optika, elektrooptika in elektromedi-cina z inženiringom, kovinsko-predelovalna industrija, papirno-predelovalna industrija, grafična industrija) - drobno gospodarstvo, w - inženiring, - promet in zveze, - gradbeništvo. V obdobju 1981-1985 bomo v okviru dogovorjene politike ekonomskih odnosov s tujino povečali obseg ter spremenili regionalno usmerjenostzunanjetrgovin-ske menjave (POVEČALI DELEŽ IZVOZA NA KONVER-TIBILNA PODROČJA, povečali delež menjave z deže-lami v razvoju), izvoz bomo povečali po povprečni letni Stopnji 10%, UVOZ PA ZADRŽALI V MEJAH 2%REAL-NEGA PORASTA LETNO. UVOZ BO PRETEŽNO NAME-NJEN LE UVOZU SUROVIN IN REPROMATERIALA IN DOSLEDNO VEZAN NA POVEČANJE IZVOZA. S TEM BOMO PRISPEVALI K IZRAVNAVANJU DEVIZNE IN PLAČILNE BILANCE SFR JUGOSLAVIJE. Temeljne organizacije združenega dela gospodar-stva se bodo kadrovsko, organizacijsko in materialno usposabljaie ter opremljale v skladu s sprejetimi načrti za vodenje vseh oblik splošne Ijudske obrambe in samozaščite za delovanje v primeru naravnih in drugih hujših nesreč in za odpravljanje izrednib razmer. Po-sebno pozornost bodo posvetile zagotavljanju pre-skrbe z osnovnimi živilskimi in drugimi proizvodi za potrebe prebivalstva in oboroženih sil ter zagotavljanju surovin, reprodukcijskega materiala in rezervnih delov za proizvodnjo in opravljanje storitev; za kar bodo sklenile ustrezne samoupravne sporazume z organiza-cijami združenega dela - dobavitelji. V. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA IN RAZVOJNE MOŽNOSTI OBČINE LJUBLJANA CENTER V OBDOBJU 1981-1985 V projekciji materialnih okvirov družbenoekonom-skega razvoja občine Ljubtjana Center za to srednje-ročno obdobje smo upoštevali doseženo stopnjo druž-benoekonomskega razvoja občine, rezultate razvoja v srednjeročnem obdobju 1976-1980, ključne razvojne probleme na prehodu v novo srednjeročno obdobje, DOSEŽENE GOSPODARSKE REZULTATE V LETU 1981 IN NAZAČETKU LETA 1982, ZOŽENE MOŽNOSTI RAZVOJA V PREOSTALEM DELU SREDNJEROČNEGA OBDOBJA, temeljne cilje in usmeritve razvoja občine Ljubljana Center, prav tako pa tudi projekcijo material-nih okvirov družbenoekonomskega razvoja Ljubljane, Slovenije in Jugoslavije. Izhajali smo iz že sprejetih ukrepov za izvajanje politike ekonomske stabilizacije v letu 1980 in ukrepov za njeno izvajanje v razdobju 1981-1985. 1. Projekclja preblvalcev Z izgradnjo predvidenih sosesk, revitalizacijo Stare Ljubljane in prenehanjem spreminjanja namembnosti stanovanjskih v poslovne prostore se bo zaustavilo zmanjševanje števila prebivalcev v občini. Samo iz na-ravnega prirastka pričakujemo v razdobju 1981-1985 ppvečanje za 500 prebivalcev. Ne glede na predvideni naravni prirast prebivalcev ter preselitev v občino v novo zgrajene stanovanjske površine, predvidevamo določen odliv prebivalstva -zlasti iz stanovanj VI. in VII. kategorije - vendar pa bo končno število prebivalcev leta 1985 preseglo 34.500 Starostna struktura se bo nekoliko spremenila v prid mlajših občanov. Aktivnih prebivalcev bo nekaj manj kot polovico (47 odstotkov), oseb z osebnim prihod-kom (upokojenci) bo 26 odstotkov vzdrževanih prebi-valcev pa 27 odstotkov. V.2. Projekcija zaposlovanja Število zaposlenih delavcev na območju občine se bo povečalo za okrog (3.360) 1000. Povprečna letna stopnja rasti zaposlovanja bo znašala (1%) 0,4%, pri čemer se razmerje med zaposlenimi v gospodarstvu in negospodarstvu ne bo bistveno spremenilo. Glede na predvideno omejeno rast zaposlovanja bomo vso po-zornost posvetili višji udetežbi strokovnega in visoko-strokovnega dela v bolje organiziranih delovnih proce-sih ter relativnemu zmanjševanju števila režijskih de-lavcev in se zavzemali, da se bo kvalifikacijska struk-tura zaposlenih še naprej izboljševala. Pri politiki zaposlovanja bomo dajali prednost zapo-slovanju mladih strokovnih kadrov, omejevali dopol-nilno in nadurno delo in delo upokojencevterzagotav-Ijali delo usposobljenim invalidnim osebam. V strukturi zaposlenih po stalnem bivališču ne raču-namo s pomembnejšimi premiki - še vedno bo tudi v prihodnjih petih letih prisotna intenzivna dnevna mi-gracija zaposlenih v občini Ljubljana Center. V. 3. Projekci|a rasti družbenega proizvoda Glede na zaostrene pogoje gospodarjenja v srednje-ročnem obdobiu 1981-1985 ter glede na že doseženo visoko stopnjo gospodarske razvitosti občine ocenju-jemo, da bomo v obdobju 1981-1985 povečali družbeni proizvod občine po povprečni letni stopnji rasti (2.4%) 1%. Takšna stopnja je BISTVENO nižja od tiste, ki smo jo planirali za preteklo srednjeročno obdobje, pa tudi nižja od planiranih stopenj v Ljubljani in republiki. V letu 1985 bo ustvarjeni družbeni proizvod občine (19.3) 16,9 milijarde dinarjev (v cenah 1980) in bo za (2.2) 0,7 milijarde višji od ustvarjenega v izhodiščnem letu 1980 (17.1) 16,2 mllljarde. V Ljubljani bo v letu 1985 realiziran družbeni proiz-vod (71.6) 64,6 milijarde dinarjev. Udeležba občine Cen-ter v ustvarjenem družbenem proizvodu v letu 1985 bo (27%) 26%, kar pomeni nadaljevanje trenda iz zadnjih desetih let, ko se je udeležba Centra stalno zniževala. Kljub znižanju bo delez občine v DP Ljubljane še vedno najvišji med Ijubljanskimi občinami. Družbeni proizvod na zaposlenega, ki je v letu 1980 znašal (2so.ooo) 244.000 din, se bo v letu 1985 povzpel na (270.000) 252.000 din, oziroma bo porasel z indeksom (107) 103 alj za (M%) 0,6%vsako leto. To kaže na dvig družbene produktivnosti z enakim odstotkom. Bistveno višji bo povprečni družbeni proizvod na prebivalca, pri katerem pa moramo upoštevati doseda-nji razkorak v skupnem številu zaposlenih in skupnem stevilu stalnih prebivalcev v občini. Ta bo znašal (560.000) 490.000 DIN IN BO 2A (13%) 4,3% VEČJI KOT V LETU 1980. (Tudl v obdobju 1961-1965 se goapodarska struktura obfilne ne bo blstveno menjala. Posamezne goepodarske dejavnosti bodo v najvefiji tnerl zadržale dosedanje delsze v ustvarjenem družbenem prbizvodu občlne tudi najpotnembnejSe. Oelez trgovine aa bo, ob njeni po4a-inejii raati od povprečne v občini, malenkostno znižal, to vedno pa bo dosegal izredno visokih 47,7%. Nasprotno se bo delez industrlje malo zviial. Tako bo ta dejavnost ie vedno ohranila po pomenu drugo mesto v občlnl, pred finančnim in drugim tehnifinim storitvami, k! bodo -•nako kot v tekočem srednjerofinem obdobju - ponovno povefiale svojo udeležbo v ustvarjalnem družbenam proizvodu. Med drugimi dejavnostmi, ki bodo malenKostno zvišale svoj delež, velja omeniti se goslinatvo in turizem, ki v občinskem DP sodelujela sicer le s 5,8%. vendar vključujeta skoraj 60% PO, ki ga v Ljubljani realizirata ti dve dejavnosti.) i SPREJETE USMERITVE NA PODROČJU EKONOM-SKIH ODNOSOV S TUJINO BODO V PREOSTALEM DELU SREDNJEROČNEGA OBDOBJA VPLIVALE NA GOSPOOARSKO RAST POSAMEZNIH PODROČIJ TAKO, DA BODO HITREJŠO RAST LAHKO DOSEGALE TISTE DEJAVNOSTI IN TISTE ORGANIZACIJE ZDRU-ŽENEGA DELA, Kl BODO USMERJENE V KONVERTI-BILNI IZVOZ TER TISTE, Kl NISO VEZANE NA UVOZ. POLEG NALOG INDUSTRIJE IN TRGOVINE PRl REALI-ZACIJI PREDVIDENE GOSPODARSKE RASTIIN POVE-ČANIH IZVOZNIH OBVEZ GOSPODARSTVA OBČINE, BO POSEBEN POUDAREK DAN IZKORIŠČANJU MOŽ-NOSTI ZA USTVARJANJE DEVIZNEGA PRILIVA V GRADBENIŠTVU, TRANSPO^TU IN TURIZMU TER PO-SREDNEMU VKLJUČEVANJU DEJAVNOSTI MALEGA GOSPODARSTVA V MEDNARODNO DELITEV DELA. GOSPODARSKA STRUKTURA OBČINE SE V OB-DOBJU 1981-1985, RAZEN MANJŠIH PRIMIKOV V DE-LEŽIH POSAMEZNIH PODROČIJ V USTVARJENEM DRUŽBENEM PROIZVODU, NE BO BISTVENO ME-NJALA. DELEŽ TRGOVINE BO OSTAL PRIBLIŽNO 47%. NEKOLIKO SE BO POVEČAL DELEŽ INDUSTRIJE - OD 12,6 NA 12,9%, Kl BO OHRANILA DRUGO MESTO V USTVARJANJU DRUŽBENEGA PROIZVOOA OB-ČINE. NA TRETJEM MESTU OSTANE PODROčJE Fl-NANČNIH, TEHHIČNIH tN DRUGIH POS^OVNIH STOR1-TEV S POVEČANJEM SVOJEGA DELBŽA V DRUŽBE-NEM PROIZVODU OD 9,1% NA 9,5%. MED DEJAV- NOSTMI Kl BODO NEKOLIKO ZVISALE SVOJ DELEŽ, STA ŠE GOSTINSTVO IN TURIZEM - OD 7,1% NA 7,2%, MEDTEM KO SE BO DELEŽ GRADBENIŠTVA ZNIZAL OD 5,3% NA 4,0% IN PROMETA - Od 9,2% na 9.1%. 4. Proiekclja delltve družbenega prolzvoda Uresničevanje politike ekonomske stabilizacije ter zlasti nujnost krepitve lastne sposobnosti organizacij združenega dela za razširjeno reprodukcijo narekujeta potrebo po počasnejši rasti osebne, skupne in splošne porabe od rasti družbenega proizvoda. Zato izhajamo v projekciji delitve družbenega proizvoda iz (predpostavka. da bodo v tem arednjeročnem obdobju aredatva za oaebne dohodka tar akupno In aploino porabo naraičala za 10% poftasneje od raatl družbenega proizvoda. Poleg te, smo v projekcljl izhajall »o iz) nalse-. njih predpostavk: (- Realna rast družbanaga prolzvoda v oMlni bo nara»4ala po pov-pretni latnl atopnji 2,4%. - Raat druga poraba bo sledtla raati druzbenega prolzvoda; dal dohodka za obreatl bo Izkazoval nakollko viijo raat, del dohodka za dalovno akupnoat pa bo zaostajal za 10% za raatjo druzbanega prolz-voda. - Raat amortlzacije (po predpiaanlh in nad pradplaanim! mlnlmal-nlmi atopnjami) bo za 25% prahltevala rast druibanaga proizvoda. - Sredstva za IzboljJevanje In raziirjanja materlalne oanova dala v OZD bodo narašiala za okorog 25% hitraje od druzbenaga proizvoda. - Dolgorofina aredatva iz kredltnaga potenciala bank bodo v zao-atrenlh pogojlh pri korltčanju prirasta dapozitov nosilcev družbenlh aradatev In zaradl manjia rasti varčevanja preblvalatva zmanjSala jvoj delež v akupnlh sredstvih za raprodukcijo v malerialni prelzvodnjl; v vflčjem delu razdobja 1981-1985 se bodo ta sredstva realno zmanjaa-vala. - Raat druglh aredatev bo aledila rasti družbenega proizvoda. - Rast Inozemsklh sradatev pradstavl|a v tem petletnem obdobju Izredno omejene možnoati za prlliv dodatne akumulacije iz tujine (novlh kreditov), nameato neto priliva, kot )e izhajal \z prsdhodne ocene, računamo, da bo prišlo do mofinega neto odllva sredatev v tujino (odplačevanje kreditov)) - REALNA RAST DRUŽBENEGA PROIZVODA V OB-ČINI BO PO poprečni letni stopnji 1%, - RAST OSEBNE, SKUPNE IN SPLOŠNE PORABE BO ZAOSTAJALA za 10% ZA RASTJO PRIMERUI-VEGA BFHJTO DOHODKA - RAST SREDSTEV ZA DRUGE NAMENE (DEL ZA DELOVANJE DSSS, ZAVAROVALNE PREMIJE, OBRE-STI ITD.) BO SLEDILA RASTI DRUŽBENEGA PROIZ-VODA, - RAST AMORTIZACIJE BO HITREJŠA OD RASTI DRUŽBENEGA PROIZVODA, - sredstva za izboljševanje in razširjanje materialne osnove dela v OZD bodo naraščala za okrog 25% hitreje od družbenega proizvoda, - dolgoročna sredstva iz kreditnega potenciala bank bodo v zaostrenih pogojih pri koriščenju prirasta depozitonosilcev družbenih sredstev in zaradi manjše rasti varčevanja prebivalstva BISTVENO zmanjšala svoj delež v skupnih sredstvih za reprodukcijo v materialni proizvodnji; v večjem delu razdobja 1981-1985 se bbdo ta sredstva realno zmanjševala, - ra$t drugih domačih sredstev bo sledila rasti druž-benega proizvoda, - ODPLAČEVANJE KREDITOV V TUJINI BO POV-ZROČILO NETO ODLIV SREDSTEV AKUMULACIJE V TUJINO. Na podlagi tako opredeljenih predpostavk je projekcija posameznih elementov delitve ustvarjenega družbe-nega proizvoda občine naslednja (v MILIJONIH DIN, 1976-1980 tekoče cene, 1981-1985 cene 1980): Opis 1976-1980 1981-1985 Vred. % Vred. % (4230 7.4 6.900 r,5) Amortizacija 4.205 7,4 9.192 11,2 (18.075 31,5 27.324 29,6) Čisti osebni dohodek 17.969 31,823.430 28.5 Izločitve za skupne in splošne družbene pot[ebe (17 753 30.9 25 987 28.2) 17.583 31,122.271 27,0 Izločitve za druge r\amene (6.964 12,1 12.902 u.o) Izločitve za skupne potrebe delav. (3.380 5,9 4.745 5,1 3.557 6.3 4.067 4,9 Za razširitev materialne osnove združenega dela (7.010 12,2 14.384 15.6) 6.424 11,412.310 15,0 Skupaj razporejeni družbeni proizvod ' (57432 100 92.242 100) 56.505 10082.326 100 Delež sredstev osebne, skupne, splošne in druge, porabe v družbenem proizvodu občine se bo zmanjšal (za več kot 3-odstotne točke. V enaki meri se bo povečal delež sredstev za ohranja-' nje in raiSiritev materialne osnove dela) OD 81,2% NA 73,8%, POVECAL PA SE BO DELEŽ SREDSTEV ZA OHRANJANJE IN RAZŠIRITEV MATE-RIALNE OSNOVE DELA. V SREDSTVIH ZA OHRANJA-NJE IN RAZŠIRITEV MATERIALNE OSNOVE DELA SE BO ZARADI POVEČANIH MINIMALNIH STOPENJ AMORTIZACIJE BISTVENO POVEČAL DELEŽ SRED-STEV AMORTIZACIJE. Iz sprememb v strukturi delitve družbenega proiz-voda so razvidni premiki, ki so povezani z izvajanjem razvojne politike in stabiliziranjem trga in se odražajo v zmanjšanem deležu osebnih dohodkov ter sredstev za skupno in splošno porabo ter v porastu deleža sredstev temeljnih organizacij za financiranje razširjene repro-dukcije. V tem srednjeročnem obdobju se bo bistveno spre-menila struktura sredstev za reprodukcijo v materialni proizvodnji (V MILIJONIH DIN, 1976-1980 tekoče cene. 1981-1985 cene 1980): Opiš : 1976-1980 1981-1985 Vred. % Vred. % (4.230 20,5 6.900 24,7) Amortizacija 4.205 19,6 9.192 34,4 Izločanje za izboljšanje in razširitev " (7.010 34,0 14.334 51,5) materialne osnove dela 6.424 30,012.310 46,0 Dolgoročna sredstva \z kreditnega - (7.388 35,9 5.473 19,6) potenciala bank 8.292 38,7 4.226 15,6 (988 4,8 1.552 5,5) Druga domača sredstva 988 4,6 1.383 5,2 Inozemska sredstva (991 4,8 -362 -1,3) (Neto priliv oz. odliv) 1.522 7,1 -362 -1,4 Skupaj sredstva za reprodukcijo (20.607 100 27.947 100) V materialni proizvodni 21.431 100 26.749 100 Največje strukturne spremembe pri sredstvih za reprodukcijo bodo prisotne pri lastnih sredstvih TOZD. V obdobju 1981-1985 se bo močno povečal delež lastnih sredstev TOZD (amortizacija in akumulacija v TOZD), in sicer za več kot (21) 30 poenov. Nasprotne tendence bodo pri dolgoročnih sredstvih iz kreditnega potenciala bank, katerih delež se bo znižal za (16) 23 poenov. Detež inozemskih sred-stev bo potrebno črtati v celoti, saj za obdobje 1981-1985 predvidevamo neto odliv (poidrugega odstotka) sredstev akumulacije v tujino. Tako oblikovana sredstva za reprodukcijo v materialni proizvodnji smo v nadaljevanju razporedili po namenih financiranja, ter jih reducirali na razpoložljiva sredstva za vlaganje v osnovna sredstva gospodarstva. Povečanje potrebe po dolgoročnih skupnih vlaganjih v energetsko in surovinsko osnovo v IN izven SR Slove-nije, večje kreditiranje prodaje blaga, skupna vlaganja V tllji no (in uvedba prispevka za odpravo posledic potresa v Črni Gori v razdobju 1981-1985) bodo v razdobju 1981-1985 močno obremenila skupna sredstva za reprodukcijo v mate-rialni proizvodnji in vplivih na znižanje deleža razpo-ložljivih sredstev za vlaganje v osnovna sredstva go-spodarstva. NA NJIHOVO ZNIŽANJE BODO VPLIVALE TUDI OBVEZNOSTI DO VPLAČEVANJA OBVEZNEGA POSOJILA ZA KREDITIRANJE HITREJŠEGA RAZVOJA GOSPODARSKO NEZADOSTNO RAZVITIH REPUBLIK IN SAP KOSOVO. ORGANIZACIJE ZDRUŽEVANJA DELA BODO VEČJI DELEŽ TEH OBVEZNOST! KOT DOSLEJ PORAVNAVALE Z NEPOSREDNIM ZDRUŽE-VANJEM DELA IN SREDSTEV NA DOHODKOVNIH OSNOVAH V RAZVOJNE PROGRAME ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA GOSPODARSTVA NEZADOSTNO RAZVITIH REPUBLIK IN SAP KOSOVO. - milijon din - v cenah leta 1980 Opis 1976-1980 1981-1985 - družbeni proizvod (82.075 92.242) 74.884 82.326 - skupaj sredstva za repro- dukcijo v materialni proizvod- (30.393 27.947 nji 31.217 26.749 - delež sredstev v družbenem (37,0 30,3) proizvodu 41,7 32,5 - razpoložljiva sredstva za (14.706 11.438) vlaganja v osnovna sredstva 10.150 9.886 - delež sredstev v družbenem (17,9 112.4) proizvodu (%) 13,6 . 12,0 Delež sredstev za reprodukcijo v materialni proiz-vodnji se bo v razdobju 1981-1985 znižal za več kot (6) 9 poenov. Visok izpad doigoročnih sredstev iz kredit-nega potenciala bank in zlasti inozemskih sredstev je vzrok za takšno znižanje, katerega bo le delno ublažila predvidena hitrejša rast amortizacije in akumulacije v TOZD. Oblikovanje višjih sredstev za reprodukcijo je možno predvideti le ob spremembah temeljnih predpo-stavk; to je zvišanje letne stopnje rasti družbenega proizvoda, ali ob predvidenem večjem zaostajanju po-sameznih oblik porabe za rastjo družbenega proiz-voda. Take spremembe pa težko pričakujemo, saj že predvidene usmeritve predpostavljajo uresničitev veli-kih in dolgoročnih sprememb dosedanjih gibanj. V obdobju 1981-1985 se bo znižal tudi delež razpoiož-Ijivih sredstev za vlaganja v osnovna sredstva gospo-darstva (za 5 poenov) IN TO OD 13,6% NA 12%. Poleg relativnega pada sredstev predvidevamo, da bo v naslednjem obdobju realiziran tudi absolutni padec in da bo v obdobju 1981-1985 na razpolago ZA (3,3 min-jarde) 264 MILIJONOV DIN MANJ SREDSTEV ZA VLA-GANJA V OSNOVNA SREDSTVA GOSPODARSTVA KOT V PRETEKLEM SREDNJEROČNEM OBDOBJU OZ. ZA 1,5 MILIJARDE DIN MANJ KOT JE BILO PR-VOTNO PREDVIDENO ZA TO SREDNJEROČNO OB-DOBJE. VI. PROJEKCIJA RAZVOJA GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 1. Trgovina Trgovina je najpomembnejša gospodarska dejavnost v občini; ustvarja 47 odstotkov vsega družbenega pro-izvoda občine in zaposluje 21 odstotkov vseh zaposle-nih v občini. Delež družbenega proizvoda trgovine se v zadnjih petih letih ni bistveno spremenil, stopnja rasti pa je bila enaka povprečni rasti družbenega proizvoda v gospodarstvu. Za občino Center je trgovina kot ekološko čista de-javnost z dolgoletno tradicijo perspektivno gospodar-sko področje tudi v srednjeročnem planskem obdobju 1981 - 1985. Možnost za nadaljnji razvoj ima predvsem v dohodkovni povezanosti s proizvodnimi področji, kjer bo uveljavljena racionalna delitev dela, skupna raziskava trga, skupno načrtovanje proizvodnje in pro-daje ter združevanje sredstev za skupno sprejete pre-dnostne naložbe. S skupnimi naložbami bodo trgovin-ske in proizvodne organizacije omogočile realizacijo sprejetih nalog, istočasno pa bodo skrbele za vzgojo kadrov in s tem za boljšo kvalifikacijsko strukturo de-lavcev. Da se odpravi neustrezna organiziranost trgovinske dejavnosti, se bodo OZD s tega področja povezovale v širše asociacije združenega dela ter ter s tem izkoristile prednosti, ki jih nudi taka organizacija. Trgovinske OZD bodo pospešeno razvijale sodobne metode trženja in pri tem zlasti uvajale obliko inženi-ringa. V okviru teh prizadevanj bodo na področju infor-matike in računovodstva razvijale organizacijske In ra-čunalniške softvvare pakete. V trgovini na debelo bodo OZO uveljavljale načelo enotnega jugoslovanskega trga, samoupravno se bodo povezovale s proizvodnjo in med seboj, da bi zagoto-vlle skladno in celovito oskrbo poslovnih partnerjev. Z združevanjem in specializacijo po panožnem načelu bodo odpravljale medsebojno nelojalno konkurenco, širile skladiščne zmogljivosti ter v skladu z blagovnimi tokovi razvijale funkcijo organizatorja blagovnega pro-meta in soustvarjalca v proizvodnji. Organizacije združenega dela zunanje trgovine se bodo preusmerile iz klasične komercialne trgovine v dolgoročno gospodarsko sodelovanje preko konzorci-jev in z vključevanjem inženiring organizacij. Načrto-vale in organizirale bodo skupno in enotno nastopanje na tujih trgih !n s tem zmanjševale stroške poslovanja in povečevale devizni prihodek. Prioritetna naloga zu-nanjetrgovinskih organizacij združenega dela v tem obdobju je zagotavljanje večjega izvoza blaga in stori-tev ZLASTI NA KONVERTIBILNO PODROČJE, kar bodo realizirali s sovlaganjem v proizvodnjo za izvoz, z razi-skavami tržišča in z usmerjanjem proizvodnih progra-mov odvisno od tržnih možnosti. Z ZMANJŠANJEM UVOZA BODO POSREDNO PREUSMERJALE PROIZ-VODNJO NA IZRABO DOMAČIH SUROVIN IN REPRO-MATERIALA. Ob tem bodo morale svoje kadrovske potenciale preusmeriti od dosedanje uvozne orientira-nosti k pospešenemu delovanju za povečevanje izvoza. Pomembno vlogo pri usposabljanju proizvodnje za izvoz imajo tudi predstavništva, ki bodo morala več naporov posvetiti tudi sovlaganjem v proizvodnjo. OZD trgovine na drobno bodo s povezovanjem, zdru-ževanjem in dogovarjanjem medsebojno prilagodile 8pecializirano ponudbo posameznih vrst blaga ter s tem dosegle boljšo in celovitejšo ponudbo. Tako spe-cializirana bo celotna trgovina na drobno dopolnjevala trgovino za vsakodnevno preskrbo. Te usmeritve bodo upoštevane tudi pri adaptaciji zastarelih lokalov. Na osnovi usklajenega programa specializacije trgovin na drobno in dogovorjenega prednostnega reda obnovi-tvenih predelov bodo organizacije združenega dela trgovine na drobno postopoma v skladu z razpoložlji-vimi sredstvi obnavljale zastarele trgovinske lokale in jih prilagodile za specializirano ponudbo na naslednjih območjih: čopova ulica, Mestni trg, Stari trg, Tromo-stovje z VVolfovo ulico in Trubarjevo ulico ter nabrežja Ljubljanice od šentjakobskega do Zmajskega mostu (Cankarjevo nabrežje, Gallusovo nabrežje, Petkov-škovo nabrežje). 2. Induttriia Razvoj industrije vobčini LjubljanaCenterje vprete-. klem srednjeročnem razdobju zaostajal za razvojem ostalih področij gospodarstva. Delež industrije v ustvarjenem družbenem proizvodu gospodarstva ob-čine se je zmanjšal od 12.9 odstotka v letu 1976 na(n,? odstotka) 12,6 odstotka v letu 1980; padel je tudi delež zaposlenih v industriji od 11,3 odstotka v letu 1976 na 9,7 v letu 1980. Zaradi utesnjenosti in zelo ostrih prostorskih in eko-loških omejitev je za preteklo srednjeročno obdobje značilno izseljevanje industrije iz občine Center. To-varna Zmaj je v letu 1978 uspešno zaključila izgradnjo nove tovarne v Stegnah (občina Ljubljana šiška); ka-mor se je v celoti tudi preselila. V industrijski coni občine Moste - Polje je pričela graditi novo tovarno OZD Rog. Tja se širi tudi Pletenina, ki je že v letu 1977 zgradila 1. fazo tovarne. Razvoj nekaterih prostorsko neskladnih proizvodnih programov na območju občine je potekal v vedno večjem nasprotju z okoljem (hrup, omejen prorhet, prostorska utesnjenost). Zaradi neizdelanih programov selitve so se na ob-močju občine razvijali nekateri programi, ki zaradi te-hnoloških pogojev, kjer so prvotno nastali (Karto-nažna). Ker želimo v strukturi delovnih mest na ob-močju občine zadržati delovna mesta v proizvodnji in industriji, bodo za izvedbo prestrukturiranja industrij-ske proizvodnje naložbe v nove kapacitete usmerjene v področja elektronske, elektro-optične in elektromedl-cinske industrije, naložbe v obnovo in rekonstrukcije pa bodo usmerjene v ostale panoge. Posamezne investicije bodo v okviru realnih mate-rialnih možnosti določene v vsakoletni resoluciji o poli-tiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Center. Povečanje industrijske proizvodnje v srednjeročnem obdobju 1981 - 1985 za 0,9 odstotka bo v večji meri kot doslej temeljilo na boljšem izkoriščanju zmogljivosti, na izboljšanju upravno-organizacijskega dela in na boljši povezavi proizvodnih procesov z vidnejšo vlogo ustvarjalnega dela in inovacij. VEČJE VKLJUČEVANJE IN usklajenost v zunanjetr-govinski menjavi bomo dosegli z (8%) 10-odstotno rastjo izvoza BLAGA OB POUDARJENI USMERITVI NA KONVERTIBILNA PODROČJA in <1%) 2 odstotka pov-prečno letno rastjo izvoza. Pospeševali bomo izvoz izdelkov višje stopnje predelave, zlasti združen nastop pri investicijskih delih v tujini, predvsem v deželah v razvoju. Z doslednim varčevanjem energije in nadome-ščanjem uvoženih surovin in povsod, kjer je to ekonomsko, upravičeno, Z DOMAČIMI, PRI ČEMER BO VEČJI POUDA-REK DAN RACIONALNI UPORABITUDI SEKUNDARNIH SUROVIN, bomo zmanjšali uvozno odvisnost. 3. Turizem In gostlnstvo Turizem ih gostinstvo sta za občino pomembni de-javnosti predvsem v povezavi z drugimi gospodarskimi področji. V občini Center je že danes največ turističnih objektov Ljubljane. Obe dejavnosti ustvarjata 7 odstot-kov družbenega proizvoda ter zaposlujeta 5 odstotkov vseh zapostenih v občini. Družbeni proizvod in število zaposlenih sta v rahlem porastu. Delež obeh je ostal v strukturi DP in zaposle-nih v Ljubljani nespremenjen. Sorazmerno veliko število prenočitvenih zmogljivosti v gostinstvu občine Ljubljana Center omogoča inten-zivnejši razvoj izletniškega kongresnega in poslovnega turizma ter porast gostinskih storitev. OZD s področja gostinstva bodo dvigale kvaliteto gostinskih storitev, skrbele za organizirano družbeno prehrano v povezavi s proizvodnimi in trgovinskimi OZD. V sodelovanju z drugimi člani Ljubljanske turt-stične poslovne skupnosti, zasebniki ter drugimi ude-leženci v turistični ponudbi bodo OZD zagotovile med-sebojno dohodkovno in poslovno sodelovanje v turi-stični ponudbi, združevale sredstva za splošno in skupno turistično propagando, aktivno sodelovale v turističniff prireditvah in akcijah ter tako zagotovile boljši gospodarski položaj in razvoj dejavnosti. OZD s področja gostinstva se bodo vključevale v prenovo in specializacijo ponudbe Stare Ljubljane, prav tako pa bodo z drugimi udeleženci sodelovale pri nadaljnji prenovi Ljuljanskega gradu po sprejetem planu in v okviru sredstev po. samoupravnem spora-zumu o prenovi gradu. TURISTIČNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA NA OBMOČJU OBČINE BODO Z VEČJIM ANGAŽIRA-NJEM ZA PRIDOBIVANJE TUJIH GOSTOV IN ZA ZA-SEDBO TURISTIČNO GOSTINSKIH ZMOGLJIVOSTI TAKO V LJUBLJANI KAKOR TUDI V ŠIRŠEM SLOVEN-SKEM IN JUGOSLOVANSKEM PROSTORU ZAGOTO-VILE VEČJI DEVIZNI PRILIV OD TURISTIČNO GOSTIN-SKE DEJAVNOSTI IN S TEM PRISPEVALE K IZPOL-NJEVANJU POVEČANIH OBVEZNOSTI GOSPODAR-STVA NA PODROČJU EKONOMSKH ODNOSOV S TU-JINO. KOT ČLANICE LJUBUANSKE TURISTIČNE PO-SLOVNE SKUPNOSTI BODO ORGANIZACIJE ZDRUŽE-NEGA DELA TURISTIČNEGA POSREDOVANJA aktivno sodelovale v turistični ponudbi mesta, pri raziskavi tržišča, zagotovitvi gostov ter pospeševanju specializi-rane turistične ponudbe mesta (kongresni in poslovni turizem, organizirani izletniški turizem za obisk Ljub-Ijane v obliki enodnevnih, večdnevnih ali vikend pake-tov). Glavne investicije gostinske dejavnosti bodo v OK-VIRU RAZPOLOŽLJIVIH LASTNIH IN ZDRUŽENIH SREDSTEV GOSTINSKO-TURISTIčNIH IN DRUGIH ZAINTERESIRANIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA vezane na organiziranje družbene prehrane, na OBNOVO IN povečanje gostinskih kapacitet ter poživi-tev gostinske ponudbe v starem predelu mestnega središča. 4. Gradbeništvo Večji obseg investicij je v preteklem srednjeročnem obdobju omogočil dinamično rast gradbene dejavno-sti. Poleg tega se je gradbenim OZD uspelo v večji meri vključiti v mednarodno delitev dela, zlasti v deželah v razvoju. Pomemben premik je bil dosežen tudi v pove-zovanju organizacij s področja gradbeništva (DO SGP Slovenija ceste Tehnika). Organizacije združenega dela s področja gradbeniš-tva bodo v obdobju 1981 - 1985 Z VEČJIM VKLJUČE-VANJEM GRADBENEGA INŽENIRINGA organizirano širile kompletno ponudbo ZA OPRAVLJANJE SVOJE DEJAVNOSTI V TUJINI. S TEM BODO OB ZMANJŠANIH MOŽNOSTIH ZA DELO DOMA ZAGOTAVLJALE BOLJŠO ZASEDBO STROJNIH ZMOGUIVOSTI IN DELO DELAVCEM V GRADBENIŠTVU TER PO DRUGI STRANI OBČUTNO PRISPEVALE K POVEČEVANJU DEVIZNEGA PRILIVA OD OPRAVLJANJA GRADBENIH IN DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI V OKVIRU GRADBE-NIŠTVA. ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA S PODROČJA GRADBENIŠTVA BODO odpravljale neskladja med gradbenimi in zaključnimi deli, ter tako skrajševale gradbene roke zlasti pri gradnji stanovanjskih objek-tov. Nadaljevale bodo z modernizacijo proizvodnih procesov in uvajanjem novih tehnologij ter pospeše-vale uvajanje industrijskih gradbenih elementov, novih materialov in elementov, zlasti pri izvajanju zaključnih del. Gradbene organizacije bodo nadaljevale z integra-cijskimi procesi projektive, operative, instalacij, zak-Ijučnih del in industrije gradbenega materiala. S pove-zovanjem, specializacijo in racionalnejšo izrabo razpo-ložljive mehanizacije bodo izboljšale produktivnost dela v teh dejavnostih. 5. Energetika Zadovoljiva oskrba z energijo je eno od ključnth vprašanj nadaljnjega razvoja države in posameznih re-gij, zato bo potrebno v okviru celotnega območja Ljub-Ijane izdelati, dolgoročno energetsko bilanco Ljub-Ijane, iz katere bo razviden tudi energetski položaj občine Center. Energetske bilance mesta Ljubljane in občine je nujno potrebno graditi in izvajati dolgoročno. Zaradl znanega stanja na področju zagotavljanja energetskih Virov bo nujno potrebno varčevanje z vsemi viri ener-gije. Politiko cen energije moramo oblikovati tako, da bo stimulirala varčevanje, obenem pa zagotavljala pri-merno oskrbljenost z energijo. Pri uporabi energije se bomo preusmerili na domače energetske vire. V čim večji možni meri bomo izenačili cene daljin-skega ogrevanja s plinom oziroma s toplo vodo. Porabo toplotne energlje bomo racionalizirali z na-slednjimi ukrepi: - 8 čim hitrejšim priključevanjem porabnikov na cen-tralne vire povsod, kjer so omrežne kapacitete že zgra-jene oz. kjer je to možno Izvesti; , - s postopnim prehodom na merjenje porabe to-plotne energije v vsaki stanovanjski enoti; - z doslednim prilagajanjem ogrevne sezone tempe-raturi bivalnega prostora in vremenskim pogojem; - s tekočim uravnavanjem interne toplotne instala-cije v stanovanjskih zgradbah; - s sanacijo dotrajanega omrežja bodo znižane iz-gube pri distribuciji energije in zmanjšana nevarnost eksplozij in požarov ter drugih nesreč; - z organiziranim svetovanjem porabnikom za racio-nalno porabo energije. Skladno z rastjo odjema električne energije bomo postopoma gradiii in dograjevali prenosne naprave na vseh napetostnih nivojih električnega sistema (tretji transformator pri razdelilni trafo postaji Center, nizko napetosno omrežje s prioriteto Stare Ljubljane). 6. Osnovna preskrba Organizirana preskrba z živili je v občini Center še posebej pomembna, ker so občani v celoti navezani na preskrbo v svojem okolišu. Obenem je mestno središče tudi nakupovalno središče Ljubljančanov za živila in drugo blago široke porabe. Od industrije, ki proizvaja živlla, je v občini le Merca-tor TOZD TMI z letno proizvodnjo okoli 3500 ton sve-žega mesa in drobovine ter 2400 ton mesnih izdelkov. Dobro je razvita mreža trgovin za osnovno preskrbo in obsežen centralni živilski trg. V OBČIN CENTER PRO-DAJA živila tudi 132 prodajaln, ki obsegajo skupaj 33.292 m2 prodajnega prostora in 17.339 m2 priročnih skladišč. Na centralnem živilskem trgu je ponudnikom na voljo 8600 m2tržne površine in cca 1200 m2 urejenih prodajaln s pripadajočimi skladišči in hladilnicami. Na občana odpade skoraj 1 m2 prodajnega prostora trgovine z živili, kar v povprečju presega lastne po-trebe. Posamezne nove soseske (Roške stolpnice, Am-brožev trg) pa nimajo dovolj trgovin. V obdobju 1976-1980 na področju preskrbe ni bilo večjih naložb. Manjše rekonstrukcije so bile v TOZD TMI. Načrtovana graditev zaprte tržnice je bila zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odložena. Obnovlje-nih in preurejenih za prodajo ožjega izbora posamez-nih živil je bilo več klasičnih špecerijskih trgovin. Kakovosten premik je bil dosežen v organiziranosti preskrbe, saj so se IS skupščine občine in preskrbo-valne TOZD vključile v družbeno organizirano preskrbo v okviru SIS za preskrbo Ljubljane. Občina je združe-vala sredstva za izboljšanje finančnega položaja kme-tijskih in živilskih TOZD in tako prispevala k razvoju kmetijstva in živilstva. Preskrbl občanov z živill bo v obdobju 1981-1985 namenjena posebna družbena »krb. Krepili bomo samoupravno organiziranost in širili krog zanesljivih ponudnikov z vključevanjem zlasti ve-likih proizvajalcev kmetijskih živilskih proizvodov iz kmetijskih predelov Slovenije oziroma Jugoslavije v SIS za preskrbo. Za dobro osnovno preskrbo občanov potrebne koli-čine živil bodo zagotovile članice SIS za preskrbo po sklenjenem samoupravnem sporazumu o načrtni pro-izvodnji živil za potrebe Ljubljane in o združevanju sredstev za financiranje razvojnih programov kmetij-skih in živilskih TOZD. Programi so vključeni v program SIS za preskrbo. Za izvedbo le-tega pa bodo združevali finančna sredstva vsi porabniki živil, občine in mesto Ljubljana. K dobri preskrbi občanov z živili bo prispevala do-hodkovna povezanost preskrbovalnih TOZD s kmetij-skimi TOZD in živilsko industrijo, ki bo osnova za načrtovanje porabe ter za nadaljnji razvoj agroživilstva v občini in širšem prostoru. (izboljševala se bo ponudba v trgovinah in na živilskih trgih, za kar bo potrebno bistveno spremeniti sedanje neustrezno delovanje žlvilskih trgov kot komunalne organizacije) ZA IZBOLJŠANJE PONUDBE NA ŽIVILSKIH TRGIH BOMO POLEG VKLJUČITVE ŠIRŠEGA KROGA PONU-DNIKOV ŽIVIL IZBOUŠALI TER USTREZNO SAMOU-PRAVNO ORGANIZIRALI DEJAVNOST ŽIVILSKIH TRGOV. Na živilskih trgih se bodo morali povezovati interesi organizacij združonegadelaza nadaljnji razvoj živilskih trgov, kar pomeni tudi združevanje sredstev za skladišča, hladilnice in druge dejavnosti, potrebne za normalno oskrbo. Z novimi prodajnimi mesti na predvidenem novem mostu čez Ljubljanico in Petkovškovem nabrežju bomo to območje popestrili tudi z uvedbo nekaterih bazarskih in podobnih specializiranih dejavnosti. V načrtovanju preskrbe po krajevnih skupnostih in reševanje tekoče problematike s tega področja se bodo aktivno vključili sveti potrošnikovtako, da bo le-ta čim bolj ustrezala krajanom. Za preskrbo v izrednih razmerah bo občina poskr-bela v skladu z interesi SLO in družbene samozaščite za posebne blagovne rezerve strateških živil. Po Družbenem dogovoru o oblikovanju posebnih blagovnih rezerv osnovnih živil in neživilskih proiz- vodov bo občina združevala sredstva za oblikovanje, hranjenje in obnavljanje skupnih mestnih posebnih blagovnih rezerv ter za izgradnjo in opremo potrebnih skladišč za te rezerve. Za kritje načrtovanih 2-mesečnih potreb občanov po osnovnih živilih in strateških neživilskih proizvodih bodo v skladu s programom vzdrževanja posebnih blagovnih rezerv nabavijene potrebne količine tovrst-nih p.roizvodov in zgrajena potrebna skladišča. Investicije v agroživilstvu bodo namenjene predvsem razvoju kmetijstva v naravnem zaledju Ljubljane, kjer bodo OZD iz občine Center finančno sodelovale. V sami občini pa bodo obsežnejše naložbe v rekonstruk-cijo mesne industrije Mercator-TMI. 7. Drobno gospodarstvo V preteklem srednjeročnem obdobju srno v razvoju drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Center do-segli določene pozitivne premike. Uspešneje se je ra-zvijal individualni sektor malega gospodarstva, saj je število obratovalnic samostojnih obrtnikov od leta 1976 do leta 1980 naraslo od 435 na 476. število samostojnih obrtnikov v osebnih storitvah in .storitvah gospodinjstvom na 10.000 prebivalcev je v letu 1979 znašalo 95,19, kar je znatno več kot vostalih Ijubljanskih občinah (Bežigrad 27,01, Moste - Polje 22,33, Šiška 17,45, Vič-Rudnik 18,00; Ljubljana 28,86; Slovenija 22,29). Hkrati se je povečalo tudi število de-lavcev v obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov od 634 v letu 1976 na 990 v letu 1979. Število zaposlenih na obratovalnico se je povečalo od 1,35 v letu 1976 na 1,87 v letu 1980. Povečalo se je tudi število oseb, ki opravljajo obrt kot postranski poklic, od 65 v letu 1976 na 94 v letu 1980. tylanj zadovoljiv pa je bil razvoj družbenega sektorja drobnega gospodarstva. število zaposlenih v organiza-cijah združenega dela s področja drobne industrije, gradbeništva, obrti in gostinstva se je v obdobju 1976 -1979 celo znižalo. Če izvzamemo zaostajanje razvoja nekaterih dejavnosti, ki zaradi potreb po večjih delov-nih prostorih in skladiščrh ter prometnih obremenitev ne sodijo v strnjena naselja, je zlasti problematično zmanjševanje števila zaposlenih v storitvenih dejavno-stih - zlasti v servisiranju gospodinjskih in RTV apara-tov, kemičnem čiščenju, krojaštvu in trizerstvu. Zaosta-janje razvoja teh dejavnosti je še povečalo deficitarnost servisiranja gospodinjskih in RTV aparatov ter krojaš-tva v občini Center. Frizerstvo in kemično čiščenje v občini sicer nista deficitarna. Ker pa zaostajanje v njunem razvoju ni bilo spremljano z vzporednim raz-vojem teh dejavnosti v drugih Ijubljanskih občinah, se je tako še povečala deficitarnost teh dejavnosti v Ljub-Ijani. Slabšanje kadrovske zasedbe, vse večje težave v oskrbi z nadomestnimi deli, slabšanje kvalitete rezerv-nih delov in neustrezna tehnofoška opremljenost, so pogojevali padanje kvalitete storitev. V »rednjeročnem obdobju 1981 - 1985 bomo v ob-činl Center na področju drobnega gospodarstva na-črtno usmerjall: - Razvoj tistih deficitarnih dejavnosti, ki ne zahte-vajo velikih površin za poslovne prostore, ki niso hrupne in ki ne onesnažujejo okolja. Pri tem bpmo upoštevali predvsem že sprejete programe razvoja drobnega gospodarstva v posameznih KS; - Razvoj ostalih, za potrebe prebivalstva občine po-trebnih dejavnosti, ki prostorsko na območju občine niso sprejemljive, bomo pospeševali v sodelovanju z ostalimi Ijubljanskimi občinami; - RAZVOJ TISTIH ENOT DROBNEGA GOSPODAR-STVA, Kl SE NA OSNOVI SKUPNIH PROGRAMOV S PROIZVODNIMI IN ZUNANJETRGOVINSKIMI ORGANI- ZACIJAMI ZDRUŽENEGA DE& POSREDNO VKUU-ČUJEJO V MEDNARODNO DELITEV DELA; - Razvoj tiste proizvodne obrti v sodelovanju s trgo-vinskimi in ostalimi OZD, ki v večji meri nadomeščajo s svojimi izdelki potrebe po uvozu izdelkov za široko potrošnjo in proizvodnjo. Za uresničitev navedenih ciljev bomo z vključitvijo (združenega in samostojnega osebnega dela) DEJAV-NOSTI DROBNEGA GOSPODARSTVA v načrtovano poživitev določenih območij občine in mesta (čopova, Nazorjeva, Cankarjevo in Petkovškovo nabrežje, Stara Ljubljana, Kraigherjeva ploščad itd.j, z izbranimi turi-stičnimi spominki, butiki, izdelki domače in umetne obrti, s strnjeno vrsto SPECIALIZIRANIH gostinskih lokalov in specializirno ponudbo in podobnim povečali privlačnost posameznih ulic in predelov v središču Ljubljane za turiste in druge obiskovalce mesta in za stalne prebivalce. Posebno skrb bomo posvetili razvoju ustrezne ponudbe samostojnega osebnega dela v izde-lavi izdelkdv domače in umetne obrti, prodaje na drobno s sadjem in zelenjavo in širjenjem prenočitve-nega fonda zasebnikov. Samoupravna stanovanjska skupnost bo pri izvaja-nju prograTna revitalizacije starega mestnega jedra in v načrtih za nove stanovanjske soseske prednostno upo-števala potrebe po poslovnih prostorih za deficitarne dejavnosti malega gospodarstva. Za najbolj deficitarne nizkoakumulativnestoritvede-javnosti bomo zagotovili najemne prostore s primer-nejšo najemnino. . V mestu bomo v sodelovanju s Skupnostjo za zapo-'slovanje reševali zaposlovanje zdomcev povratnikov in vodili skupno politiko usmerjanja kadrov za potrebe drobnega gospodarstva, z usmerjenim izobraževanjem in izobraževanjem ob delu pa bomo zagotovili višjo raven strokovnosti. Pri oblikovanju in kontroli cen se bomo zavzemali za to, da se bodo tudi na tem področju uveljavila merila in kriteriji o cenah glede na normativ časa, tehnično opremljenost, povprečno stopnjo produktivnosti in stopnjo izkoriščenosti delovnega časa ob normalni akumulaciji po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in sredstev za osebni dohodek ustreznih de-javnosti. Na področju kontrole in oblikovanja cen bodo potrošniški sveti s svojim aktivnejšim delovanjem ščitili interese potrošnikov in občanov. Razvoj drobnega gospodarstva bomo pospeševali z večjo vključitvijo zainteresiranih OZD s področja indu-strije in gradbeništva v samoupravno združevanje dela in sredstev na podtagi dohodkovnih odnosov. Z ustrez-nejšo kreditno politiko bomo pospeševali razvoj drob-nega gospodarstva in prioritetno obravnavali finarrci-ranje razvojnih programov ziasti v deficitarnih dejavno-stih. V davčni politiki bomo uveljavill dosledno in ažurno obdavčevanje dejansko doseženega dohodka. Upošte-vali bomo strokovno preverjene normative. Akontiranje davčnih obveznosti bomo prilagodili dejanskim po-slovnim pogojem določenega obdobja (konjunktura, sezona itd.) (Na področju zagotavljanja deviznih pravlc za uvoz opreme, repro-dukcijskega materiala in rezsrvnih delov, katorih nl na domaftam tržisču, je potrebno v okviru SISEOT oz. s samoupravnim sporazumom zagotoviti najnujnejša devizna sredstva.) POŠREDNO VKLJUČEVANJE V IZVOZ PREKO PRO-IZVODNIH IN TRGOVINSKIH ORGANIZACIJ ZDRUŽE-NEGA DELA BO DEJAVNOSTIM DROBNEGA GOSPO-DARSTVA OSNOVA ZA SAMOUPRAVNO DOGOVAR-JANJE O ZAGOTAVLJANJU POTREBNEGA REPRO- DUKCIJSKEGA MATERIALA IN REZERVNIH OELOV, Kl JIH Nl MOGOČE ZAGOTOVITI NA DOMAČEM TRGU, \Z UVOZA. Za potrebe SLO bomo pospeševali tiste panoge sto-ritvenih dejavnosti, ki so deficitarne in omogočajo re-montno dejavnost mehanizacije ter sredstev za zveze. 8. Stavbno-zemljlško gospodaratvo Samoupravna interesna skupnost za urejanje zem-Ijišč občine Ljubljana Center bo skupaj s stavbnozem-Ijiškimi skupnostmi \z drugih občin na območju mesta Ljubljane izvajala enotno stavbno-zemljiško politiko. Samoupravna interesna skupnost za urejanje stavb-nih zemljišč bo na osnovi sprejete urbanistične doku-mentacije; - načrtno pripravljala in opremljala stavbna zemlji-šča; - usmerjala promet s stavbnimi zemljišči v skladu s planiranimi potrebami; - oblikovala sistem zajemanja in razporejanja mestne rente. Skupnost za urejanje stavbnih zemljišč bo zagotovila ureditev naslednjih obstoječih in novih povrSin za sta-novanjsko graditev: CO-1/8 Igriška ulica; CO-1/17 Moša Pijade; CO-1/21 Plinarna; CO-1/22 Njegoševa, Masarykova; CO-1/23 Komenskega ulica; CS-2 Rog in CS-6 Nove Poljane. Srednjeročni plan stavbno zemljiškega gospodar-stva bo posebej določil: - območje urejanja stabnega zemljišča v srednje-ročnem obdobju in po posameznih letih; - obseg, vrsto in strukturo komunalnih objektov in naprav; ' - obseg priprave stavbnih zemljišč; - obseg sredstev za urejanje stavbnih zemljišč ter nafiin uporabe teh sredstev; - tehnologije graditve komunalnih objektov in na-prav; - naloge in ukrepe v zvezi z racionalizacijo graditve komunalnih objektov in naprav; - naloge in sredstva za financiranje znanstveno-ra-ziskovalnega dela na področju urejanja stavbnih zem-fjišč; - naloge in ukrepe s področja spiošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite; . - druge naloge in ukrepe, ki so v interesu delovnih Ijudi in občanov na področju urejanja stavbnih zem-Ijišč. Dolgoročnejše možnosti za družbenoekonomski raz-voj na področju urejanja stavbnih zemljišč bodo dolo-čene z dolgoročnim planom razvoj stavbno-zemlji-škega gospodarstva, ki bo izdelan za obdobje najmanj 10 let. Potrebna sredstva za realizacijo planov in progra-rriov bodo udeleženci združevali na naslednji način: - za osnovno urbanistično dokumentacijo iz prora-čuna občine; - za odkup in pripravo stavbnlh zemljiSč bodoči uporabniki in poslovne banke; - za opremljanje stavbnih zemljišč s kolektivnimi komunalnimi napravami bodoči uporabniki in po-slovne banke; - za opremljanje stavbnih zemljišč z individualnimi komunalnimi napravami stavbno-zemljiške skupnosti in poslovne banke; - za pridobitev, pripravo in opremo zemljišč po-membnejših objektov mestnega pomena bodoči upo-rabniki-investitorji s sofinanciranjem stavbno-zemlji-ških skupnosti po sporazumih in pogodbah. 9. Komunalno gospodarstvo v a) Individualna komunalna poraba Komunalni objekti individualne komunalne rabe so na območju občine Ljubljana Center dotrajani, zato je potrebno posvetiti vsako skrb sanaciji teh objektov in naprav. Potrebe mesta po centralnem toplotnem ogrevanju so bile v preteklih letih večje kot razpoložljive zmoglji-vosti. Ta problem se z izgradnjo osrednjega distribucij-skega centra rešuje. Dokaj zastarelo je plinovodno in vodovodno omrežje. Tudi razvoj kanalizacijskega omrežja zelo zaostaja za razvojem vodovodnega omrežja, saj smo novo kanalizacijo gradili predvsem pri izgradnji cestno-prometnih, stanovanjskih ali po-slovnih objektov in ob rekonstrukcijah cest in ulic. Najpomembnejie naloge na področju individualne komunalne porabe v obdobju 1981-1985 so: - postopna zamenjava dotrajanega plinovodnega omrežja in prehod na oskrbo z zemeljskim plinom, ki zahteva usposobljene hišne priključke, primerno no-tranjo ins^alacijo m trošila za uporabo te vrste plina, - razširitev kapacitet obstoječih vročevodnih virov ter izgradnjo rnanjkajočega omrežja; - postopna priključitev obstoječih in novih objektov, na vročevodno omrežje in ukinitev kurišč; - sanacija in dopolnitev celotnega vodovodnega si-stema na območju občine. Vzporedno s prenovo vodovodnega omrežja bo tekla tudi zamenjava dotrajane kanalizacije. Z izgradnjo či-stilne naprave v Zalogu bo celotno območje občine odvajalo odpadno vodo preko kanalizacijskih zbiralni-kov. V sodelovanju z ostalimi komunalnimi skupnostmi v Ljubljani in Zvezo komunalnih skupnosti na območju Ijubljanskih občin bomo nadaljevali z izgradnjo virov, magistralnih in primarnih objektov in naprav indivi-dualne komunalne rabe. S tem bomo uporabnikom v občini Ljubljana Center zagotovili nemoteno oskrbo in enake pogoje dobave individualnih komunalnih do-brin. Razširitev komunalne infrastrukture in dograditev sekundarnega omreija pa bo omogočila novo stano-vanjsko in poslovno gradnjo v CS-6 Nove Poljane, CO- 1/8 Ob Igriški cesti, (CI/1 Dom medicinsklh sester na Njegoševi), CS-3 DOM MEDICINSKIH SESTER NA POUANSKI CE-STI, Co-1/21 ob Resljevi cesti (sedanja Plinarna), CS-2 Rog, CO-1/17 Moša Pijade in GO-1/23 Komenskega cesta. Obmofije občine Center bo ogrevano s plinom in toplo vodo po naslednji razmejitvi: TOZD Plinarna bo ogrevala KS Prule in KS Stara Ljubljana v območju Ljubljanica - Pod Trančo-Grad, ostali del Centra pa bo ogrevala TOZD Komunalna enegetika. Z izgradnjo to-plarne Moste in z dograjevanjem manjkajočegasekun-darnega omrežja bo omogočena oskrba z zadostnimi kollčinami toplotne energije iz toplarne Moste in KEL iz Šiške za obstoječe in nove uporabnike, ki se bodo morali pospešeno priključevati na centralne vire ogre-vanja. Na področju vodooskrbe bomo zgradili novo in sani-rali staro vodovodno omrsžje. Za oskrbo v izrednih razmerah bomo usposobili zasute vodnjake za pitno vodo. Zgrajeno bo tudi novo kanalizacijsko omrežje. Sredstva za izvedbo investicij na področju indivi-dualne komunalne rabe bo zagotovila Komunalna skupnost občine Center iz združenih sredstev OZD in bančnih kreditov. b) Kolektivna komunalna poraba Občina Center ima od vseh Ijubljanskih občin najbolj intenzivno razvito kolektlvno komunalno porabo. Na področju kolektivrie komunalne rabe bomo v ob-dobju 1981-1985 izboljšali raven oskrbe, ki bo omogo-čala normalne bivalne in delovne pogoje ter ustrezen nivo urejenosti in privlačnosti komunalnih objektov in naprav. Komunalno podjetje Ljubljana bomo reorgani-zirali tako, da bo opravljalo samo dela in naloge za zadovoljevanje komunalnih potreb občanov in ne več gospodarske dejavnosti. Zagotovili bomo enotnejši iz-gled mestnega središča z ureditvijo in vzdrževanjem ter z enotno parterno opremo javnih površin. Skrb bomo posvetili predvsem sanaciji dotrajanih objektov in naprav. Povečali bomo intenziteto odvoza smeti in odpad-kov, ki jih bomo zbirali na najprimernejši način. Prav tako bomo povečali intenziteto rednega vzdrževanja javne higiene na vseh objektih in napravah kolektivne komunalne rabe. Z nabavo sodobne mehanizacije za pranje in čiščenje javnih površin bomo povečali delež mehanizacije in zmanjšali obseg fizičnega vzdrževanja javne higiene. Vzdrževanje parkov in zelenic bomo izboljšali in ure-dili večje parkovne površine Tivoltja z delom Rožnika, del Golovca in Grajskega hriba ter nabrežja Ljubljanice in Grubarjevega kanala. Skrbeli bomo za stalno nego gozdov in obnovili propadajoče kostanjeve nasade. Urejali bomo nove sprehajalne poti in počivališča. Vso skrb bomo posvetili sanaciji dotrajanih cest, ulic in mostov ter odpravili vse makadamske ceste na ob-močju občine. Izboljšali bomo vzdrževanje ceste, zele-nic, parkov, otroških igrišč in drugih javnih objektov. Obnavljali bomo dotrajano javno razsvetljavo in ob-stoječe svetlobne vire zamenjali z ekonomičnejšimi.. Semaforizirali bomo tudi preostala najbolj prometna križišča. Zaradi dotrajanosti bomo obnovili in dodatno opre-mili centralno tržnico, zagotovili potrebne skladiščne ¦ kapacitete in povečali intenziteto vzdrževanja tržnih površin. Organizacije združenega dela za prodajo v Ljubljani se bodo povezale v skupnem interesu za nadaljnji razvoj živilskih trgov in združevale sredstva za skladi-šča, hladilnice in druge dejavnosti, ki so potrebne za normalno oskrbo. Razvili bomo posamezne specializirane dejavnosti (ribji trg in bazarska dejavnost). Nadaljevali bomo s preurejanjem površin za pešce pO Že sprejetem prioritetnem delU (na Prešernovem trgu. Cankarjevi cesti in Mikiošitevi ulici) (NA PREŠERNOVEM TRGU IN CANKARJEVI CESTI). Spremenili bomo trase mestnega potniškega prometa in jih v največji možni meri prilagodili potrebam občanov. Zagotovili bomo gradnjo parkirnih hiš in parkirnih prostorov po prouči-tvi najprimernejših lokacij. Za izgradnjo novih parkir-nih površin bo potrebno združiti sredstva bodočih upo-rabnikov. Sredstva za izvedbo nalog razširjene reprodukcije na področju kolektivne komunalne porabe bodo zagotov-Ijena s pristojbinami za uporabo stavbnih zemljišč, s cestnimi pristojbinami in zdolgoročnimi bančnimi kre-diti. TOZD komunalnih dejavnosti in gradbeništva, ki so locirane na območju občine Center, se morajo opera-tlvno usposobiti, zagotoviti ustrezne zaloge reproma-teriala, rezervnih delov, energije ter se primemo 1e-hnično opremiti za vzdrževanje in gradnjo komunalne in prometne infrastrukture, sanacijo terena in po-membnih objektov, ki so potrebni za nujno oskrbo prebivalstva Ljubljane in za vodenje splošne Ijudske obrambe. 10. Stanovanjsko gospodarstvo Občina Ljubljana Center je imela ob popisu prebival-stva in stanovanj 31. 3. 1971 13.204 stanovanj s pov-prečno površino 57,4 m2. V letu 1980 ocenjujemo sta-novanjski sklad na približno 14.300 stanovanj s pov-prečno površino 57,7 m2. Največji problem stanovanjskega gospodarstva v ob-čini Center je vzdrževanje starejšega stanovanjskega sklada, ki ne ustreza po kvaliteti in primernosti za bivanje. Od skupnih 1.793 stanovanj VI. in VII. katego-rije v Ljubljani, jih je v občini Center preko 1.000. Skoraj tretjina stanovanj V. kategorije je na meji pri-mernosti za bivanje, kar kaže na nujnost celovite pre-nove stanovanjskih predelov v občini. Celovita prenova obsega poleg obnove zunanjosti tudi kompletno notranjo prenovo z usposobitvijo funk-cionalnih stanovanjskih enot, opremljenih z vsemi po-trebnimi napravami in vodi za oskrboz vodo.elektriko, ogrevanjem in drugimi napravami za zagotovitev so-dobnega stanovanjskega standarda. Na področju stanovanjskega gospodarstva bomo v srednjeročnem obdobju 1981-1985: - zgradili (1.400) 1.339 stanovanj v družbeno organi-zirani gradnji; - prenovili (398) 412 stanovanj. Prenova in sanacija bo usmerjena na območje starega mestnega jedra (za-zidalni otok Mestni trg - Cankarjevo nabrežje). Za območje Tromostovja do Čevljarskega mostu in zaho-dnega dela Mestnega trga bo program prenove še 1981. leta v javni razpravi. Samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta bodo v sodelovanju z izvrš-nimi sveti skupščin občin in mesta, združenim delom in krajevnimi skupnostmi pospeševali družbenoekonom-sko prenovo starega mestnega jedra v skladu s spreje-timi sanacijskimi načrti za prenovo posameznih mest-nih predelov; - pridobili vsaj 60 stanovanj z adaptacijo podstrešij. Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Cen- ter bo z udeleženci dogovora in drugimi uporabniki prostora v tem srednjeročnem obdobju do leta 1990 usmerjala stnovanjsko graditev na naslednje stano-vanjske površine: - CO-1/8 Igriška, - CS-6 Stanovanjska soseska Nove Poljane, - CO-1/17 Moša Pijade - kare med Trgom OF, Mi-klošičeva, Ljubljanico in Resljevo, - CS-2 Rog - kare med llirsko, Rozmanovo, Mai-strovo, Prisojno in Njegoševo, - CO-1/21 Plinarna, - CO-1/22 Negoševa - Masarykova, - CO-1/23 Komenskega v podaljšku Vidovdanska, - (CI-1 Dom medicinskih sester ob NjegoSevi ullci CS-3 DOM MEDICINSKIH SESTER NA POLJANSKI CESTI Ena od nalog na področju stanovanjskega gospo-darstva bo tudi vračanje poslovnih prostorov v stano-vanjski fond. Omejevali bomo spreminjanje namemb-nosti štanovanjskih prostorov v poslovne. Načrtovano pridobivanje novih stanovanjskih povr-šin bomo zagotovili: - z združevanjem sredstev iz dohodka (v višini 1,405% od bruto osebnih dohodkov) za namene druž-bene pomoči v občini in mestu; - z usmerjanjem sredstev čistega dohodka (v višini najmanj 4,375% od bruto osebnih dohodkov) za stano-vanjsko graditev; - z združevanjem dela sredstev sklada skupne po-rabe za namene vzajemnosti pri reševanju stanovanj-skih vprašanj (kreditiranja izgradnje družbeno naje-mnih stanovanj, kreditiranje nakupa etažnih stanovanj in individualnih stanovanjskih hiš); - z lastnimi sredstvi občanov pri pridobitvi družbe-nega najemnega stanovanja, solidarnostnegastanova-nja, za nakup etažnega stanovanja in za graditev stano-vanjske hiše; - z usmerjanjem sredstev amortizacije obstoječega stanovanjskega sklada v višini 30% v prenovo, 35% v realizacijo programov enostavne reprodukcije stano-vanj na nivoju mesta in 35% v realizacijo občinskega programa revitalizacije in sanacije starejših stanovanj-skih objektov. Ostali viri zagotavljanja sredstev pa bodo anuitete posojil, danih delavcem, sredstva delav-cev pri zasebnih delodajalcih; sredstva SPIZ za nakup stanovanj za upokojence; neporabljena sredstva teko-čega srednjeročnega obdobja. Materialno osnovo za gospodarjenje s stanovanj-skimi hišami in stanovanji bo Samoupravna stanovanj-ska skupnost v povezavi z drugimi udeleženci zagoto-vila s postopnim prehodom na ekonomske stanarine in ekonomske najemnine poslovnih prostorov. 11. Promet In zveze, prometna infrastruktura V središču Ljubljane so prisotne vse vrste prometa, od tranzitnega, regionalnega, primestnega in mest-nega kolesarskega ter peš prometa, kar z ozirom na zazidanost centra in prostorsko ornejenost ustvarja ozko prometno grlo. Postopna ureditev Ijubljanskega vozlišča in nadaljevanje gradnje cestne infrastrukture bo v veliki meri razrešilo prometne probleme v občini Center in v Ljubljani. hkrati pa tudi probleme sloven-skega prometnega omrežja. V planskem obdobju 1981-1985 bo izdelana urbani-stična in investicijsko-tehnična dokumentacija (terbodo zaieta pripravijaina deia) za etapno gradnjo potniške po-staje Ljubljana, ki bo locirana na širšem prostoru stare železniške postaje in avtobusne postaje med Trgom OF in Vilharjevo cesto. V realizacijo investicije bodo vklju-čene organizacije združenega dela za avtobusni, želez-niški, letališki, mestni, potniški in taksi promet ter PTT promet in ostale zainteresirane OZD. Nosilci izgradnje potniške postaje bodo: - OZD v sestavi Železniškega gospodarstva Ljub-Ijana za vse investicijske objekte in naprave, ki'so potrebni za izvajanje železniškega transporta: . - OZD v sestavi (SAP-Viator) SOZD INTEGRAL, ki bodo nosilci in povezovalci izgradnje vseh investicijskih ob-jektov in naprav, ki služijo cestnemu prometu. V obdobju 1981-1985 bomo zgradili nov most preko Ljubljanice med Vodnikovim trgom in Petkovškovim nabrežjem. Samoupravna interesna skupnost za gradnjo cest Ljubljana in Republiška skupnost za ceste bosta nada-Ijevala z uresničevanjem nalog iz 10-letnega programa izgradnje cest. (V srednjeroenem pianskem obdobju 1981-1985 bo rekonstrulrana in modernlzlrana na območju občlne Ljubljana Center Poljanska-Lltijska cesta.) Dinamiko gradnje cest bo SIS za gradnjo cest Ljub-Ijana usklajevala z rastjo Ijubljanskega družbenega proizvoda in s splošnim družbenim razvojem mesta Ljubljane. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v tem sred-njeročnem obdobju celotnega 10-letnega programa izgradnje cest ne bo možno uresničiti. (in se bo dei pm- težno mmtnih cMt iz 10-letnega programa prenesel v obdobje 1986-1990). Nadaljevali bomo z izgradnjo semaforskega omrežja, da bi zagotovili učinkovitejšo horizontalno in verti-kalno cestno signalizacijo (avtomatsko upravljanje se-maforskih križišč), večjo varnost v cestnem prometu In izboljšanje tekočega prometa cestnih vozil. Zasedene in izkoriščene so vse parkirne površine na območju mestnega središča, kar zahteva čimpreišnjo kompleksno ureditev, ki bo temeljila na skladni in po-vezani udeležbi vseh vrst prometa. Zmanjševali bomo promet v mestnem jedru in ukinili motorni promet v nekaterih ulicah, cestah in trgih ter primerno uredili peščeve površine. Tudi kolesarjem bo posvečeno več pozornosti z ureditvijo kolesarskih stez Mestni avtobusni promet je gtavni in edini nosilec javnega potniškega prometa. Območje mestnega sre-dišča je tudi za avtobusni mestni promet tipično tran-zitno območje, kjer je posebej obremenjena Titova cesta na kateri se srečujejo skoraj vse linije. Ob tem pa so nekateri deli občine nepokriti z mestnim avtobu-snim prometom. Na osnovi že izdelanih študij bo po-trebno proučiti možnosti za ureditev in razvoj mest-nega javnega prometa na območju občine, posebej v mestnem SrediŠČU (Predvidena je ustanovitev samoupravne inte-resne skupnosti za mestni potniški promet Ljubljana, ki bo urejala področje mestnega in primestnega prometa) Mestno središče bo razbremenjeno zunanjega tran-zitnega prometa z izgradnjo obvoznih cest. V čimvečji meri bp potrebno tudi omejiti osebni avtomobilski pro-met in preusmeriti potnike in ustrezno organiziran javni mestni promet. Potrebna bo tudi vključitev železnice v primestni potniški promet. Železniški promet! Usmeritve in naloge železniškega gospodarstva Ljubljana bodo za srednjeročno obdobje 1981-1985 načrtovane z Družbenim planom SR Slovenije. Na osnovi boljšega izkoriščanja obstoječih zmogljivosti, učinkov predvidenih naložb, kvalitetnejše ponudbe storitev in organizacijskih ukrepov bo železnica priteg-nila večje količine blaga s cestnega prometa. Delavci ŽTO Ljubljana bodo uresničevali planske ci-Ije v družbenoekonomskem razvoju in medsebojni de-litvi dela in nalog za obddbje 1981-1985; - V enotnem tehnično-tehnološkem sistemu z opravljanjem varnega in urejenega železniškega pro-meta; - s skupnim nastopanjem na prometnem tržišču ter učinkovitim prilagajanjem zahtevam in potrebam zdru-ženega dela po celovitih in kvalitetnih prevoznih stori-tvah; - z zagotavljanjem usklajenega in ekonomičnega integralnega železniškega transporta. Naloge in cilji so podrobneje določeni v samouprav-nem sporazumu o temeljih plana Železniške tran-sportne organizacije Ljubljana za obdobje 1981-1985. O načinu financiranja in obsega naložb v železniške zmogljivosti bo potekalo dogovarjanje v SIS za železni-ški in luški promet SR Slovenije. PTT promet Podjetje za PTT promet Ljubljana in ombofina SIS za PTT promet Ljubljana bosta nosilca skladnega razvoja kapacitet celotnega PTT sistema. Za novi poštno-prometni center bo pridobljena v srednjeročnem obdobju 1981-1985 celotna dokumen-tacija za gradnjo in bo zagotovljen odkup zemljišča. Nove tefefonske kapacitete, ki jih predvideva projekcija razvoja telefonskiti central v obdobju 1981-1985, bodo zagotovile občini Ljubljana Center skupno kapaciteto 36.000 telefonskih priključkov, pridobljenih bo 11.300 novih telefonskih prikljUČkov. (Zgrajena bo glavna telefonska centrala v novem telekomunikacijskem centru.) V OKVIRU PROSTOROV OBSTOJEČE TRANZITNE IN MEDNARODNE CENTRALE LJUBLJANA BO ZGRA-JENA GLAVNA TELEFONSKA CENTRALA. Začrtan obseg razvoja poštno telefonsko telegraf-skih zmogljivoisti bodo organizacije združenega dela v PTT prometu zagotovile iz lastnih sredstev, združenih sredstev uporabnikov v okviru SIS PTT prometa (20% vrednosti impulza in 30% vrednosti izgradnje ob prido-bitvi novega telefonskega naročnika), oziroma z dru-gimi načini združevanja sredstev ter z zagotovitvijo sredstev poštne hranilnice, poslovnih bank in komer-cialnih kreditov. Osnovni cilji razvoja v obdobju 1981-1985 je izbolj-šanje dostopnosti, kvalitete in povečanje obsega poštno telefonsko telegrafskih storitev ter produktiv-nosti dela s pospešenim razvojem mehanizacije in av-tomatizacije procesa dela RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI VII. DOSEDANJI RAZVOJ, CILJI, USMERITVE IN MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI 1. Značilnosti dosedanjega razvoja družbenih dejav-nostf Za občino Center je značilno, da je družbeni stan-dard relativno visok, saj smo pri iskanju sistemskih in dolgoročnih rešitev na področju družbenih dejavnosti že pred letotn 1975 pristopili k reševanju problemov. Pojavljal se je vztrajen porast občanov starejših od 65 let in potrebe po družbeni skrbi za njih, pomanjkanje prostora za množično telesnokulturno vadbo, rast"po-treb po vzgoji in varstvu predšolskih otrok, manjšanje interesa za bivanje v občini, slabšanje pogojev bivanja, problemi v zvezi z osebnim in javnim prometom, veliko" število neprimernih stanovanj itd. Občina Center je dobro opremljena z objekti družbe-nega standarda, razen na pcjdročju telesne kulture, kjer imamo samo 0,16 m2 športnih in rekreacijskih površin na prebivalca. Poseben problem je iztrošenost osnovnega šotstva, usmerjenega izobraževanja in kul-ture. To zahteva v prihodnje sistematično obnavljanje teh objektov. 2. Ciljl In usmerjtve razvoja družbenih dejavnostl Poleg globalnih ciljev družbenoekonomskega raž- voja bomo z družbenim planom uresničevali še nasled-nje cilje razvoja družbenih dejavnosti: - Prednost v programih družbenih dejavnosti bodo imeli zajamčeni programi, ki jih opredeljujejo zakoni za posamezna področja. - V plansko usklajenih in skrčenih materialnih okvi-rih svobodne menjave dela ne bo moč na področju družbenih dejavnosti povečevati kadrovskih, delovnih in prostorskih normativov. Izvajalci bodo v svoje plane vgradili dotočila o varčevanju z materialnimi izdatki, v večji meri izrabljali obstoječe zmogljivosti, skrbneje načrtovali zaposlovanje, združevali posamezna opra-vila in racionalneje razporejali delovni čas; SIS pa bodo proučile učinkovitost teh ukrepov. - Uporabniki in izvajalci v samoupravnih interesnih skupnostih bodo kritično ocenili in medsebojno uskla-dili vse že uveljavljene socialne pravice ter kriterije in merila za njihovo uveljavitev. Tako bodo ponovno pre-verili osnoveza pridobitevsocfalnih pravic in jih korigi-rali v primeru, ko zavirajo interes prejemnikov za izbolj-šanje njihovega materialnega položaja. - V skladu z dogovorjeno stopnjo zaposlovanja v negospodarstvu bodo izvajalci in SIS na področju družbenih dejavnosti. upoštevaje obstoječe normative, zagotavljali ustrezno število strokovno usposobljenih kadrov. - OZD družbenih dejavnosti, predvsem na področju zdravstvenega varstva, socialnega varstva ter vzgoje in izobraževanja se bodo morale kadrovsko, organizacij-sko in materialno okrepiti za nemoteno delovanje v vojnih razmerah, na področju zdravstvenega varstva pa tudi za primere naravnih in hujših nesreč. Vse SIS družbenih dejavnosti bodo morale zagotavljati pogoje za uresničevanje teh nalog. 3. Materialnf okviri Sredstva. ki jih združujemo po samoupravnih spora-zumih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, se bodo oblikovala iz naslednjih virov in osnov: a) vir osebni dohodek, osnova osebni dohodek. Otroško varstvo, osnovno šolstvo, kultura, telesna kultura. socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo - nado-mestila: b) vir dohodek, osnova osebni dohodek: zdrav-stveno varstvo, zaposlovanje: c) vir dohodek, osnova dohodek: usmerjeno izobra-ževanje, raziskovalna dejavnost. Prispevne stopnje za posamezna področja družbe-nih dejavnosti bodo v Ljubljani enotne. Interesne skup-nosti v občini bodo skupaj z interesnimi skupnostmi istega področja v drugih Ijubljanskih občinah združe-vale in prelivale sredstva za realizacijo nalog v Ljubljani ter zmanjševanje razlik med občinami in zagotovitev dejavnosti v posameznih občinah. Na področju družbenih dejavnosti v občini Center bo v tem planskem obdobju dokončan iz sredstev samo-prispevka II Zdravstveni dom Ljubljana Center, neka-tere investicije mestnega pomena ter vzdrževalna in adaptacijska dela na posameznih dotrajanih objektih. NA PODROCJU OBČINE PREDVIDEVAMO ADAPTA-CIJO MESTNEGA DOMA ZA POTREBE LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA IN GRADNJO NOVE PORODNIŠNICE IZ SREDSTEV SAMOPRISPEVKA III. VIII. PROJEKCIJA RAZVOJA POSAMEZNIH DRUŽBENIH DEJAVNOSTI 1. Družbana vzgoja In varttvo predšolsklh otrok V občini Center je bilo ob koncu leta 1980 vključenih v družbeno organizirano varstvo 2.672, v letu 1981 pa 2.783 otrok, s čimer so bile zagotovljene zmogljivosti za 85% vključitev otrok v VVO. Če štejemo nekatere vzgojnovarstvene organizacije kot VVO vseh Ijubljan-skih občin ter delež otrok iz drugih občin, pa je bila v tem srednjeročnem obdobju dosežena v občini Center 53-odstotna vključitev otrok iz te občine, v letu 1981 pa več kot 55-odstotna. Za občino Center je bila v prete-klem planskem obdobju značilna konstantna rast šte-vila vključenih otrok kljub upadanju predšolske gene-racije v občini. S sredstvi samoprispevka II skupnosti otroškega varstva in družbenopolitične skupnosti so bile pridobljene nove zmogljivosti za 721 otrok. UGO-OEN položaj v Ljubljani pa ima občina Center tudi glede razvejanosti vzgojnovarstvene mreže po KS. Doseženo je tudi 100% zajetje 6-letnih otrok v malo šolo ter dokaj uspešno vključevanje 5-letnih otrok v 80-urni vzgojni program. V tem srednjeročnem obdobju bomo uresničevali naslednje cilje: - V VVO bomo do konca 1985 vključili VEČ KOT 55% (ali približno 1.655 predSolskih otrok), Živečih V Občini ter pospešili, sicer v okviru omejenih možnosti, njihovo vključevanje v varstvene družine. - Ohranili bomo doseženo raven dosedanjih zajam-čenih in dopolnilnih vzgojnovarstvenih programov. V pripravo na šolo bomo še naprej vključevali vse 6-letne otroke. Posebno skrb bomo posvetili otrokom, mote- nim v duševnem razvoju. Vzgojno delo v krajevnih skupnostih bomo zagotovili vsem 5-letnim otrokom izven VVO. Učinkoviteje bomoorganizirali zdravstveno preventivno dejavnost v VVO. Zagotavljali bomo počit-niško letovanje (za pribtižno 10%) predšolskih otrok ter skrbeli za obnovo in širjenje otroških igrišč. - Še večjo pozornost bomo posvetili izboljšanju kvalitete dela z otroki, širjenju novih oblik in vsebine dela ter organizaciji in aktivizaciji Ijudi izven VVO, ki imajo nagnjenja do vzgojnega dela z otroki. - Z namenom širjenja pomena družbene vzgoje in varstva otrok \z dosedanjih okvirov bomo VVO preobli-kovali v središčne ustanove za celovito predšolsko vzgojo v svojem okolju, ki bodo povezovale vse nosilce te družbene funkcije v njem. - Krepifi bomo sodelovanje vseh vzgojnovarstvenih organizacij v smeri racionalnejšega delovanja ter go-spodarne izrabe sredstev. - Zagotavljali bomo denarne pomoči vsem za to potrebnim otrokom oziroma njihovim družinam na ob-močju občine, pri čemer bomo v okviru Mestne skup-nosti otroškega varstva uresničevali enotno z drugimi občinami v Ljubljani tako politiko družbenodenarnih pomoči, ki bo res dobila pomen socialnega korektiva ter si prizadevali za večja vlaganja sredstev v družbene oblike dela z otroki. - Skupnost otroškega varstva bo skupaj s krajev-nimi skupnostmi v občini začela proces ustanavljanja enot otroškega varstva, ki bodo podlaga za nadaljnje širjenje samoupravnih odnosov in negospodarnega dogovarjanja med WO, KS, TOZD, družbenimi organi-zacijami in društvi ter središče opravljanja nalog na področju družbene vzgoje in varstva otrok v stanovanj-skem zaledju. - Do konca leta 1985 bo skupnost otroškega varstva sklenila z drugimi interesnimi skupnostmi v občini, ki jim je skupna skrb za predšolskega otroka, samou-pravne sporazume o vsebini, nosilcih materialni osnovi mejnih dejavnosti. - Na investicijskem področju bomo izvedli sanacijo matične enote VVO dr. France Prešeren. Zaradi sani-tarno in tudi sicer neustreznih proltorov nekaterih dislociranih enot, bomo le-te postopoma ukinjali. (vu namen bodo strokovna služba Mestne skupnostl otroikega varstva In WO v občini Center pripravile prostorskl In čaaovni program preraz-porejanja otrok iz drugih občin, ki bo vezan nujno na Izgradnjo novih VVO v njihovih matifinih krajevnih skupnostih.) - V skrbi za obnovo in širjenje otroških igrišč, ki so v občini precej deficitarna bo skupnost otroškega var-stva sklenila samoupravni sporazum s komunalno, izo-braževalno in telesnokulturno skupnostjo ter v sodelo-vanju s krajevnimi skupnostmi in hiSnimi sveti animi-rala in organizirala delovne Ijudi in občane za prosto-voljno delo. Tako povezana načrtuje skupnost otro-škega varstva (izgradnjo 8 igrii«) OBNOVO, RAZŠIRITEVIN IZGRADNJO OTROŠKIH IGRIŠČ. - Skupnost otroškega varstva bo v sodelovanju z interesnimi skupnostmi na področju vzgoje in izobra-ževanja, telesne kulture, zdravstvenega varstva in so-cialnega skrbstva ter družbenopolitično skupnostjo izvedla v skladu z razpoložljivimi sredstvi adaptacijo in obnovo počitniške baze Gorje. - Za izvajanje načrtovanega vzgojnovarstvenega programa v občini bomo v okviru Mestne skupnosti otroškega varstva zagotovili usposobitev obstoječih in novih kadrov VVO ter zagotovili izobraževanje varuhinj v varstvenih družinah. - Za občinski program bomo sredstva združevall v občinski skupnosti otroškega varstva po enotni pri-spevni stopnji v Ljubljani od bruto osebnih dohodkov po domicilnem principu. Za denarne pomoči bomo sredstva združevali v Mestni skupnosti otroškega var-stva po enotni prispevni stopnji v Ljubljani od bruto osebnih dohodkov po sedežnem principu. Za program skupnih nalog družbenega varstva pa bodo delovni Ijudje in občani združevali sredstva iz svojih bruto osebnih dohodkov po enotni prispevni stopnji v SRS po sedežnem principu v Zvezi skupnosti otroškega varstva. - Sredstva za funkcionalno delovanje VVO bodo po-leg povprečne 60% udeležbe skupnosti otroškega var-stva zagotavljali starši z diferencirano udeležbo glede na njihov socialno-ekonomski položaj (20%-7(J%). 2. Osnovno šolstvo V šolskem letu 1975/76 je obiskovalo osnovne šole v občini Center 4.902 učenca, v šolskem letu 1979/80 4.488 učencev, v šolskem letu 1981/82 pa 4.529 učen-cev. Od teh je kar 50,8% iz drugih občin. Ta trend padanja je omogočil v občini ugodne pogoje za eno od temeljnih vsebinskih preobrazb vzgoje in izobraževa-nja, to je za razvoj celodnevne osnovne šole. V šolskem letu 1979/80 je bilo tako vključenih v celodnevno osnovno šolo 13,4%, v šolskem letu 1981/82 pa 27,7% učencev. Pomemben pokazatelj večje kvalitete vzgoj-noizobraževalnega dela je tudi doseženi enoizmenski pouk v vseh šolah. Osnovnošolski standard v občini je prav tako ugoden v pogledu površine šolskega pro-stora, saj pride na učenca 7,3 m2. Z razširitvijo osnov-nošolskega prostora po programu samoprispevka I in II smo pridobili v tem srednjeročnem obdobju 20 učilnic in 3 telovadnice, poleg tega pa smo s sredstvi investi-cijskega vzdrževanja in združene amortizacije nepre-mičnin izvedli na nekaterih šolah večja adaptacijska dela (ureditev kuhinje, jedilnice ipd.). Kot problem pa ostaja zlasti pomanjkanje zunanjih športnih in zelenih površin ter iztrošenost nekaterih objektov, kar zmanj-šuje kvaliteto vzgojnoizobraževalnih storitev in ome-juje širjenje in celo izvajanje dogovorjene dejavnosti. Ohranitev doseženega standarda ter kvalitetna rast vzgojnoizobraževalnega dela bosta temeljni izhodišči nadaljnjega razvoja osnovnega šolstva v občini. Poleg tega bomo v t^pn srednjeročnem obdobju uresničili naslednje cilje: - Osnovna usmeritev nadaljnjega razvoja osnov-nega šolstva je ohranitev enoizmenskega pouka, DO 30% vključitev učencev v celodnevno osnovno šolo. (ter postopoma do konca leta 1985 uskladitev števila učencev v učnih oddelkih z normativom. ki je določen z novim zakonom o osnovni šoli (32 uftencev na oddelek)). - Prednost pri zagotavljanju izvajanja bo imel ob-vezni program, ki je predpisan z zakonom o ošnovni šoli. - Največjo pozornost bomo posvetili kvalitativnemu razvoju vzgojno-izobraževalnega procesa, širjenju in-teresnih dejavnosti v tesni povezavi z življenjem in delom delovnih Ijudi ter društev in organizacij v kra-jevni skupnosti, dograjevanju celodnevne osnovne šole ter vsebinskemu in organizacijskemu prilagajanju dejavnosti osnovnih šol potrebam usmerjenega izobra-ževanja. - Še naprej se bomo trudili za manjši generacijski osip, z namenom, da osnovno šolo uspešno dokonča vsak telesno in duŠevno zdrav otrok. - Osnovne šole bomo postopoma oblikovali v kul-turno-izobraževalna in zabavno-rekreativna središča, ki bodo s svojimi programi dela, objekti, napravami in prostimi površinami služila tako mladim kot tudi dru-gim skupinam prebivalstva. - Da bi zmanjšali socialne razlike med učenci bomo učinkoviteje pristopili k oblikovanju sklada brezplačnih učbenikov In usposobitvi šolskih izposojevalnic učbe-nikov ter še naprej zagotavljali šolsko prehrano vsem učencem in družbeni nadzor nad njo. - Učinkoviteje bomo začeli reševati problematiko glasbenih šol, zlasti z vsebinskega in kadrovskega vi-dika: obseg dejavnosti pa bo ostal nespremenjen. - Občinska izobraževalna skupnost bo skupaj s kra-jevnimi skupnostmi v občini izpeljala PRIPRAVE ZA ustanavljanje enot pri osnovnih šolah, ki bodo zagotav-Ijale še širše odločanje delovnih Ijudi in občanov o programih osnovnošolske dejavnosti ter boljše organi-zacijske možnosti za oblikovanje osnovnih šol v kul-turne, izobraževalne in rekreativne centre mladih v krajevni skupnosti. - (V prvem letu tega planskega obdobja bo) ObČinska izobra-ževalna skupnost Sl BO PRIZADEVALA SKLENITI sa-mcupravne sporazume o vsebini, nosilcih in materialni osnovi dejavnosti, ki jih bo razvijala skupaj z otroško-varstveno, socialnoskrbstveno, kulturno, telesnokul-turno in stanovanjsko skupnostjo v občini. - (Investicijski posegi v osnovnošoiski prostor bodo v obfiini Cen-ter zaradi zadovoljivega standarda usmerjeni le v obnovo starih in iztroSenih objektov ter v povečanje njihove funkcionalnosti.) NA OSNOVNIH ŠOLAH SE BODO VRŠILA REDNA INVE-STICIJSKO-VZDRŽEVALNA DELA. - Občinska izobraževalna skupnost bo z družbeno-politično skupnostjo ter drugimi izobraževalnimi skup-nostmi v Ljubljani evidentirala zaledja osnovnih šol, opredelila šolske okoliše in pripravila načrte za njihovo dinamično regulacijo glede na to, da se v osnovn^šole občine Ljubljana Center vključuje velik delež otrok, ki živijo izven nje. - Širjenje celodnevne osnovne šole bomo zagotovili predvsem s spreminjanjem oddelkov podaljšanega bi-vanja terz izrabo razpoložljivih kadrovskih, materialnih in prostorskih zmogljivosti. - Za izboljšanje kakovosti pouka bodo poleg Zavoda za šolstvo v večji meri odgovorili tudi sami pedagoški delavci, ki bodo med drugim zagotovili večje povezo-vanje z življenjem in delom Ijudi in občanov, društev ter organizacii v krajevni skupnosti. - Za reševanje problematike osnovne šole Prežihov Voranc bo strokovna služba Mestne izobraževalne skupnosti, skupaj z občinskimi izobraževalnimi skup-nostmi pripravila program ANALIZO MOŽNOSTI postop-nega odpiranja srbohrvatskih oddelkov na razredni stopnji v drugih Ijubljanskih občinah. - Skrb šolskih svetovalnih delavcev bo še v večji meri usmerjena v sodelovanje z učitelji in strokovno službo Skupnosti za zaposlovanje pri poklicnem usmerjanju učencev. - Zagotovili bomo dogovarjanje med osnovnimi šo-lami in glasbeno šolo v okviru občinske izobraževalne skupnosti za vsebinsko in prostorsko povezovanje glasbenih šol s programi dela celodnevne osnovne šole. - Za izvajanje načrtovanega osnovnošolskega pro-grama bomo v okviru Mestne izobraževalne skupnosti zagotovili usposobitev obstoječih in novih kadrov v osnovnih šolah ter preko dogovarjanj s predstavniki delovnih organizacij, društev in družbenih organizacij pridobivali zunanje sodelavce za mentorstvo pri intere-snih dejavnostih. - Za izvedbo nalog občinskega, mestnega in repu-bliškega programa bomo združevali po enotni pri-spevni stopnji za vso Ljubljano iz bruto osebnih do-hodkov po domicilnem principu. - (Za izboljševanje kvalitete storitev in razvoj celodnevne osnovne šole predvidevamo tudi pridobivanje sredstev iz neposredne svobodne menjave deia s TOZD.) V SKLADU Z MOŽNOSTMI BODO ŠOLE PRIDOBIVALE SREDSTVA TUDI Z NEPOSRE-DNO MENJAVO DELA. - Sredstva za investicije (adaptacije, sanacije) bomo pridobivali iz sredstev investicijskega vzdrževanja in sredstev združene amortizacije nepremično in premič-nin v Ljubljani. 3. Usmerjeno Izobraževanjo V letih 1976-1980 so potekale priprave na reformo srednjega in visokega izobraževanja, ki so obsegale vsebinske, organizacijske in funkcionalne spremembe ter spremembe v družbenoekonomskih odnosih na po-dročju izobraževanja. Ustanovljene so bile posebne izobraževalne skupnosti v katerih se povečuje vpliv združenega dela na izobraževanje in usklajujejo inte-resi in potrebe po usmerjenem izobraževanju. Občin-ska izobraževalna skupnost v preteklem planskem ob-dobju ni posvečala dovolj pozornosti problematiki srednjega izobraževanja, kar je vplivalo tudi na njegov prehod v usmerjeno izobraževanje. V občini je lociranih največ srednjih šol v Ljubljani (v njih se izobražuje skoraj polovica vseh učencev v Ljub-Ijani) ter 4 višje šole, 7 fakultet in 3 akademije. V letuJ981 je bil realiziran prvi vpis v šole srednjega usmerjenega izobraževanja. Ker vtem letu mreža šol ni bila dokončno usklajena, se je naloga prenesla v leto 1982. Izhajajoč iz.osnovnega cilja usmerjenega izobraže-vanja bomo uresničili v obdobju 1981-1985 naslednje cilje: - V občinski jn mestni izobraževalni skupnosti bomo ugotavljali in usklajevali kadrovsko-izobraže-valne potrebe združenega dela občine in mesta z zmogljivostmi izobraževalnih organizacij in s številom možnih udeležencev izobraževanja. Kadrovsko-izobra-ževalne potrebe bomo usklajevali tudi v posebnih izo-braževalnih skupnostih in izobraževalni skupnosti Slo-venije. Na enak način bomo obravnavali in usklajevali interese glede vsebine, oblike in organizacije vzgojnoi-zobraževalnih programov ter razmestitev le-teh y Ljub-Ijani, regiji in republiki. - V občini bomo razvijali na srednjih šolah vzgojnoi-zobraževalne programe kulturno-umetniške, družbo-slovne, pedagoške, elektrotehnične, ekonomske, zdravstvene, farmacevtske, UPRAVNO ADMINISTRA-TIVNE, TRGOVINSKE ter gostinsko-turistične usmeri-tve. - Vzpodbujali in razvijali bomo neposredno sodelo-vanje med vzgojnoizobraževalnimi organizacijami in organizacijami združenega dela, tako v samoupravnih organih šol kot tudi pri zagotovitvi izvajanja praktič-nega pouka in delovne prakse učencev, pri oblikovanju vzgojnoizobraževalnih programov ter razvijanju druž-benoekonomskih odnosov. - Za izboljšanje materialnih pogojev dela in kvalitete pouka bomo razvijali družbenoekonomske odnose na osnQvi svobodne menjave dela v posebnih izobraževal-nih skupnostih in izobraževalni skupnosti Slovenijeter z neposredno menjavo dela med izvajalci in uporab-niki. - Vzgojnoizobraževalne organizacije bodo z ustrez-nimi ukrepi za izboljšanje organizacije in pogojev izva-janja vzgojnoizobraževalnega procesa in uvajanjem novih pedagoških in didaktičnih metod pripomogle k izboljšanju kvalitete pouka in pogojev izobraževanja. - Za uveljavljanje vloge in odgovornosti občinske izobraževalne skupnosti in področju usmerjenega izo-braževanja bomo dogradili samoupravno organizira-nost, razširili vsebino in naloge njenega delovanja ter vzpodbudili sodelovanje delegatov in naloge njenega delovanja ter vzpodbudili sodelovanje delegatov v ob-činski izobraževalni skupnosti z delegati v tistih poseb-nih izobraževalnih skupnostih, katerih izvajalci in upo-rabnikt so v občini. - Za uskladitev izobraževalnih zmogljivosti s ka-drovskimi potrebami združenega dela bodo vse OZD v občini izdelale letne, srednjeročne in dolgoročne ka-drovske plane. Zagotovili bomo usklajevanje kadrov-skih planov in jih upoštevali pri poklicnem usmerjanju in informiranju mladine ter izvajali temu ustrezno poli-tiko štipendiranja. - V proces načrtovanja in usklajevanja se bodo ak-tivno vključili poleg družbenopolitične skupnosti, PO-SEBNIH IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI in občinske izobraževalne skupnosti tudi samoupravna skupnost za zaposlovanje, družbenopolitične organizacije in drugi družbenopolitični dejavniki, (vobčini.) - S pomočjo Zavoda za šolstvo SRS bomo zagotovili stalno strokovno izpopolnjevanje pedagoškega kadra in bOljŠO Strokovno kvalitetO pOUka (Zustreznimi dogovori in sporazumi bomo zagotovili minimalne življenjsk« pogoje pedagoSklm delavcem.) 4. Razlskovalna dejavnost V preteklem srednjeročnem obdobju je bila vsebina dela občinske raziskovalne skupnosti (ORS) usmerjena predvsem v naslednje naloge: vključevanje v razprave o osnutku in predlogu republiškega zakona o razisko-valni dejavnosti, uresničevanje in dograjevanje dele-gatskih odnosov v ORS, v lastno raziskovalno delo (tečeta dva projekta in sicer. Metodologija ugotavljanja raziskovalnih potreb v OZD, KS in SIS ter inovacijski procesi v združenem delu). Ključni problemi ORS so: nizka stopnja osveščenosti o vlogi raziskovalne dejav-nosti v družbenem razvoju, nezainteresiranost uporab-' nikov in izvajalcev za dolgoročnejše in vsebinsko pre-mišljeno sodelovanje v raziskovalnih projektih ter dej-stvo, da ORS deluje brez materialne osnove za financi-ranje raziskovalnega dela. ORS Center tudi ni bila zastopana preko delegatov v nobeni področni razisko-valni skupnosti, čeprav je združevala 11,9% vseh sred-stev, ki so jih za raziskovalno dejavnost v letu 1979 prispevale vse slovenske občine. Z ustanovitvijo Mestne raziskovalne skupnosti v letu 1981 bo tudi vloga ORS trdneje določena zlasti pri pospeševanju in samoupravnem dogovarjanju o tistih raziskovalnih projektih, ki so namenjeni razvoju tehno-, logije, samoupravnih odnosov in splošnih bivalnih po-gojev v občini in skupnim raziskovalnim projektom na ravni mesta. V letu 1981 je bila prvič uvedena prispevna stopnja za financiranje občinskega programa razisko-valne dejavnosti. Vir sredstev za to dejavnost je doho-dek. Temeljni cilji in naloge raziskovalne dejavnosti v srednjeročnem obdobju 1981-1985 so: - Stalno povečevanje deleža lastnega znanja v raz-voju tehnologije v združenem delu, in pri zaščiti člove-kovega okolja; - Sistematično načrtovanje raziskovalnih nalog in projektov, ki bodo pokrivali naslednja področja: var-stvo okolja, prometno-tehnično in poselitveno ureditev s poudarkom na revitalizaciji; reševanje problemov te-hnoloških postopkov, ki onesnažujejo ali kako drugače negativno vplivajo na kvatiteto okolja, problematiko starostne in socialne strukture prebivalcev občine; - Opredelitev vloge in pomena ORS v programih raziskav, ki zajemajo širši interes uporabnikov; - Organizacije zciruženega dela v občini in Jrugi družbeni subjekti bodo morali opredeliti potrebe po raziskovalni dejavnosti; - Razvoj, spremljanje in pospeševanje (ter nagrajeva- nje) inovativne dejavnosti v povezavi z OZD na območju občine; - ORS bo dala poseben poudarek raziskavam, ki so povezane z razvojem delegatskegapistema obveščanja delegatov na vseh ravneh; - ORS se bo vključevala s konkretnimi predlogi tudi v raziskave mestnega pomena, ki kratkoročno in dol-goročno raziskujejo vse razsežnosti dela in bivanja občanov v Ljubljani; - OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST BO AK-TIVNO SODELOVALA PRI POSPEŠEVANJU TEHNIČNE KULTURE MLADIH; Omenjene cilje in naloge bomo uresničili s tako delovno organiziranostjo izvajalcev, ki bo izločevala prekrivajoče programe z interdisciplinarnimi pristopi ter z vključitvijo raziskovalnih potreb, predvidenih na-činov njihovega izvajanja (neposredna svobodna me-njava dela) v planske dokumente samoupravnih orga-nizacij in skupnosti. 5. Kultura Čeprav je opremljenost občine Center s kulturnimi objekti nadpovprečno dobra (3 splošno izobraževalne knjižnice, ki so se v letu 1981 in dokončno v januarju leta 1982 združile v Knjižnico Otona Župančiča, 60 specialnih strokovnih knjižnic s 640.000 knjigami, 5 kinematografov, 6 gledališč, 4 galerije, 8 muzejev, de-lavska univerza), večina teh objektov služi potrebam delovnih Ijudi in občanov vseh Ijubljanskih občin in širšega prostora. Vendar je za preteklo obdobje zna-čilno razvijanje takih oblik kulturnega in umetniškega delovanja, ki zadovoljujejo potrebe občanov občine Center. Premalo pa je bilo storjenega za globljo in trajnejšo povezavo med naštetimi institiicijami in rte-profesionalnimi oblikami kulturnega delovanja, ki so mnogokrat bile potisnjene ob rob dogajanja. Poseben problem, ki se je v preteklem obdobju še zaostril, pa je veliko število spomenikov I. kategortje in drugih spo-menikov in obeležij v občini, ki jih je krepko načel zob časa ali pa so postali za delo in bivanje nefunkcionalni, včasih celo življenjsko nevarni. Temeljni cilji kulturno-umetniškega delovanja v ob-dobju 1981-1985 v občini Center so naslednji: - Stalno bomo izboljševali vsebinske povezave med poklicno in amatersko dejavnostjo, - Zagotavljali bomo pogoje dela za nepoklicno kul-turno dejavnost; - Organizirano bomo večali število obiskovalcev vseh kultumih prireditev v Ljubljani; - Kulturno-umetniška društva bomo vključevali v program Cankarjevega doma in zagotovili sodelovanje občinske kulturne skupnosti pri začetku delovanja in-formativno-dokumentacijskega centra Cankarjevega doma; - Vzdrževali bomo doseženo raven knjižničarstva; - Skrbeli bomo za vzdrževanje in postavljanje novih spomenikov in obeležij na območju občine; - (povečali bomo Stevilo kulturno-umetniSkih društev.) VKLJU- Cevali bomo čim večje štev o občanov v ob- STOJEČA KULTURNOUMETNIŠKA DRUŠTVA IN SKU-PINE V OBČINI; - Ustanovili bomo kulturna društva na šolah in v dijaških domovih, kjer še niso zaživela; - V vseh večjih OZD v občini bomo s pomočjo ob-činske kulturne skupnosti, Zveze kulturnih organizacij občine in že ustanovljenih društev (ustanavijaii kuitumou- metniška društva, zbore Itd.) POSPEŠEVALI VKUUČEVANJE ČIMVEČJEGA ŠTEVILA DELOVNIH LJUDI V KULTUR-NOUMETNIŠKA DRUŠTVA V DELOVNIH ORGANIZACI-JAH. (- Vsa društva bodo preko občinske kulturne skupnosti in organiza-cij združenega dela s področja kulture v občini vključevali v delovanje Cankarjevega doma (v petih letih 60 terminov)). PROGRAME DRUŠTEV, KUD V OZD IN ŠOLSKIH KULTURNOUMETNIŠKIH DRUŠTEV BOMO PREKO ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ UUBLJANA-CEN-TER, DBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI IN ORGANI-ZACIJ ZDRUŽENEGA DELA S PODROČJA KULTURE V OBČINI, VKLJUČEVALI V LETNE PROGRAME CAN-KARJEVEGA DOMA (PREVIDOMA 60 TERMINOV V PE-TIH LETIH). - Organizacije združenega dela ter Ijubljanski Zavod za spomeniško varstvo bodo sodelovali v programu Ljubljanske kulturne skupnosti pri investicijskem vzdr-ževanju, restavriranju in revitalizaciji objektov pod spo-meniškim varstvom in drugih kulturnih objektov. 6. Telesna kultura Od vseh Ijubljanskih občin ima občina Center najbolj neugodne naravne pogoje za telesnokulturno vadbo. Stanje se je v preteklem srednjeročnem obdobju še poslabšalo, saj so z večjo gostoto zazidave in vse gostejšim prometom razmere za telesnokulturno vadbo postale že skoraj nemogoče. Občina Center je s telesnokulturnimi površinami 0,16 m2 na prebivalca, na zadnjem mestu med občinami v SR Sloveniji. V preteklem obdobju smo reorganizirali OBZTK v ZTKO in spremenili tekmovalne sisteme, kar je povzro-čilo določeno stagnacijo in odpore v izvajanju začrta-nih usmeritev na področju celotne telesne kulture. V zadnjih dveh letih pa je telesnokulturnadejavnostzaži-vela tako, da se ZTKO ubada s težavami v financiranju množično telesnokulturne vadbe. Glede na dosedanji razvoj telesne kulture v občini Center bomo skušali doseči v srednjeročnem razdobju 1981-1985 naslednje cilje: - Poglabljali bomo samoupravno organiziranost v telesni kulturi. V samoupravne organe bodo OTKO in TOZD imenovale take delegate, ki bodo tvorno sodelo-vali v njihovem delovanju. Krajevneskupnosti IN SITKS bodo ustanovile rekreacijske komisije, ki bodo postale okvir in mesto usklajevanja programa množične tele-sne kulture v krajevni skupnosti. Zveza telesnokultur-nih organizacij bo podpirala delovanje tistih OTKO, ki bodo izvajale množične rekreacijske programe; (- Vkljuievati bomo amaterske strokovnjake in organizacijske kadre v delo telesne kulture.) ¦ - Razvijali bomo množično rekreacijske programe. (- Izvajali bomo usmeritve v vrhunskem športu.) • - Zagotovili bomo telesnokulturno vadbo na mejnih področjih: SITKS bo sklepala samoupravne sporazume s skupnostjo otroškega varstva za telesnokulturno vadbo predšolskih otrok, z izobraževalno skupnostjo za izvajanje programa ŠŠD na vseh ravneh izobraževa-nja in s skupnostjo zdravstvenega varstva za preven-tivno zdravstveno varstvo športnikov in aktivnih udele-žencev v rekreacijskih programih. - Vključevali bomo amaterske strokovnjake in orga-nizacijske kadre za delo v telesni kulturi. SITKS si bo prizadevala pridobiti amaterske strokovnjake in orga-nizacijske kadre z zagotavljanjem vrednotenja amater-skega dela, s kontinuiranim izobraževanjem ustrez-nega kadra v OTKD in TOZD. - Razvijali bomo množične rekreacijske programe. ZTKO, ki bodo izvajali programetelesnokulturnega mi-nimuma (hoja, tek plavanje, osnovne gimnastike in igre z žogo) in programe telesnokulturnih akcij; - izvajali bomo usmeritve v vrhunski šport. SITKS bo s svojim delom omogočila prehajanje športnikov iz nižjih v višje selekcije ter si pridobila večji vpliv pri odločanju o ključnih problemih v vrhunskem športu. - Sanirali in zgradili bomo športnorekreacijske ob-jekte. SITKS bo skupaj z vsemi zainteresiranimi pristo-pila (h gradnji telesnokulturnih objektov, ter rezervacij) K REZER- VACIJI preostalih možnih prostorov za telesnokulturne namene v skladu s programom. 7. Zdravstveno varstvo Zdravstveno varstvo v občini Center se je v preteklem planskem obdobju razvijalo v okviru možnosti. Glede na prostorsko pogojenost je večina Ijubljanskih zdrav-stvenih organizacij lociranih v občini Center storitve teh ustanov pa v veliki meri koristijo delovni Ijudje in občani drugih Ijubljanskih občin. Zaradi medobčin-skega ali republiškega značaja je omejen tudi neposre-dni vpliv občinske zdravstvene skupnosti na delovanje teh organizacij tudi kadar jih koristijo uporabniki iz občine Center. Lahko trdimo, da so kadrovske in prostorske zmog-Ijivosti vseh oblik zdravstvenega varstva primerno za-dovoljevale potrebe občanov, posebej glede na te-denco upadanja števila prebivalstva. Kljub takemu sta-nju pa je tudi v Centru osnovno zdravstveno varstvo premalo usmerjeno v preventivo, potrebovalo pa bi tudi večji obseg dispanzerskega dela in medicine dela. Med-prednostnimi nalogami na področju zdravstve-nega varstva ni bila uresničena funkcionalna povezava med osnovnim, specialističnim in bolnišničnim zdrav-stvenim varstvom, čeprav bi bilo to na območju zdrav-stvene skupnosti Center lažje izvedljivo zaradi lokacij-ske bližine posameznih organizacij. Že v prejšnjem srednjeročnem obdobju se je iz sred-stev samoprispevka II začel graditi nov Zdravstveni dom Center, ki je bil dokončan leta 1982 in bo začel delovati v drugi polovici leta 1982. Z upoštevanjem dosežene stopnje razvoja zdravstve-nega varstva v občini in prisotnih problemov bomo skušali v srednjeročnem obdobju 1981-1985 doseči naslednje cilje: - Nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov v občinski zdravstveni skupnosti s krepitvijo vloge upo-rabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva pri zago-tavljanju zadovoljevanja potreb; - Uveljavljanje svobodne menjave dela in razširitev neposredne svobodne menjave dela v zdravstvu, zago-tovitev boljšega osnovnega zdravstvenega varstva ne-posrednim proizvajalcem; - Boljše delovanje osnovnega zdravstvenega var-stva z organizacijskega doktrinarnega vidika z uveljavi-tvijo dispanzerskih metod dela in preventivnega zdrav-stvenega varstva; - Funkcionalno povezovanje osnovnega, speciali-stičnega in hospitalnega zdravstvenega varstva v ce-loto, ki bo omogočila hitro in učinkovito zdravstveno varstvo za vse uporabnike; - Zmanjšanje obsega izostajanja od dela: - (Ohranitev doseženlh kadrovskih in delovnih normativov:) - Uvedba kvalitetnih sprememb v delovanju osnov-nega zdravstvenega varstva bo pripomogla k boljšemu zdravstvenemu varstvu občanov. Prehod kurativnega na preventivno usmerjenost splošnih ordinacij, več medicine dela in dispanzerskih metod, bi lahko nepo-sredno zmanjšalo odstotek izostajanja od dela; - Uvedba načinov in postopkov za povezavo vseh treh oblik zdravstvenega varstva. - Uvedba zdravljenja na domu z zagotavljanjem nege na domu bo pripomogla k prestrukturiranju stro-škov zdravstvenega varstva v korist osnovnega zdrav-stvenega varstva: - Postopoma bomo uvajali izmensko delo za vse profile zdravstvenih delavcev in si prizadevali za pre- težno opravljanje dela v rednem delovnem času; - Povečali bomo obseg neposredne svobodne me-njave dela s poudarkom na preventivni dejavnosti; - Pripravili bomo programe za organiziranje zdrav-stvene dejavnosti v pogojih Ijudske obrambe in druž-bene samozaščite ter v izrednih razmerah; • - V tem srednjeročnem obdobju bo občina Center pridobila nov zdravstveni dom, ki bo združevat dejav-nost, za katere je smotrna centralna organiziranost (specialistično otroško in šolsko zdravstveno varstvo, dispanzer za žene, nekatere specialistične dejavnosti v okviru osnovnega zdravstvenega varstva). Predvideni obseg novega zdravstvenega doma je 10.000 m2. Drugih objektov osnovnega zdravstvenega varstva v tem obdobju ne bomo gradili. Tudi v srednjeročnem obdobju 1981-1985 bo nepo-sredna participacija uporabnikov za zdravstvene stori-tve ostala eden od virov sredstev zdravstvenih delovnih organizacij. < 8. Socialno varstvo Skupnost socialnega varstva je bila ustanovljena z namenom, da koordinira dejavnost vseh tistih samou-pravnih interesnih skupnosti, ki s svojim delovanjem skrbijo za uresničevanje socialne varnosti delovnih Ijudi in občanov. Zaradi pozne ustanovitve, kadrovskih težav, pred-vsem pa zaradi zahtevnosti koordinativne vloge skup-nosti, so bili cilji skupnosti socialnega varstva uresni-čeni le v manjši meri. Poudariti pa je treba, da tudi skupnosti, ki s združene v skupnost socialnega varstva, v okviru te skupnosti ne usklajujejo problemov. Neu-činkovito organizirano je bilo tudi vertikalno povezova-nje občinske z mestno skupnostjo socialnega varstva. Ker skupnost socialnega varstva ni opravila v celoti nalog iz preteklega obdobja, ostajajo cilji v večji meri isti tudi za novo plansko obdobje 1981-1985: - Usklajevanje in poenotenje meril za vse oblike socialnih pomoči; - V Okviru (občlnske skupnostl socialnaga varstva bo v sodelo-vanju s Centrom za soclalno delo občlne Center) SKUPNE STRO-KOVNE SLUŽBE OBČINSKIH SIS ZDRAVSTVA IN SO-CIALNEGA VARSTVA LJUBLJANA BO uvedena enotna evidenca prejemnikov družbeno denarnih pomoči. Sproti bomo spremljali učinke socialnih korektivov. Skupnost socialnega varstva bo predlagala ukrepe v primeru kopičenja socialnih pomoči pri posameznem upravičencu v takem smislu, da bodo pomoči za preje-mnike stimulativne v njegovem prizadevanju, da si z lastnimi viri zagotovi boljši materialni položaj; - Zagotovitev zadovoljevanja skupnih potreb tistim družbenim skupinam, katerim je potrgbna posebna družbena skrb. - Izdelan bo pregled pravic in ugodnosti, ki so biie na različnih področjih uzakonjene za borce NOB. Pre-gled teh pravic bo osnova za ugotavljanje njihovega uresničevanja. - Vse skupnosti, ki se združujejo v socialnem var-stvu bodo v okviru te skupnosti usklajevale tiste dele svojih programov, ki so skupni vsem ter mejne dejav-nosti. V primeru potrebe po skupnem reševanju pro-blemov se bodo povezovale tudi z ostalim SfS družbe-nih in gospodarskih dejavnosti; - Občinska skupnost socialnega varstva bo v okviru mestne skupnosti sodelovala pri uresničevanju koordi-nativne vloge pri izgradnji varstveno delovnega centra za duševno prizadete občane. 9. Soclalno skrbstvo Dogovor občinskih skupnosti socialnega skrbstva v Ljubljani, da v srednjeročnem obdobju 1976—1980 poe-notijo materialne možnosti vsake izmed njih, je za Skupnost socialnega skrbstva občine Center, ki je med vsemi dosegla najvišji nivo, pomeni počasnejšo rast standarda kot v prejšnjem srednjeročnem obdobju. Na področju socialnega skrbstva je bila v letu 1981 sprejeta vrsta ukrepov z namenom, da bi zaščitili živ-Ijenjski standard posameznikov in družin z najnižjimi prejemki. Dodeljuje se vrsta družbenodenarnih po-moči, od leta 1981 dalje se opaža trend naraščanja upravičencev do teh pomoči. Dejavnost CSD občine Center je bila v tem srednje-ročnem obdobju osredotočena na kvalitativni razvoj dejavnosti. Pričeli smo opravljati nove zakonske dolo-čene oblike preventivnega dela (zakonsko in predza-konsko svetovanje, delo z obsojenimi osebami med in po prestani kazni idr). Referatski način dela (delo na posameznih področjih npr. rejništvu, posvojitev itd.) samo dopolnjevali z delom neposredno v KS. Stem je CSD Center ob nespremenjenem številiu strokovnih delavcev poleg kurativnih posegov v sodelovanju s šolami, vrtci delovnimi organizacijami ter socialno-zdravstvenimi komisijami v KS preprečevali nastajanje in zaostrovanje socialne problematike v KS. Starostna struktura občanov (17% Ijudi je starih preko 65 let) je pogojevala intenzivno skrb za starejše; v domovih za starejše v občini Center je 469 posteljnth kapacitet. Občani Centra zasedajo 59% teh kapacitet, vključeni pa so tudi v druge domove v Ljubljani in Sloveniji. Dom Tabor-Poljanje je poleg domskega var-stva organiziral tudi razne oblike izvendomske dejav-nosti (družbena prehrana idr.). Specifičnost občine Center je tudi v velikem Številu rejencev. Zgoščenost samskih domov in populacija v-najstarejšem delu Ljubljane pogojujeta veliko Število intervencij socialnega skrbstva za oddajo otrok v rejo (v letih od 1976 do 1978 123 povprečno letno). V večini primerov je vzrok za oddajo otroka v rejo zgolj nere-šeno stanovanjsko vprašanje. Velik problem je tudi v pridobivanju ustreznih rejniških družin. V srednjeročn^m obdobju 1981-1985 bomo uresni-čevali naslednje cilje: - Krepili bomo preventivno delovanje z oblikami svetovalnega dela, s povezovanjem s krajevnimi skup-nostmi in delovnimi organizacijami; - SOCIALNO OGROŽENIM POSAMEZNIKOM IN DRUŽINAM, Kl Sl SAMI NE MOREJO ZAGOTAVLJATI SOCIALNE VARNOSTI, BOMO ŠE NADAUE ZAGO-TAVLJALI DRUŽBENODENARNE POMOČI; - Širili bomo program skrbi za starejše občane; - Pridobivali bomo nove rejniške družine; - Razvijali bomo strokovno analitična dela; - Tudi v srednjeročnem obdobju 1981-1985 bomo nadaljevali s konceptom polivalentnega načina dela (poleg svojega področja strokovni delavci obvladujejo tudi celotno socialno problematiko v posamezni KS). S povezovanjem s šolami, vrtci in delovnimi organizaci-jami ter socialno zdravstvenimi komisijami bomo sku-šali socialne probleme registrirati že dovotj zgodaj, da bi bil strokovni ukrep lahko učinkovit v čim večji meri; - Center za socialno delo bo tudi v popoldanskem času razvijal oblike svetovanja v zakonski svetovalnici. Za ustrezno popularizacijo te oblike bomo povečali njeno preventivno vlogo; - Dom upokojencev Tabor-Poljane bo razširil pro-gram izvendomskih dejavnosti z večjimi kapacitetami družbene prehrane za izvendomske abonente, z orga-niziranjem dnevnega varstva starejših občanov in ob evidentiranju potreb tudi z nudenjem možnosti servi-snih uslug (npr pranje, likanje perila) ter razvažanjem hrane na dom; - V sodelovanju s humanitarnim organizacijami in društvi ter socialno-zdravstvenimi komisijami v KS bomo evidentirali vse občane, ki bi pomoč oziroma nego na domu potrebovali. Oblike pomoči bomo razvi-jali s podmladkom RK ter sosedsko pomočjo: - V primeru potrebe po strokovni negi se bomo povezovali s patronažno zdravstveno službo; - V mestni skupnosti socialnega skrbstva bomo skušali doseči dogovor o prednostnem vključevanju rejencev VVO, s čimer bi zagotovili možnost rejništva v družinah kjer bi bila zaposlena oba rejnika. Za tako obliko rejništva je v Ljubljani veliko zanimanje; - Z angažiranjem mater, njihovih delovnih organiza-cij in stanovanjske skupnosti bomo skušali zmanjšati število rejencev, predvsem v primeru, če bo razlog za oddajo otroka v rejo zgolj nerešen stanovanjski pro-blem: - Nadaljevali bomo s pripravami občasnih strokov-nih analiz posameznih problemov za lastno strokovno izpopolnjevanje ter za poglobljeno predstavljanje pro-blematike socialnega skrbstva delegatom. 10. Zaposlovanje V Ljubljani in v občini smo v minulem p/anskem obdobju zaposlovali ekstenzivno. V izboljšanju kvalifi-kacijske strukture ni bilo bistvenih premikov. Število brezposelnih ni bilo veliko. V zadnjem letu planskega obdobja je Skupnost za zaposlovanje pričela z usklaje-vanjm letnih bilanc zaposlovanja v občini. Ta akcija je ponovno potrdila slabo kvaliteto kadrovskega načrto-vanja v TOZD, težnje po nadaljnjem ekstenizvnem za-poslovanju in velike primanjkljaje nekaterih poklice. Določila sprejetega samoupravnega sporazuma o izvajanju minimalnih standardov se niso uresničila v celoti. Poklicno usmerjanje, v katero je bila zajeta ce-lotna generacija v osnovni in srednji šoli, ni dalo priča-kovanih rezulatov. Razlike med potrebami organizacij združenega dela in prilivom iz šol so še naprej velike. S povečanjem števila kadrovskih štipendij je bil dosežen napredek na področju štipendiranja. Pokazali so se tudi prvi rezultati novih zakonskih določil pri usposab-Ijanju in zaposlovanju invalidnih oseb. Vračanje in zaposlovanje delavcev z začasnega dela v tujini ni bilo obsežno. Z ustanovitvijo in delovanjem občinske skupnosti za zapostovanje je bila omogočena večja kvaliteta na po-dročju zaposlovanja. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 bomo na po-dročju zaposlovanja uresničili naslednje cilje: - Občinsko skupnost za zaposlovanje bomo uspo-sobili v mesto samoupravnega sporazumevanja in do-govarjanja na področju kadrovske politike ter s tem v učinkovit in kreativni subjekt, ki bo vplival na odpravo negativnih pojavov na tem področju. - Delo bo ob enakih pogojev dostopno vsem delav-cem in dosledno bomo izvajali enakopravno vključeva-nje delavcev v združeno delo. - Dosledno bomo izvajali določila samoupravnega sporazuma o zaposlovanju in minimalnih standardih. - Zagotovili bomo tak gospodarski razvoj, da bo razširjena reprodukcija temeijila na večjem deležu nove tehnologije in modernizacije, ki bo zahteval manj delavcev in višjo izobrazbeno strukturo zaposlenih. Stroške za zagotovitev minimalnih standardov bomo vgrajevali v razširjeno reprodukcijo. - Kadrovsko načrtovanje v organizacijah združe-nega dela bo dobilo mesto in vlogo, ki ustreza njego-vemu pomenu, kadrovski plani pa bodo postali inte-gralni del razvojnih programov združenega dela. - Zagotovili bomo sodelovanje z drugimi SIS na področja družbenih dejavnosti pri usposabljanju in za- poslovanju invalidov, izobraževanju, svetovanju in pri-pravljanju na zaposlitev ter zgotavljanju socialne var-nosti invalidnih oseb. - Z novo samoupravno organiziranostjo skupnosti za zaposlovanje in vsebino njenega dela bomo dosegli višjo kvaliteto sporazumevanja in dogovarjanja ter us-klajevanja problematike na področju zaposlovanja in kadrovkse politike. - Z izdelovanjem zaposlitvenih bilanc v občini in kadrovskih načrtov v sleherni organizaciji združenega dela in nudenjem strokovne pomoči le-tem pri planira-nju kadrovskih potreb bomo vplivali na odpravo nega-tivnih pojavov na področju zaposlovanja (stopnje rasti zaposlovanja, pogoji zaposlovanja, neusklajenost strukture zaposlovanja itd.)- - Skladno s prestrukturiranjem Ijubljanskega go-spodarstva bo skupnost za zaposlovanje spodbujala in organizirala v sodelovanju z organizacijami združe-nega izobraževanje za prekvalifikacijo, dokvalifikacijo in druge oblike izobraževanja zaposlenig delavcev. - Skupnost za zaposlovanje bo povprečno leto za-gotovila 120 osebam socialno varnost in 20 osebam denarno pomoč. - V..usposabljanje in zaposlovanje bo zajetih po-prečno letno 50 invalidnih oseb. - Za brezposelne (povprečno 50 letno), ki jih ni mogoče zaposliti brez priprave za zaposlitev, bo orga-nizirano usposabljanje in izobraževanje. - Za zadovoljevanje kadrovsko-izobraževalnih po-treb v okviru usmerjenega izobraževanja bo skupnost organizirala poklicno informiranje in svetovanje skupaj z izvajalci usmerjenega izobraževanja vsako leto za celotno osnovnošolsko in srednješolsko generacijo ter sodelovanje in koordinaciji vpisa v srednje in visoke , šole. Organizirano bo tudi svetovanje za kandidate za študij ob delu. - Pri določanju in izvajanju štipendijske politike ter razdeljevanju štipendije se bo skupnost zavzemala za štipendije, ki bodo izhajale iz kadrovskih potreb zdru-ženega deta. Tako bo omogočena trdnejša povezava poliitike štipendiranja in zaposlovanja. IX. RAZVOJ NA DRUGIH PODROČJIH 1. Splošna Ijudska obramba in družbena samozaščita Sstavni del celotnega družbenopolitičnega in druž-beno-ekonomskega razvoja občine, krajevnih skupno-sti, družbenopolitičnih organizacij, temeljnih organiza-cij združenega dela in drugih samoupravnih organiza-cij in skupnosti ter samoupravnih interesnih skupnosti je nadaljnja krepitev in razvoj obrambne in zaščitne pripravljenosti in usposobljenosti v skladu s sprejetimi načrti za vodenje vseh oblik splošne Ijudske obrambe, za delovanje v primeru naravnih in drugih hudih nesreč in za odpravljanje izrednih razmer. Obrambne in samo-zaščitne priprave so sestavni del razvoja vseh udele-žencev splošne Ijudske obrambe in družbene samoza-ščite in kot take tudi sestavni del njihovih planskih dokumentov. Temeljne naloge na področju splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite so: - ažuriranje, dopolnjevanje in dograjevanje obrambnih in varnostnih načrtov: - posodobtjanje teritorialne obrambe iz vzgoje ter urjenje enot in štabov teritorialne obrambe; - organiziranje, opremljanje in usposabJjanje enot in štabov civilne zaščite; \ *¦"•.. organiziranje, usposabljanje in opremljanje narodn* zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združe-nega dela; - opremljanje, oboroževanje in usposabljanje orga-nov in organizacij febčine za dekovanje v izrednih in vojnih razmerah; - vzgoja in izobraževanje delovnih Ijudi in občanov za obrambo in zaščito; - pridobivanje mladih za vojaške šole in obrambne poklice; - zagotavljanje materialnih in drugih pogojevza na-daljnji razvoj in učinkovitost delovanja sistema druž-bene samozaščite. Sredstvaza izvajanjeobrambnih priprav vvišini 0,5% od narodnega dohodka obsegajo: proračunska sred-stva, sredstva, ki jih na podlagi posebnega samouprav-nega sporazuma o združevanju sredstev za financira-nje skupnih nalog splošne Ijudske obrambe in druž-bene samozaščite v Ljubljani združujejo temeljne orga-nizacije združenega dela in druge samoupravne orga-nizacije in skupnosti in delovni Ijudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sred-stvi, ki so last občanov in delovni Ijudje, ki z osebnim delom samoostojno opravljajo poklicno dejavnost in se jim po zakonu o davkih občanov ugotavija dohodek, kot tudi sredstva, ki jih temeljne organizacije združe-nega dela in druge organizacije združenega dela, sa-moupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti name-njajo za izvajanje lastnih obrambnih priprav. Uresničevanje srednjeročnega načrta bodmo dolo-čali z vsakoletnimi načrti odvisno od rasti narodnega dohodka in ugotovljenih potreb na posameznih po-dročjih obrambnih in zaščitnih priprav. 2. Informacijski sistem Sredstva javnega obveščanja bodo zagotovile celovit sistem informiranja delavcev v združenem delu in ob-čanov o vseh dogajanjih za njihovo odločanje ter ure-sničevanje njihovih pravic in dolžnosti. Potrebe zdru-ženega dela, krajevnih skupnosti po ažurnih informaci-, jah in podatkih bo pokrival mestni informacijski center in drugi obstoječi informacijski sistemi. Na področju evidenc, ki se nanašajo na občana, bomo na osnovi matične številke občana uskladili vse evidence, ki se nanj nanašajo pri različnih nosilcih sistema informiranja in s tem dosegli poenostavitev uveljavljanja posameznih pravic občanov. Ob popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj se bomo organizirali tako, da bomo za podatke, ki jih bomo ob tem pridobili, vzpostavili tudi ustrezne si-stema za vzdrževanje podatkovne baze. V naslednjih petih letih bomo organizacijsko, ka-drovsko in prostorsko usposobili informacijsko-doku-mentacijske centre. Računalniška mreža občin in me-sta Ljubljane bo s koordiniranim delom in enotno za-snovanimi programi omogočala hitrejši pretok infor-macij ter se vključila v posodabljanje upravnih postop-kov. 3. Krajevne skupnostl V preteklem srednjeročnem obdobju so se obstoječe krajevne skupnosti organizirale na podlagi referen-duma v 12 krajevnih skupnostih: Ajdovščina, Kolodvor, Josip Prašnikar, Gradišče, Poljane, Nove Poljane, Prule, Stara Ljubljana, Trg osvoboditve, Stari Vodmat, Tabor in Ledina. Novo ustanovfjene KS se morajo ustrezno organizi-rati, zagotoviti prostore in kadre tako, da bodo tahko dosledno združevale in uresničevale interese in po-trebe občanov in delavcev v združenem delu na svojem območju. Za delovanje KS in realizacijo njihovih nalog je po-trebno zagotoviti tudi način financiranja z dograjeva-njem celotnega sistema financiranja KS, ki morateme-Ijiti na samoupravnem načinu razvoja KS in TOZD, v katerih so krajani zaposleni ter v katerih so vključene KS preko delegatskega sistema. 4. Splošna poraba Pri oblikovanju sredstev splošne porabe v letih 1981-1985 bomo zagotovili neposreden vpliv delavcev v OZD in občanov. V smislu gospodarske stabilizacije bomo racionalno in smotrno gospodarili z razpoložlji-vimi sredstvi in dokončali proces preoblikovanja splošne porabe tako, da se iz nje ne financirajo nobene obveznosti, za katere so ustanovljene interesne skup-nosti. Sredstva bomo zagotavljali samo za tiste naloge, ki so z ustavo in zakoni opredeljeni kot funkcije druž-benopolitičnih skupnosti. Sredstva za financiranje splošne porabe bomo zago-tavljali iz naslednjih virov: - davek iz osebnega dohodka delavcev, -davek od dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, -davek od dohodka iz avtorskih pravic, -davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, -davek na dediščne in darila, -davek od premoženja, -davek od skupnega dohodka občanov, -posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve, -davek na promet nepremičnin, -upravne, sodne in komunalne takse, -denarne kazni. Stopnje obveznosti občanov po posameznih virih proračunskih prihodkov bomo določali skladno z do-govorom o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji. V okviru izvajanja davčne politike bomo izhajali iz naslednjih načel: - Obveznosti plačevanja davkov bomo določali tako, da bomo trajno spodbujall zavezance k večji produktivnosti dela in izenačili pogoje glede obdavče-vanja z delavci v združenem delu. - Z doslednim ugotavljanjem doseženih dohodkov bomo zagotovili, da za zadovoljevanje splošnih druž-benih potreb sorazmerno več prispeva tisti, ki dosega višji dohodek. - Z davčnimi olajšavami in oprostitvami bomo vzpodbujali razvoj samostojnega osebnega dela, zlasti v deficitarnih obrtnih strokah. X. SMERI IN OKVIRI ZA SPREJEMANJE UKREPOV ZA URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA Z družbenim planom opredeljujemo smeri in okvire za sprejemanje ukrepov za njegovo uresničevanje. Ukrepi temeljijo na pravicah, obveznostih in odgovor-nostih, ki so jih sprejele samoupravne organizacije in skupnosti v samoupravnih sporazumih in dogovoru o temeljih družbenega plana občine ter na pravicah ob-čine in njenih organov. 1. Z uveljavljanjem kriterijev prestrukturiranja bomo usmerili razvoj gospodarstva občine v tiste dejavnosti, ki imajo primerjalne prednosti za razvoj. Pri izboru investicij bomo upoštevali pogoje pre-strukturiranja gospodarstva, ki so opredeljeni v dogo-voru o temeljih družbenega plana SR Slovenije in v dogovoru o temeljih družbenega plana Ljubljane za obdobje 1981-1985, TER MNENJA PRISTOJNIH KOMI-SIJ Z OCENO INVESTICIJ. Poleg pogojev, opredeljenih v republiškem in mest-nem dogovoru, bomo OB UPOŠTEVANJU SPECIFIČNE STRUKTURE GOSPODARSTVA OBČINE upoštevali še naslednje kriterije. - nadpovprečni dohodek na zaposlenega v primer-javi s panogo dejavnosti, - izvozno aktivna proizvodnja, Kl OBSEGA VSAJ 30% PROIZVODNJE NAMENJENE IZVOZU NA KON-VERTIBILNO PODROČJE OB ISTOČASNEM POKRIVA-NJU UVOZA Z IZVOZOM, - VEČJI DEVIZNI PRILIV PRI OPRAVUANJU GO-STINSKO-TURISTIČNE DEJAVNOSTI - združevanje dela sredstev za investicije s samou-pravnimi sporazumi O NAMENSKEM ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA INVESTICIJE, - raconalno in produktivno zaposlovanje, - razvijanje humanih oblik bivanja in dela, - surovinska, energetska in transportna rrezahtev-nost, - razvojno intenzivna proizvodnja, - varovanje interesov splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite 2. Z boljšo in učinkovitejŠo izrabo obstoječih zmog-l}ivosti bomo \r pogojih izvajanja politike ekonomske stabilizacije in krepitve ekonomskih zakonitosti v go— spodarjenju zagotavljali (skupai z rezultati novih investicij sta- biino) rast družbenega proizvoda po stopnji (2,4%)1%. Naložbe v nove zmogljivosti v dejavnosti industrije bodo usmerjene na področje elektronske, elektroop-tične in elektromedicinske industrije, naložbe v ob-novo in rekonstrukcijo pa bodo usmerjene na področje kovinsko-predelovalne industrije, papirno-predelo-valne in grafične industrije. Med drugimi dejavnostmi bodo imele prednost na-ložbe v trgovino na drobno, zunanjo trgovino, (gradbeni) inženiring, gostinstvo in turizem, malo gospodarstvo ter promet in zveze. OZD in druge samoupravne organizacije in skupno-sti bodo sprejemale ukrepe za pridobivanje \n usmerja-. nje kadrov, posodabljanje organizacije in tehnologije dela, popolnejšo izrabo in boljše vzdrževanje vseh de-lovnih zmogljivosti in povečevanje učinkovitosti stro-kovnih kadrov z njihovim razporejanjem na delu in naloge, ustrezna njihovi izobrazbi in usposobljenosti, z vrednotenjem njihovega dela ustrezno kvaliteti in koli-čini dela in s stimuliranjem njihovih prizadevanj na področju inovacij, racionalizacij ter organizacijskih in tehnoloških izboljšav. OZD in druge samoupravne organizacije in skupno-sti bodo sprejemale ukrepe za skrajno varčno in racio-nalno ravnanje s surovinami, reprodukcijskim materia-lom in vsemi vrstami energije ter ukrepe, s katerimi bodo sankcionirale odstopanja od dogovorjenih oblik in načina varčevanja s surovinami in energetskimi viri. OZD in druge samoupravne organizacije in skupno-sti bodo sprejemale ukrepe za pravočasno in temeljito izvajanje sanacij v vseh tistih primerih, ko bodo poslo-vale z izgubo oziroma na meji rentabilnosti ter za opuščanje vseh nerentabilnih programov. V PRIME-RIH, KO Nl POGOJEV ZA SANACIJO ALI PREUSMERI-TEV PROIZVODNJE, OZIROMA EKONOMSKO UTEME-LJENO POSLOVANJE V OKVIRU OBSTOJEČE ORGA-NIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA, BO POTREBNA PRE-USMERITEV DELAVCEV IN DRUŽBENIH SREDSTEV . TEH ORGANIZACIJ V DRUGE ORGANIZACIJE ZDRU-ŽENEGA DELA Z EKONOMSKO UČINKOVITIMI RAZ-VOJNIMI PROGRAMI. IzvrSni svet skupSfiine obfiine Ljubljana Center bo dajal pobudo za uvedbo družbenega varstva v tistih OZO, v poslovanju katerih bo prihajalo do bistvenih odstopanj od sprejete politike družbenoekonomskega razvoja na območju občtne. 3. Rast osebne, skupne in splošne porabe bo zaosta-jala za 10% za rastjo družbenega proizvoda. (Takobov obdobju 1981-1985 gospodarstvo razpolagalo z več sredstvi za raziiri-tev in izbolišanje materialne osnove dela), OA Bl SE V TEM OMOGOCILA HITREJŠA RAST SREDSTEV ZA RA2ŠI-RITEV IN IZBOLJŠANJE MATERIALNE OSNOVE DELA OD RASTI DRUŽBENEGA PROIZVODA. Konkretne oblike in nafiini zaostajanja rasti po posa-meznih vrstah porabe za rastjo družbenega proizvoda oziroma nominalne omejitve stopenj rasti v srednjeroč-nem obdobju bodo za vsako leto posebej določene v resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana. 4. OZD in druge samoupravne organizacije in skup-nosti si bodo z združevanjem dela in sredstev, v pogo-jih omejenih dopolnilnih sredstev domačih in tujih bank, pogojih energetske in surovinske krize in pogo-jih zavrtega domačega in svetovnega gospodarskega razvoja,-zagotavljale potrebne surovine in energijo, potrebna kreditna in devizna sredstva in trg za svoje izdelke in storitve. Pri združevanju sredstev bodo za-sledovale tudi splošni družbeni interes za boljšo izrabo in hitrejšo preobrazbo gospodarske strukture občine. OZO s področja trgovine se bodo dolgoročno do-hodkovno in postovno povezovale s proizvodnimi OZD ter na realnih in enakopravnih osnovah opredeljevale sovlaganja z njimi. OZD in druge samoupravne organizacije in skupno-sti bodo omejena sredstva za razširjeno reprodukcijo združevale za skupne razvojne projekte. Uporabljale bodo vse oblike povezovanja med OZD ne glede na občinske, regionalne ali republiške meje. OZD in druge samoupravne organizacije in skupno-sti bodo namenjale del razpoložljivih sredstev za repro-dukcijo tudi za vlaganja v sklad za razvoj gospodarsko nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo terspreje-male ukrepe za to, da bomo v okviru zakonsko dopu-ščenega 50% deleža, čim večji delež teh obveznosti poravnavale z neposrednim združevanjem sredstev v konkretne razvojne programe OZD iz gospodarsko ne-zadostno razvitih republik in SAP Kosovo. 5. Z intenzivnejšo in trajnejšo usmeritvijo v izvoz si bodo OZD in druge samoupravne organizacije in skup-nosti z območja občine zagotavljale temeljne za svoj nadaljnji obstoj in razvoj, omogočale hitrejše uveljav-Ijanje kvalitetnih dejavnikov razvoja in prispevale svoj delež (k uresničevanju polotaja SR Slovenlj« v davizni In plačllni biianci sfr jugosiavije) k Izravnavanju devizne in plačilne bilance SFR Jugoslavije. OZD zunanjetrgovinske dejavnosti se bodo v okviru SISEOT in Gospodarske zbornice Slovenije samou-pravho povezovale za organiziran nastop v tujini. In-tenzivirale bodo raziskavo trga, načrtovale skupno na-stopanje na tujih trgih, zmanjševale stroške poslovanja ter združevale delo in sredstva s proizvodnimi OZD na osnovi skupnega deviznega prihodka oziroma do-hodka. OZD in druge samoupravne organizacije in skupno-sti bodo sistematično razvijale proizvodnjo blaga in storitev, ki bodo po obsegu, kvaliteti in sortimentu zagotavljale prodor na tuje trge, hkrati pa tudi zado-ščale za pokrivanje potreb po tem blagu in storitvah na domačem trgu. OZD in druge samoupravne organizacije in skupno-sti bodo HITREJE spreminjale regionalno usmerjenost zunanjetrgovinske menjave V KORIST KONVERTIBIL- NIH PODROČIJ in poveftevale delež menjave z deže-lami v razvoju. Dajale bodo prednost višjim oblikam menjave, pri uvozu pa SE USMERJALE LE V UVOZ REPROMATERIALA IN SUROVIN, OPREME TER RE-ZERVNIH DELOV ZA ZAGOTAVUANJE PROIZVODNJE ZA IZVOZ, uvoz blaga, široke potrošnje pa bodo orne-jile le na življenjsko nujne dobrine. S tem bodo v globalu dosegle rast izvoza blaga po stopnji (8) 10-letno, vrednost uvoza blaga pa ne bo presegala (1) 2-letne stopnje rasti. OZD in druge samoupravne organizacije in skupno-sti bodo v OKVIRU RAZPOLOŽLJIVIH DEVIZNIH SRED-STEV pri uvozu tuje tehnologije dajale prednost tistim vrstam, pri katerih obstajajo možnosti njihovega na-daljnjega razvijanja v domačih razvojnih ORGANIZACI-JAH. 6. Z izvajanjem politike produktivnega zaposlovanja bodo OZD povečale udeležbo produktivnosti v prirastu družbenega proizvoda na (58%) 60%. OZD in druge samoupravne organizacije in skupno-sti bodo zaposlovale predvsem na proizvodnih delih in nalogah v prednostnih proizvodnih panogah in vtistih, ki bodo dosegale nadpovprečne rezultate v primerjavi z drugimi, omejevale pa bodo zaposlovanje na režijskih in administrativnih delih, tako da rast števil zaposlenih v obdobju 1981-1985 ne bo v globalu presegla stopnja (1,0%) 0,4%-letno. Dodatno bodo lahko zaposlovale le tiste OZD, ki so prednostnega pomena za izvedbo planskih nalog, OZD, ki v skladu z izvozno orientacijo gospodarstva ustvarijo višji odstotek celotnega prihodka z izvozom blaga in storitev, in OZD, ki bodo z novo zaposlenimi ¦ delavci povečale izvoz. OZD in druge samoupravne organizacije in skupno-sti bodo kot sestavni del razvojnih programov izdelo-vale tudi programe za prekvalifikacijo delavcev ter s tem zagotavljale prestrukturiranje zaposlenih, prav tako pa tudi preprečevale pojavljanje strukturne brez-poselnosti v večjem obsegu. OZD in druge samoupravne organizacije in skupno-sti bodo sprejemale posebne programe za zaposlova-nje štipendistov in pripravnikov, drugih mladih šotanih kadrov in za zaposlovanje invalidov. (Zaposiovanje upoko-jencev bodo predvidevate le v Izjemnih primerlh.) Samoupravna skupnost za zaposlovanje v občini bo za usklajevanje potreb združenega dela po novih zapo-slitvah izdelovala letne zaposlitvene bilance, ki bodo predstavljale konkretizacijo srednjeročnih opredelitev ob upoštevanju sprememb, ki jih narekujejo kvalltetni faktorji razvoja. 7. Na področju cen bomo vodili stabflizacljsko In selektivno potitiko OZD in druge samoupravne organi-zacije in skupnosti bodo cene urejevale samoupravno v okviru vsakoletne politike cen. 8. Pomembnejši ukrepi na posameznlh področjlh: - Sklenili bomo družbeni dogovor o združevanju sredstev za izvajanje enotnega programa kmetijskih pospeševalnih skupnosti na območju Ljubljane in za izvajanje programa SIS za preskrbo. - Na podlagi letnih prehrambenih bilanc, ki jih bo izdelala SIS za preskrbo Ljubtjane, bomo sklepall do-govore o načrtovanem pridelovanju in proizvodnji žlvil za kritje potreb občanov. (- Spremenlli bomo statu« Komunalnega podjetja L)ubl|an« TOZO Živilskl trg In TOZD Hladilnica DO VeleprodaJ« SOZD Mercator v preskrbovalno OZD. Z dohodkovnim pov«zovan|«m OZO, ki ao zalnt*-resirane za prodaio na trgih, bo ta OZD združsval aradstva za razvo) živilskih trgov.) . - DEJAVNOST ŽIVILSKIH TRGOV BOMO USTREZNO SAMOUPRAVNO ORGANIZIRALI IN Z VKLJUČITVIJO ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA ZAINTERESIRA-NIH ZA PRODAJO NA TEH TRGIH, ZDRUŽEVALI SRED-STVA ZA RAZVOJ ŽIVILSKIH TRGOV. - Dogovorili se bomo o graditvi IN OBNAVLJANJU trgovin za osnovno preskrbo na območju občine V OKVIRU RAZPOLOŽLJIVIH LASTNIH SREDSTEV OR-GANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA. - V proizvodnji bomo ohraniti detovna mesta za rea-lizacijo programov tehnološko sodobne, ekonomsko učinkovite in prostorsko skladne proizvodne dejavno-sti na obstoječih proizvodnih lokacijah. - S sprotnim ugotavljanjem stanja in potreb obča-nov po posameznih KS in sprejemanjem ustreznih ukrepov bomo vzpodbujali razvoj deficitarnih dejavno-sti drobnega gospodarstva. - KOORDINACIJO IN USKLAJEVANJE VSEH PRO-GRAMOV IN PLANOV PRI UREJANJU STAVBNIH ZEM-LJIŠČ TER ENOTNO STAVBNO ZEMLJIŠKO POLITIKO OBClNE IN MESTA BOMO ZAGOTOVILI S PRIMERNO ORGANIZIRANOSTJO V SKLADU Z NOVIM ZAKONOM O STAVBNIH ZEMLJIŠČIH V LETU 1983 - Na področju komunalnega gospodarstva bomo poglabljali sistem samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja med uporab,niki in izvajalci komunalnih storitev. V skladu z zakonom o svobodni menjavi dela bodo izdelani standardi in normativi, na podlagi kate-rih bomo zagotavljali dogovorjeno kakovost komunal-nih storitev ter na njihovi podlagi tudi ovrednotili pro-grame enostavne in razširjene reprodukcije. - Skrajšali bomo čas izdelave urbanistične doku-mentacije, izvedbe postopka pridobivanja, priprave in urejanja stavbnega zemljišča in same graditve. - Uveljavili in razvili bomo samoupravne družbenoe-konomske odnose ter postopoma sistem družbeno usmerjene stanovanjske graditve opremljenih sosesk. Vsi udeleženci graditve posamezne soseske bodo skle-nili samoupravni sporazum o gradnji. - V skladu s sprejetimi načrti za prenovo mestnih predelov bomo pospeševali družbenoekonomsko pre-novo starega mestnega jedra. - Odpravljali bomo stanovanja VI. in VII. kategorijez gradnjo nadomestnih stanovanj. - Izboljšali bomo vzdrževanje obstoječega stano-vanjskega sklada s postopnim prehodom na ekonom-ske stanarine ter najemnine in z usmerjanjem sredstev amortizacije. - Za razbremenitev prometa v središču mesta bomo pri realizaciji 10-letnega programa cest prednostno upoštevali izgradnjo obvoznih cest in tako dosegli preusmeritev tranzitnega prometa mimo mesta. - Izdelali in izvajali bomo program postopnega preusmerjanja prometa z osebnimi vozili v mestu na mestni potniški promet. - Z ureditvijo in razširitvijo parkirnih prostorov" na obrobju mesta bomo razbremenili mestno središče prometa, v določenih delih mesta pa ga tudi v celoti prepovedali. - Uredili bomo semaforizacijo in tako pripomogli k izboljšanju tekočega prometa. - Sprejeli bomo zasnove enotnega mestnega in pri-mestnega potniškega prometa. - Uredili bomo kolesarske steze in peščene povr-šine. - S pripravo urbanistične in investicijske dokumen-tacije bomo omogočali začetek pripravljalnih del pri etapni gradnji potniške postaje Ljubljana. - Združevali bomo sredstva za gradnjo prometne infrastrukture. - Za racionalnejše gospodarjenje bodo izvajalci na> področju družbenih dejavnosti združevali tehnična in administrativno-računovodska opravila. - Za zagotovitev boljše izrabe obstoječih objektov se bodo SIS družbenih dejavnosti, krajevne skupnosti in izvajalci dogovarjali o večnamenskt uporabi prosto-rov. - Za skupno reševanje problematike mejnih dejav-nosti (urejanje otroških igrišč, delovanje šolskih šport-nih društev, nega na domu itn.) bodo SIS družbenih dejavnosti sklenile samoupravne sporazume o vsebini materialnih osnov in nosilcih združevanja sredstev za razvijanje teh dejavnosti v občini. - Izvajalci na področju družbenih dejavnosti bodo v okviru dogovorjenih in usklajenih programov SIS var-čevali z metarialnimi sredstvi, racionalno zaposlovali, smotrno uporabljali sredstva za zadovoljevanje širših družbenih potreb in zagotavljali racionalno izrabo de-lovnega časa. - S podružbljanjem urbanizma in prostorskega pla-niranja bomo zagotovili večjo demokratičnost postop-kov odločanja in njihovo večjo učinkovitost. - V okviru urbanističnega načrta mesta bomo opre-delili ustreznejše oblike izvedbenih dokumentov. - Oblikovali bomo kriterije za reševanje prostorskih zasnov in nadgradnje urbanih dejavnosti ob upošteva-nju humanih meril, ekoloških in sanitarnih normativov, historičnih zakonitosti in spomeniških vrednosti mest-nega središča ter urbanističnega razvoja občine. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA CENTER Števllka: PREDSEDNIK SKUPŠČINE Datum: Albln Vengust OBRAZLOŽITEV K OSNUTKU SPREMEMB IN DOPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1981-1985 Skladno z določili odloka o pripravi in sprejetju spre-memb in dopolnitev srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center, ki so ga v mesecu marcu letošnjega leta sprejeli zbori občinske skupščine, pred-laga izvršni svet zborom skupščine v obravnavo osnu-tek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985. Osnova za pripravo sprememb in dopolnitev družbe-nega plana občine je bila sprejeta analiza spremenje-nih pogojev razvoja občine Ljubljana Center v obdobju 1981-1985 jn iz nje izhajajoča stališča za spremembo in dopolnjevanje planskih dokumentov za to srednje-ročno plansko obdobje, sklepi in usmeritve temeljnih nosilcev planiranja za spremembe njihovih planskih dokumentov ter stališča podpisnikov dogovora o teme-Ijih družbenega plana občine Ljubljana Center za ob-dobje 1981-1985 za spremembe in dopolnitve tega planskega akta. V mesecu juniju je bil v postopku sočasnega in srečujočegaseplaniranja zborom občinske skupščine in vsem podpisnikom dogovora predložen osnutek aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985, ki je neposredna osnova za spremembe in dopolnitve srednjeročnega družbenega plana občine kot so opre-deljene v predloženem osnutku. Besedilo osnutka sprememb in dopolnitev družbe-nega plana je podano tako, da je tiskano celotno pr-votno besedilo srednjeročnega plana, novo - spreme- njeno ali dopolnjeno - besedilo je tiskano z velikimi črkami, besedilo, za katerega predlagamo, da se črta oz. spremeni pa je tiskano z manjšimi črkami. S tem je omogočena neposredna primerjava sedanjega bese-dila srednjeročnega družbenega plana občine in osnutka njegovih sprememb in dopolnitev. Sestavni del osnutka so tudi analitično projekcijske bilance, tako obstoječe kakor tudi osnutki novih izračunov za obdobje 1981-1985. V nadaljevanju podajamo skrajšan pregled osnovnih sprememb in dopolnitev besedila. Poglavje I. - Globalna ocena dosedanjega razvoja čbčine z oceno stanja na prehodu v novo srednjeročno obdobje - se ne spreminja glede na to, da velja za obdobje 1976-1980 in kasnejše dokončne ugotovitve ne spreminjajo bistveno v tem poglavju podanih ocen. Isto velja za ugotovitve o značilnostih razvoja v ob-dobju 1976-1980 po posameznih področjih dejavnosti. V poglavju II. - Cilji in usmeritve družbenoekonom-skega razvoja v obdobju 1981-1985 se spreminjajo posamezni deli besedila v tč. 1., 3., 4., 7., 11. in 13. Dopolnitve besedila so naslednje: tč. 1.: V razvoju socialističnih samoupravnih odno-sov je^dodatno opredeljeno poglabljanje pravic in od-govornosti delavcev pri odločanju o naložbah v razšir-jeno reprodukcijo, o razvoju ekonomskih odnosov s tujino in o cenah; tč. 3. in tč. 4.: Kot osnova za kvaliteten in poglobljen družbenoekonomski razvoj je ponovno poudarjena boljša izkoriščenost obsloječih zmogljivosti, delov-nega časa in racionalnejša raba energije ter surovin in dosledno omejevanje vseh oblik porabe; tč. 7.: Ob dolgoročni naravnanosti v izvoz in zmanj-ševanje uvoza, se izvoz prvenstveno usmerja na kon-vertibllna področja, uvoz pa omejuje pretežno le na uvoz reprodukcijskega materiala; tč. 11.: Poudarjena je povezanost socialnega razvoja kot sestavnega dela družbene reprodukcije z rezultati gospodarstva in s tem tudi z zmanjšanimi možnostmi za hitrejši razvoj; tč. 13.: Ob zoženih materialnih okvirih je realno skr-beti za ohranjanje dosežene ravni družbenega stan-darda glede na to, da v takih pogojih ni moč pričako-vati rasti na tem podrofiju. Poglavje III. - Prostorski razvoj - ostaja v tej fazi sprememb in dopolnitev srednjeročnega družbenega plana občine nespremenjeno in usmeritve prostor-skega razvoja kot so oblikovane že v sedanjem bese-dilu ostaiajo enake. V poglavjih IV. - Temeljni cilji in usmeritve gospodar-skega razvoja in V. - Materialnl okviri razvoja in raz-vojne možnosti občine Ljubljana Center v obdobju 1981-1985 se ob upoštevanju doseženih gospodarskih rezultatov v prvem in začetku drugega leta tega sred-njeročnega obdobja, skladno s spremenjenimi mož-nostmi razvoja v preostalem delu tega obdobja ter povečanimi nalogami za poravnavo obveznosti do tu-jine, spremlnjajo stopnje rasti posameznih elementov. Pri tem je nujno zaostajanje vseh vrst porabe od realno bistveno nižje stopnje rasti družbenega proizvoda. Tako se znižuje stopnja poprečne letne realne rasti družbenega proizvoda v obdobju 1981-1985 od 2,4% na 1% in dinamikazaposlovanjaod 1% poprečne letne stopnje rasti na 0,4%. Delež produktivnosti v prirastu družbenega proizvoda se s tem poviSa od 58 na 60%. Dinamika rasti osebne, skupne in splošne porabe je določena z 10% zaostajanjem za rastjo primerjljivega bruto dohodka. Nujnost intenzivnejšega vključevanja v Izvoz na konvertibilna tržišča se odraža v predlagani povišani stopnji rasti izvoza od 8% na 10% povprečno letno, medtem ko se nekoliko povišuje tudi povprečna stopnja uvoza za zagotavljanje izvoza in to od 1 na2%. Pogoji in kriteriji za pripravo prednostnih razvojnih programov ostajajo v glavnem nespremenjeni s tem, da je ob upoštevanju gospodarske strukture ob$ine pou-. darjena izvozna usmerjenost na konvertibilna področja in doseganje večjega deviznega priliva pri opravljanju gostinsko turistične dejavnosti. Tem okvirnim spremembam so prilagojeni posa-mezni izračuni tako med samim besedilom kakortudi v tabelarnih prikazih. V poglavju VI. - Projekcija razvoja gospodarskih dejavnosti - se v povezavi s spremembami temeljnih ciljev in usmeritev gospodarskega razvoja ter material-nih okvirov razvoja dopolnjujejo besedila po posamez-nih gospodarskih področjih predvsem z opredelitvijo nalog za povečevanje izvoza oz. za doseganje večjega deviznega priliva za opravljanje storitev, za večjo izrabo obstoječih zmogljivosti ter za racionalno upo-rabo energije in surovin. Na področju stanovanjskega gospodarstva se v odvi-snosti od možnosti za zagotavljanje površin za stano-vanjsko izgradnjo znižuje predvideno število zgrajenih stanovanj od 1.400 na 1.339, nekoliko pa se povečuje predvideno število prenovljenih stanovanj - od 398 na 412. Na področju prometa in zvez ter prometne infra-strukture se skladno z zmanjšanimi materialnimi mož-nostmi prenaša začetek pripravljalnih del za etapno gradnjo potniške postaje v naslednje srednjeročno ob-dobje, na področju PTT prometa se namesto izgradnje nove glavne telefonske centrale predvideva nabava in oprema za glavno telefonsko centralo v okviru prosto-rov obstoječe tranzitne in mednarodne centrale Ljub-Ijana, iz desetletnega programa izgradnje cest pa se za to srednjeročno obdobje umika na območju občine rekonstrukcija in modernizacija Poljanske-Litijske ce-ste. Na področjih komunalnega in stanovanjskega go-spodarstva ter prometa n prometne infrastrukture še niso zaključeni usklajevalni postopki v okviru in med posameznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na ravni občine in širše, zato so v predloženem osnutku sprememb in dopolnitev upoštevane le doslej že opredeljene spremembe, v nadaljnjem postopku spreminjanja in dopolnjevanja planskih aktov na teh področjih pa bo potrebno doseči medsebojno usklaje-nost ciljev in nalog in prilagoditev teh področij z dejan-sktmi možnostmi razvoja v tem srednjeročnem ob-dobju. V poglavjih VII. in VIII. - Razvoj družbenih dejavnosti - so v predloženem osnutku sprememb in dopolnitev družbenega plana predvidene spremembe predvsem pri izvajanju razširjenih in dodatnih programov dejav-nosti, medtem ko bo s svobodno menjavo dela po-trebno zagotovlti izvajanje zakonsko zajamčenih pro-gramov dejavnosti. Zožene materialne možnosti zmanjšujejo že tako minimalno zastavljen program in-vesticijskih vlaganj za to srednjeročno obdobje na re-dno investicijsko vzdrževanje že obstoječih objektov, opušča se gradnja telesnokulturnih objektbv na ob-močju občine, nove investicije so predvidene le v ok-viru programa samoprispevka III, to je adaptacija Mest-nega doma za potrebe lutkovnega gledaliSča in grad-nja porodnišnice. V poglavju IX. - Razvoj na drugih področjih - ki žajema področrja: splošna Ijudska obramba in družbena samozaščita, informacijski sistem, krajevne skupnosti in splošna poraba niso predvidene spremembe obsto-ječega besedila srednjeroftnega plana. V poglavju X. - Smeri in okviri za spreminjanje ukre-pov za uresničevanje družbenega plana - skladno z dosedanjim konceptom družbenega plana spremembe predstavljajo uskladitev besedila s spremembami in dopolnitvami v predhodnih poglavjih. Izvršni svet predlaga zborom občinske skupščine, da osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 obrav-navajo in predložijo v javno razpravo do 10/8-1982. Na osnovi pripomb in konkretnih predlogov zborov občinske skupščine in podpisnikov dogovora na osnu-tek aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 in pri-pomb podanih v javni razpravi na osnutek sprememb in dopolnitev srednjeročnega družbenega plana ob-čine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 bo izvršni svet pripravil predlog aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 in predlog sprememb in dopolnitev družbe-nega plana občine zaobdobje 1981-1985 terju predlo-žil zborom občinske skupščine v mesecu septembru 1982. Izvršni svet predlaga zborom občinske skupščine, da pozovejo samoupravne organizacije in skupnosti, da najkasneje do zaključka javne razprave o osnutku sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 uskladijo in sprejmejo spremembe in dopolnitve svojih srednjeroč-nih planskih aktov in s tem omogočijo usklajeno in sočasno pripravo predloga sprememb in dopolnitev srednjeročnega družbenega plana občine. LJubl|ana,2i.6.1982 IZVRŠNISVET BILANCA PRIDOBIVANJA IN RAZPOREJANJA DRUŽBENEGA PROIZVOOA ' " OBČINE LJUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1976-1980 '_ * ^^1^6"*11 1976 1977 1978 1979 1980 1976-1980 I. Prldpblvanje družbenega proizvada ., 1. Bidustrija 964.776 1.267.189 1.403.504 1.557.845 2.034.546 7.227.860 2. Hnetijstuo ln riblštvo 7.940 5.919 2.461 192 251 16.76,5 3. Gozdarstvo - - - - ¦ »-. 4. Vodno gospodarstvo - 5. Gradbenlštvo 518.596 498.087 622.584 679.452 887.364 3.206.083 6. Pranet ln rveze 619.010 807.761 923.506 1.243.124 1.623.520 5.216.921 7. TrgOTlna 3.600.004 4.103.721 5.159.965 6.262.941 8.179.401 27.306.032 8. Gostlnstro ln turizan 433.704 488.701 547.009 751.789 981.836 3.203.039 9. Cbrt ' 179.542 287.670 318.782 442.121 577.410 1.805.525 10. FlnanCne. ln druge poelovne storltve 687.559 800.985 1.076.618 1.302.274 1.700.770 5.568.206 11. Drugo gospodarstvo 455.818 608.901 740.496 900.517 1.176.075 3.881.807' II. Frldobljenl družhenl proizvod skupaj 7. 466.949 8.868.934 10.794.925 13.140.255 17.161.173 57.432.236 IU. Bazporejanje družbenega prolrvoda . * 1. Amcrtlzocija 570.293 668.884 769.523 963.345 1.258.129 4.230.174 2. Narodnl doholek 6^896.656 8.200.050 10.025.402 12.176.910 15:903.044 53.202.062 3. Clstl ooebnl aohodkl 2.339.841 2.964.733 3.485.480 4.164.503 5.120.256 18.074.813 4. DavJci in prlapevki zaakupne ,, ln splošne potrebe ln druge nanene • 3.225.115 3.858.000 . 4.514.662 5.869.271 7.270.148 24.737.196 - za skupne p?tr«be 1.418.369 1.592.046 1.657.364 1.921.012 2.247.584 8.836.375 - za sploSne poti«be 1.133.751 1.367.623 1.513.022 2.280.212 2,622.244 8.916.852. - za druge nsnene 672.995 898.331 1.344.276 1.668.047 2.400.320 6.983.969* 5. IzloCanja za atajpne potrehe delavoev 410.164 510.985 795.927 773.234 889.219 3.379.529« 6. LeloCanja za zboljševanje ln razSlrjanje naterlalne oanove dela 92L.536 866.332 1.229.333 1.369.302 2.623.421 7.010.524 IV. Razporejenl družhenl pcolrvod ataapaj 7.466.949 8.868.934 10.794.925 13.140.255 17.161.173 57.432.236 BILANCA PRIDOBIVANJA IN RAZPOREJANJA ORUŽBENEGA PROIZVODA i OBČINE LJUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1976-1980 (Osnutek spreroemb) - v tekočih cenah - v tisoč din 1976 1977 1978 1979 1980 1976-1980 I. Pridobivanje družbenega proizvoda 1. Industrija 964.776 1.267.189 1.403.504 1.557.845 2.052.120 7.245.434 2: Knetijstvo in ribiši.vo 7.940 5.919 2.461 192 298 16.810 3. Gozdarstvo - - - - - - 4. Vodno gospodarstvo - - - . — - - , 5. Gradbeništvo 518.596 "498.087 622.584 679.452 857.789 3.176.508 6. Promet in zveze 619.010 807.761 923.506 1.243.124 1.491.167 5.084.568 7. Trgovina 3.600.004 4.103.721 5.159.965 6.262.941 7.570.303 26.696.934 8. Gostinstvo in turizem 433.704 488.70} 547.009 751.789 1.146.900 3.368.103 9. Obrt 179.542 287.670 318.782 442.121 545.347 1.773.462 10. ^inančne in druge poslovne storitve 687.559 800.985 1.076.618 1.302.274 1.480.513 5.347.949 11. Drugo gospodarstvo 455.818 608.901 740.496 900.517 1.089.615 3.795.347 II. Pridobljeni družbeni proizvod skupaj 7.466.949 8.868.934 10.794.925 13.140.255 16.234.052 56.505.115 IIJ. Razporejanje družbenega proizvoda % 1. Amortizacija 570.293 668.884 769.523 963.345 1.233.031 4.205.076 2. Narodni dohodek , 6.896.656 8.200.050 10.025.402 12.176.910 15.001.021 52.300.039 3. Čisti osebni dohodki 2.339.841 2.964.733 3.485.480 4.201.557 4.977.582 17.969.193 4. Davkl in prispevki za skupne ' • . . ¦ in splošne potrebe in druge namene 3.225.115 3.858.000 4.514.662 5.840.000 6.911.620 24.349.397 r za skupne potrebe 1.418.369 1.592.d46 1.657.364 1.985.187 2.502.530 9.155.496 - za splošne potrebe 1.133.751 1.367.623 1.513.022 2.192.375 2.220.535 8.427.306 - za druge namene 672.995 898.331 1.344.276 1.662.438 2.188.555 6.766.595 5. Izločanja za skupne potrebe delavoev 410.164 510.985 795.927 799.196 1.041.146 3.557.418 6. Izločanja za zboljšev&nje in razširjanje materialne osnove dela 921.536 866.332 . 1.229.333 1.336.157 2.070.673 6.424.031 IV. Razporejeni družbenl proizvod skupaj 7.466.949 8.868.934 10.794.925 13.140.255 16.234.052 56.505.115 Datum: aprll 1982 BILANCA P-RIDOBIVANJA IN RAZPOREJANJA DRUŽBENEGA PROIZVODA OBČINE LJUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1981-1985' - v oenah leta 1980 - v tlsoč ril 1982 ' BILANCA OBLIKOVANJA JN NAMENA SREDSTEV ZA INVESTICIJE OBČINE UUBIJANA CENTER ZA OBDOBJE 1981-1985 . - v oenan ±eta l»ou - v tlaoč din 1981 1982 1983 1984 1985 1981-1985 I. Cblikovanje sredstev za reprockikdjo 1. ftnartlzacija 1.297.131 1.337.342 1.378.800 1.421.542 1.465.61Č 6.900.425 2. Izlofianja za zboljtevanje ln razsirjanje materlalne osnove dela 2.704.511 2.788.081 2.874.204 2.962.961 3.054.428 14.384.185 3. Dolgoročna aredstva iz'kredit- naga potenclala bank 686.000 827.000 1.419.000 1.305.000 1.236.000 5.473-.000 4. Ctuga dcmača sredstva 296.550 303.642 309.731 317.048 324.499 1.551.470 . 5. UiozanaJca sredstva (neto priliv oz. odllv) 72.765 -9.047 -85.792 -147.058 -193.270 -362.402 II. Skupej obllkovana sredstva za repro- , dukdjo v materialnl prolzvodhji 5.056.957 5.247.018 5.b95.943 "5.859.493 5.887.267 27.946.678 III. Bazporejonje sredstev za repcoAdccljo ¦ 1. Dolgoroenl plaamji OZD v tujlre> 98.710 120.417 145.053 176.157 214.298 '754.635 2. Dolgoročni plaanaji OZD v dnjge SR in SAP 148.667 218.518 317.152 464.070 680.271 1.828.678 3. Prirastl dolgoročnih potrošnlšklh posojll OZD 249.614 220.897 195.485 172.996 146.904 985.896 4. Posojilo za kreditlranje 'hltrej- , Sega gospodarskoga razvoja manj razvltlh SR ln SAP 228.966 217.310 203.657 192.420. 178.281 1.020.634 5. Prispevek za odpravo posledlc pofcrcsa v Ctnl gorl 54.65« 54.208 53.088 52.416 51.520 265.888 6. Prirasti zalog 2.439.985 2.344.696 2.252.419 2.163.067 2.112.465 11.312.632 7. Rezerve 65.768 66.774 68.439 69.446 70.051 340.476 8. Razpoloiljiva sredstva za vlaganja •" v osiovna sredstva gtMpodaratva 1.770.591 2.004.198 2.660.650 2.568.921 2.433.477 11.437.837 - vlaganja v lnfraitrukturo 601.968 681.375 904.630 873.409 827.346 3.888.728 - vlaganja v lnauatrijo 571.457 701.096 612.850 1.030.871 576.601 3,492.875 - vlaganja v tamtljatvo - , - vlaganja v gozdaratvo - vlaganj« v gt»db«il»tvo 87.647 124.346 305.547 223.808 229.677 971.025 - vlaganja v trgovino 149.583 393.667 530.318 259.413 395,109 1.628.090 - vlaganja v goatlitttvo .302.674 181.227 282.720 35.606 40.153 842.380 - vlaganj« v ohrt 11.686 14.552 15.804 10.173 22.485 74.700 - vlaganja v flnanfin« ln druge poalovM »torltv« 45.576 7.935 8.781 135.641 342.106 540.039 IV. SkupaJ nnmenjena sredštva za iepio- dukcijo v materlalnl prolzvodnjl 5.056.957 5.247.018 5.895.943 5.859.493 5.887.267 27.946.678 Datum: 3.3.1981 BILANCA OBLIKOVANJA IN NAMENA SREDSTEV ZA INVESTICIJE OBCINE LJUBLJANA CENTER ZA OT1DOBJE 1981-1985 (Osnutak •prenemb) • - v cenah let« 1980 - v tisoč din 1901 1912 1983 1914 1995 1981-1985. I. Oblikovanje sredstev za repro- dukeijo ' ' ¦ •'• 1. Amortizaclja 1.233.0M 1.931.877 1.969.935 7.008.743 2.048.315 9.191.901 2. Izlotanje za zboljSevanje ln ' - ^ raziirjanje materialne osno- ve dela 2.457.106 2.3«1.137 2.43S.081 2.490.19« ^.C.C.SOS 12.310.030 3. Dolgorofina sredstva iz kre- ditnega potenciala bank 529.751 638.636 1.095.797 1.007.763 95a.479 4.226.426 4. Druga domaSa sredstva 269.187 271.878 276.228 280.648 285.138 1.383.079 5. Inozemska sredstva (neto priliv oz.odliv) 72.765 - 9.047 - 85.792 -l«7.058 -193.270 - 162.402 Il.Skuoaj oblikovana sredstva za re- ' orodukcijo v raaterialni Droizvod. 4.561.840 5.214.481 5.691.249 5.640.294 6.641.170 26.749.034 III ."Razpore janje sredstev za renrortuk- cijo , 1. DolgoroSnl plasmanl OZD v tujlno ^.996 101.301 125.806 159.996 204.041 648.140 2. Dolgoročni plasmani OZD v dru- ge SR in SAP 85.841 183.8?8 275.069 421.494 647.711 1.613.943 3. Prir-.sti dolgoročnih potroš- niških nosojil OZD 144.128 185.830 169.546 157.125 139.873 796.502 4. Posojilo za kreditiranje hi-trejšega gosoodarskega razvoja manj razvitih SR in SAP 13_2.206 IE^.812 176.634 174.767 169.748 816.167 5. Prisoevelc za odDravo posledic . potresa v Črni gorl - - -*•-.- - 6. Prirastl zalog 3.024.673 2.764.343 2.524.770 2.279.247 2.045.850. 12.638.883 7. Rezerve 64.092 64.733 65.769 66.821 67.890 -329.305 8. Razooložljiva sredstva za . vlaganja v osnovna sredstva gospodarstva 1.053.904 1.731.634 2.353.655 2.380.844 2.366.057 9.886.094 - vlaganja v infrastrukturo - vlaganja v industrijo i- vlaganja v kmetijstvo ' - vlaganja v gozdarstvo - vlaganja v gradbeništvo - vlaganja v trgovino - vlaganja v gostinstvo - vlaganja v obrt - vlaganja v finanfine in / druge poslovne storitve IV. Skupaj namenjena sredstva za . reprodukcijo v materialni . , prolzvodnjl______________________4.561.840______5.214.481 5.691.249 5.640.294 5.641.170 26.749.034 » Datum: aprll 1982 ' t Poročilo stanju in razvoju civilne zaščite v občini Ljubljana Center Doktrinarna načela civilne zaščite v SFRJ, sprejeta aprila 1974, so osnova enotne organiziranosti, priprav-Ijenosti. opremljenosti in delovanja civilne zaščite v primeru vojne ter v elementarnih in drugih hudih ne-srečah. Posledica uporabe doktrinarnih načel civilne zaščite v praksi je številčno povečanje interventnih enot civilne zaščite in izboljšanje usposobljenosti in pripravljenosti sistema zaščite in reševanja za delovanje v vojni. Hiter razvoj civilne zaščite v obdobju 1976-1980, šte-vilčno naraščanje štabov in enot, spremembe v izvaja-nju posameznih ukrepov civilne zaščite in intenzivnost vaj odpirajo vprašanja in probieme, ki zahtevajo novo zakonsko in doktrinarno ureditev civilne zaščite. V kratkem bodo razdelana in sprejeta nova razširjena in dopolnjena doktrinarna načela civilne zaščite v SFRJ, ki bodo deloma spremenila dosedanji način or-ganiziranja civilne zaščite. Poudarek bo na spreme-njeni formaciji enot in štabov za civilno zaščito ter nalogah in procesu njihovega praktičnega usposablja-nja za izvrševanje nalog v vojni. Gre torej za združeva-nje dosedanjih izkušenj iz prakse in iskanje rešitev za še popolnejšo organizacijo enot, štabov in ukrepov civilne zaščite v celoti ter njeno usklajenost s potre-bami in zahtevami, ki izhajajo iz značilnosti vojnih dejstev, ki bi se v morebitni vojni izvajala na našem prostoru. OCENA OGROŽENOSTI Pomembnost in značilnost geostrateškega položaja Ljubljane izhaja predvsem in njene geografske lege. Širše območje, na katerem leži mesto, je najgloblje uklenjeno v geografski prostor južne Evrope in je ne-posredno izpostavljeno vplivu in pritisku držav vzho-dnega in zahodnega bloka. Mesto Ljubljana z občino Ljubljana Center je v tem prostoru pomemben geostra-teški, gospodarski in republiški centerter komunikacij-ski križ, ki se ga nobeden vojno-strateški ali vojno-operativni načrt za omejeno ali radikalno agresijo na SR Slovenijo ne more izogniti. Občina Ljubljana Center je del te celote, ki je zlasti v gospodarskem in političnem pogledu najpomemb-nejši. Vsakršna agresija kateregakoli potencialnega agre-sorja, zlasti pa tista, ki bo v prvem naletu zajetaSR Slovenijo, bo enako težka in usodna za Ljubljano kot celoto in hkrati z njo tudi za občino Ljubljana Center. Center Ljubljane bi bil za agresorja privlačen cilj za zračne napade, s katerimi bi skušal ohrometi gospo-darski in politični pomen mesta. Med objekti, ki so najbolj izpostavljeni, so predvsem komunalne naprave mestnega in občinskega pomena, radiotelevizija, pošthi objekti, železniška postaja in vojašnice. Občina Ljubljana Center ima 32.214 prebivalcav (po-datek iz popisa 1981), vendar pa segostota prebivalcev v občini preko dneva močno spreminja. Vzrok je dnevna migracija Ijudi, saj združgje delo v občini 62.377 delavcev (podatek z I. trimesečje 1981), v sred-njih šolah je približno 17.000 učencev, na visokih in višjih šolah pa vpisanih nad 22.000 študentov. Zaradi navedenega se poprečna gostota prebivalcev na km2 preko dneva zelo menja: od 6.508 prebivalcev na km2 pa do 17.171 na km2 ob konicah, ko je na območju občine ca. 100.000 Ijudi. V primeru agresije bo v občini Ljubljana Center pro-blematična oskrba s pitno vodo, ker nimamo lastnih rezervoarjev in vodnjakov, problematična pa bo tudi oskrba z energijo (električno, toplotno) v primeru po-škodbe vodov. Manj poškodovano bo kanalsko omrežje zaradi relativno globoke lege v zemlji (od 1 -14 m). V občini so tudi telefonske centrale. V primeru nji-hove porušitve oz. uničenja ostane center mesta brez telefonskega omrežja. Neposredno nevarnost za občino predstavljajo tudi katastrofalni potresi in druge hude nesreče (požari, eksplozije itd.). Zaradi morfologije tai Ijubljanske kot-line, njene geografske lege in gospodarske razvitosti ogrožajo Ljubljano in njeno okelico naravne in druge hude nesreče. Najhujše posledice na območju mesta Ljubljane lahko povzročijo rušilni potresi. Področje Ijubljanske kotline leži na križišču različnih geološko-tektonskih prelomnic. Po seizmoloških raziskavah je mesto Ljubljana na širšem območju Ijubljanskega polja deklarirano kot območje 9° MCS. Najbolj bi bilo priza-deto območje občine Ljubljana Vič-Rudnik in deloma občine Center. Velik vpliv na obseg rušenja na posa-meznih območjih bodo imele karakteristike zgradb konstrukcijskega značaja. Ožje območje mesta ima okoli 10.000 zgradb, med katerimi je mnogo starih, pa tudi del novejših ni protipotresno grajen. Novejše zgradbe so grajene po veljavnih predpisih, izdanih po letu 1963, z upoštevanjem potresne odpornosti. Mestno jedro Ljubljane okoli grajskega hriba je gra-jeno iz kamna in opeke in izredno občutljivo na ruše-nje. V primeru potresa pa lahko nastanejo hude posle-dice tudi na prometnih komunikacijah, naelektričnem, toplovodnem, pllnovodnem, vodovodnem in kanaliza-cijskem omrežju. Posledica potresa so lahko tudi po-žari, ki se lahko v posameznih predelih sprevržejo v požarne vihre. Možne pa so na področju občine tudi hude prometne nesreče, snežni zameti in druge hude nesreče, pri katerih bi bilo ogroženo življenje in zdravje velikega števila Ijudi in poškodovana materialna sred-stva. RAZVOJ CIVILNE ZAŠČITE V OBČINI UUBUANA CENTER V LETIH 1980 - 1982 Po doseženih rezultatih pri organiziranju in priprav-Ijanju civilne zaščite ter na podlagi praktičnega delova-nja in preverjanja pripravljenosti civiine zaščite na raz-nih vajah in v akcijah NNNP 80 in 81 ocenjujemo, da je bil v razdobju 1980/82 dosežen v občini Ljubljana Cen-ter napredek v razvoju civilne zaščite. Ta se odraža v vsakoletnem povečanem številu štabov za civilno za-ščito, v vedno večjem številu usposobljenih obveznikov in popolnejši materialni opremljenosti enot in štabov za civilno zaščito. ' Toda kljub pomembnlm uspehom v razvoju civilne zaščite v občini, ugotavljamo, da je razvoj neenakome-ren in predvsem v nekaterih krajevnih skupnostih v zaostanku s sprejetimi cilji. V novoustanovljenih kra-jevnih skupnostih še ne moremo govoriti o načrtnem delu na področju CZ. V krajevnih skupnostih Trg osvo-boditve, Josip Prašnikar, Ledina in Nove Poljane sveti krajevnih skupnosti še vedno niso imenovali štabov za CZ ali pa vanje imenovali neustrezne Ijudi (obveznike JLA, TO, in delovne obveznike). V teh krajevnih skup- nostih se zadovoljivo tudi ne izvaja kadrovanje novih obveznikov v enote CZ. Letos sta občinski štab za CZ v krajevnih skupnostih akcijo vključevanja nerazporeje-nih in nesposobnih vojaških obveznikov CZ. Usposob-Ijenost enot CZ je v krajevnih skupnostih 42,77 od-stotka, 85 odstotkov pa so opremljene s pripadajočo opremo. Boljše pa je stanje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnosti. Število enot in štabov za ci^ilno zaščito se sicer bi-stveno ne povečuje, povečuje pa se število vključenih obveznikov, kar pomeni, da se obstoječe enote in štabi za civilno zaščito kadrovsko krepijo. Usposobljenost teh enot in štabov je 57,62 odstotka. Enote so približno 70 odstotkov opremljene s pripadajočo formacijsko opremo. Manjše OZD imajo ustanovljene splošne enote civilne zaščite, ki zajemajo 15-18 odstotkov skupnega števila zaposlenih. Večje organizacije imajo štabe za civilno zaščito in specializirane enote civilne zaščite. Na nivoju občine deluje občinski štab za civilno zaščito. štab je strokovno operativni organ IS, odgovo-ren aa stanje in razvoj civilne zaščite v občini. Pri občinskem štabu so ustanovljene občinske specializi-rane enote civilne zaščite za pomoč splošnim in spe-cializiranim enotam civilne zaščite v krajevnih skupno-stih in OZD pri odpravljanju posledic vojnih akcij in elementarnih in drugih hudih nesreč. Občinske specia-lizirane enote civilne zaščite so kadrovsko popolnjene, usposobljenost enot je 76 odstotkov, opremljenost pa 96 odstotkov. SAMOZAŠČITA , Samozaščita predstavlja množično bazo za izvajanje največjega dela preventivnih zaščitnih ukrepov. Ob-čani in delpvni Ijudje se usposabljajo za zaščito in reševanje pred vojnimi učinki, elemntarnimi in drugimi nesrečami ter opremljajo z vojnimi sredstvi za osebno in kolektivno zaščito. V okviru samozaščite se ustanovijo splošne enote, ki predstavljajo najbolj organizirano obliko in jedro sa-mozaščite. Usposabljanje delovnih Ijudi in občanov za izvajanje ukrepov in aktivnosti samozaščite in vzajemne pomoči se izvaja: - v rednem vzgojnoizobraževalnem procesu na šolah za šolsko mladino; - v okviru pouka za obrambo in zaščito za mladino, kl je zaključila osnovnošolsko obveznost in ne nada-Ijuje šol srednjega usmerjenega izobraževanja., - v okviru obrambno samozaščitnega usposabljanja delovnih Ijudi in občanov, ki ga organizirajo občine po programu RSLO. Nosilec usposabljanja je bila SZDL, izvajalec DU Bo-rip Kidrič, odgovoren za organizacijo in izvedbo uspo-sabljanja pa sekretariat za Ijudsko obrambo občine, ki je v sodelovanju z delavsko univerzo, družbenopolitič-nimi organizacijami in ZRVS izbral predavatelje in po-skrbel za njihovo strokovno in metodično pripravo. Od celotnega števila 10.850 vabljenih se je 145 pre-davanj udeležilo v letu 1981-1982 51,3 odstotka vablje-nih ali 5.566. Vzroki za tako udeležbo so deloma v spremenjenm načlnu vabljenja, ki namesto pozivanja in sklicevanja na sankcije predpostavlja osveščenost delovnih Ijudi in občanov za obrambno in samozaščitno usposabljanje, v pomanjkljivostih registra prebivalstva na kateremu temeljijo seznami vabljenih in premajhen časovnem premoru med ciklusi predavanj. K izvedbi pouka, bi se morale v večji meri vključiti tudi družbenopolitične organizacije vkrajevnih skupnostih. Obrambno zaščitno usposabljanje prebivalstva v letu 1981/1982 ima še določene pomanjkljivosti, vendar pa se stalno organizacijsko in vsebinsko izboljšuje. Upo-rabo modernih učnih pripomočkov bi morali uveljaviti v vseh krajevnih skupnostih. Posamezni spodrsljaji prj izvedbi pouka kot npr., da predavanje odpade zaradr odsotnosti predavatelja, se organizatorju ne bi smeli primeriti. K usposabljanju delovnih Ijudi in občanov na tem področju pomembno prispevajo akcije NNNP. Ta oblika obrambno zaščitnih aktivnosti je izjemnega po-mena za osveščanje delovnih Ijudi in občanovo nujno-sti in uspešnosti obrambe in zaščite in za njihovo usposabljanje za izvajanje konkretnih nalog s tega področja. ORGANIZACIJA CIVILNE ZAŠČITE V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA Civilna zaščlta v OZD je organizirana v skladu z občinskim odlokom o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Ljubljana Center. Vključuje 16-18% od skupnega števila zaposlenih delavcev. Manjše OZD, ki imajo manj kot 50 zaposle-nih, imajo samostojne splošne ekipe civilne zaščite (5 obveznikov) ali pa imajo organizirano civilno zaščito v okviru civilne zaščite krajevnih skupnosti oz. civilne zaščite v poslovnih ali v poslovno-stanovanjskih stav-bah. Večje OZD z več sto zaposlenimi imajo organizi-rane štabe za civilno zaščito in specializirane enote civilne zaščite. Med enotami različnih specialnosti v OZD in drugih delovnih skupnosti so najštevilnejše gasilske enote, enota za prvo medicinsko pomoč in tehnično reševalne enote. V OZD je bilo v letu 1981 vključenih v gnote civilne zaščite 6.284 obveznikov. a) Proizvodne organizacije združenega dela Na območju občine ima organizirano civilno zaščito 17 proizvodnih OZD. Od tega jih ima 7 splošne enote civilne zaščite, 10 pa specializirane enote civilne za-ščite, ki jih vodijo štabi za CZ. Enote so kadrovsko popolnjene s pripadajočo materialno-tehnično opremo, zadovoljiva pa je tudi njihova usposobljenost. Zelo dobra je opremljenost obveznikov z osebno za-ščitno opremo. Zaradi narave dejavnosti OZD je v njih največ gasilskih enot in enot za nudenje prve medicin-ske pomoči. Štabi za CZ sodelujejo s štabi krajevnih skupnosti. Vsako leto tekoče obveščajo občinski štab za CZ o svojih vajah, ki jih načrtujejo v svojih letnih programih aktivnosti CZ. Oobro sodelovanje štabov za CZ s štabi v nekaterih krajevnih skupnostih in občin-skim štabom odražajo tudi njihovi načrti CZ, ki so izdelani po enotnih navodilih za izdelavo načrtov iz leta 1979 in omogočajo uspešno delovanje CZ v primeru vojne in ob elementarnih in drugih hudih nesrečah. Najpomembnejše proizvodne OZD, ki imajo zelo do-bro organizirano CZ so: DO Rog, Kaitonažna tovarna Ljubljana in DO Pletenina. b) Komunatne organlzaclje združenega dela Komunalne OZD so posebno pomembne za CZ, ker se sicer z zaščito in reševanjem ož. podobnimi nalo-gami ukvarjajo že v okviru svoje redne dejavnosti. Te OZD se morajo usposobiti za nujne in hitre intervencije pri odstranjevanju poškodb in okvar na prehodnicah, vodovodnem omrežju, kanallzaciji, plinovodnem omrežju itd. Zaradi tega se morajo delavci teh organi-zacij usposobiti za delo v najtežjih vojnih razmerah. Na območju občine Ljubljana Center je osem komunalnih OZD^pz. njihovih TOZD. Štiri od njih imajo organizirane tudi splošne enote CZ, v katerih je vključenih 128 obveznikov. V sKladu z izhodiščem, da se pri zaščiti In reševanju prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah in v drugih izrednih razmerah angažirajo v okviru CZ vsi razpolož-Ijivi kadrovski in materialni potenciali komunalnih OZO, so te organizacije mestnega pomena in zato vezane na mestni Stab za CZ. Predstavljajo interventne sile CZ za izvajanje najzahtevnejših nalog CZ na najbolj ogrožepih oz. prizadetih območjih mesta. c) Gradbene organizaclje združenega dela Večje gradbene organizacije so zaradi narave svo-jega deia in materialno tehničnih sredstev, s katerimi razpolagajo z vidika CZ, v pristojnosti mestnega štaba za CZ. ivla omočju občine Ljubljana Center je občin-skega pomena GP Universal, v katerem je ustanovljena občinska specializirana enota CZ za odstranjevanje ruševin. Ta delovna organizacija ima tudi splošno enoto CZ. Načrt CZ v GP Universal je usklajen z občin-skim načrtom CZ, kar je pomembno zaradi pričakova-nih del in rokov, v katerih bo morala izvršiti svoje nafoge na področju reševanja iz ruševin, razčiščevanja in odvoza ruševin in graditve improviziranih zaklonišč in drugih potrebnih objektov. Težave so zaradi neza-dostnega števila ustreznih kadrov za razširjen obseg dejavnosti v izrednih razmerah in nezadostnih zalog gradbenih materialov (les, cement, montažni odri itd.), ki bodo potrebni za zagotovitev vseh potreb. d) Obrtne organizacije združenega dela Na območju občine je organizirana CZ v devet obrt-nih OZD. Obrtne organizacije imajo predvsem splošne cenote CZ, le DO Labod - kemična čistilnica ima usta-novljene specializirane enote CZ. Zaradi majhnega šte-vila zaposienih delavcev v teh OZD tudi njihove enote niso številne (od 5 do 20 članov). Z vidika CZ je dejavnost obrtnih OZD pomembna predvsem zato, ker morajo te organizacije s svojim potencialom v vojni okrepiti komunalne in gradbene organizacije. Tudi v teh organizacijah so težave s kadri, saj so večina moških obvezniki oboroženih sil (47%). e) Zdravstvene organizaclje združenega dela Zdravstvene organizacije so izredno pomembne za uspešno delovanje sistema CZ v primeru vojne in v elementarnih in drugih hudih nesrečah. Enote CZ so organizirane v Zavodu SRS za zdrav-stveno varstvo, Kliničnem centru in v Zavodu SRS za transfuzijo krvi. Povsod imajo organizirane specializi-rane enote CZ, poudarek pa je na enotah prve medicin-ske pomoči in tehnično reševalnih enotah. Načrti zdravstva za delovanje v vojni in v elementar-nih in drugih hudih nesrečah so usklajeni zobčinskimi načrti CZ in ažurni. V občini je v primeru vojne načrtovano in priprav-Ijeno delovanje 19 zdravstvenih postaj. Zdravstvene postaje na območju občine razvija Zdravstveni dom Ljubljana - TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Center. Za zdravstvene postaje, je zagotovljena najnujnejša medicinska oprema in ustrezna količina sanitetnega materiala. . Dobro je nasploh organiziran sistem nudenja prve medicinske ponrvoči. Prvo pomoč poškodovancu nudi ekipa PMP krajevne skupnosti ali OZD. Ekipa nato prenese poškodovanca do določenega zbornega me-sta, kjer je praviloma tudi postaja splošne medicinske pomoči, od tam pa poškodovanca, če je potrebno, prepeljejo v Zdravstveno postajo ali bolnišnico. Zdravstveni kadri še niso dovolj praktično usposob- Ueni za delovanje po napadih z orožjl za množiftno. unifievanje (jedrsko, kemično in biološko orožje). Pro-blem predstavlja tudi nezadostna opremljenost z zašči-tami in drugimi sredstvi za delo na kontaminiranih POdroejih. f) Druga organizaclja zdruianaga dala In delovna •kupnosti Zelo dobro imajo organizirano CZ nekatere pro-fnetne OZD, tako npr. ŽTO TOZD za promet Ljubljana in podjetje za PTT promet. Med trgovskimi DO na območju občine ima najmoč-nejšo organizacijo CZ Nama in Metalka, na področju Oostinstva in turizma izstopa Kompas, na podroftju finančnih, tehničnih in poslovnih storitev Jugobanka in LB Združena banka. Na področju negospodarstva velja na področju izobraževanja izpostaviti fakulteto za strojništvo. Ta ima odlično izdelan in tudi uporaben načrt CZ, redno izvaja praktične vaje in teoretično usposablja obveznike civilne zaščite. Od organov DPS •nia dobor razvito CZ izvršni svet skupščine SRS in Narodna banka. Največje težave negospodarskim delovnim organiza-cijam prestavljajo predvsem finančna sredstva za na-kup materialno-tehničnih sredstev, predvsem po nji-hovi več kot 100% podražitvi v zadnjih dveh letih. Večje OZD in delovne skupnosti, ki imajo štabe in sPecializirane enote CZ, imajo bolje izdelane in ažur-n©jše načrte CZ, bolje izdelan sistem pozivanja obvez-n'kov in popolnejše so opremljene. štabi za CZ imajo stalen stik s štabi za CZ tistih krajevnih skupnosti, kjer •so štabi aktivni, stalno popolnjujejo enote CZ z novimi °bvezniki in skrbijo za tekoče teoretično in praktično usposabljanje. Nadaljnji razvoj CZ v OZD v občini je usmerjen pred-vsem v kadrovsko krepitev štabov za CZ, saj so le kadrovsko popolni in strokovno usposobljeni štabi po-rok za ustanavljanje novih enot CZ, kadrovSko krepitev °bstoječih enot, za izvajanje plana osnovnega in do-Polnilnega ugposabljanja obveznikov in realizacijo P'ana opremljanja enot s pripadajočimi materialnimi sredstvi. V osnovnih usmeritvah in programih razvoja C2 na območju občine je dan velik poudarek tudi ustanavljanju splošnih enot CZ v OZD, ki predstavljajo najširšo bazo organizirane CZ. ENOTE IN ŠTABI ZA CIVILNO ZAŠČITO a) Enote clvllne zaščlte Enote CZ so posebno organiziran ter tehnično in strokovno usposobljen del CZ, namenjen zaščiti in reševanju Ijudi in materialnih dobrin v vojni, ob narav-n'h in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih ra*merah. V CZ poznamo dve vrsti enot: — splošne enote CZ, ki se organizirajo v temeljnih in drugih OZD, v krajevnih skupnostih, vvečjih stanovanj-skih in stanovanjsko poslovnih zgradbah in v ulicah; - specializirane enote CZ, ki se kot interventne enote za izvajanje zahtevnejših ukrepov in nalog orga-nizirajo v temeljnih in drugih OZD, v krajevnih skupno-stih in v družbenopolitičnih skupnostih. Pormacijske oblike enot CZ so: ekipa, oddelek, vod, četa in združeni odred CZ. Na območju občine je v enote CZ vključenih 7.897 obveznikov. Od tega je 6.284 obveznikov vključenih v terrieljne in druge OZD, 368 obveznikov v enote krajev-n'h skupnosti in 217 obveznikov v občinske specializi-rarie enote. Od skupnega števila 7.897 obveznikov je 3-941 obveznikov vključenih v specializirane enote CZ, 3-256 pa v splošne enote CZ. Številožensk venotah CZ je 4.492 ali 56,8%. Največje število žensk je vključenih v enote za prvo medicinsko pomoč m enote za socialno delo, najmanj pa v gasilske enote in tehnično-reše-valne enote. V enotah je mladih do 27 let 1.352 all 17,1%. Med enotami različnih specialnosti so najštevllč-nejše enote za prvo medicinsko pomoč, sledijo gasil-ske enote, tehnično-reševalne enote in enote za zveze, kar kaže na to, da je organizacija CZ v občini prilago-jena težiščnim nalogam reševanja in zaščite. Po forma-cijski obliki imamo v občini ekipe, oddelke, vode in čete CZ, nimamo pa v skladu z dogovorom v Ljubljani združenih odredov, ker področje pokriva združeni odred mesta, v katerega pa občina vključuje četo RBK. Pri občinskem štabu za CZ so organizirane 4 specia-lizirane enote, v krajevnih skupnostih pa je organizira-nih 59 specializiranih in 49 splošnih enot, v temeljnih in drugih OZD pa 269 specializiranih in 205 splošnih enot CZ. Čeprav je bil v organiziranosti CZ dosežen v obdobju 1980-1982 velik napredek, s stanjem enot še ne mo-remo biti zadovoljni. Občinske specializirane enote in enote v večjih OZD so dobro organizirane. Organizira-nost splošnih enot v stanovanjskih in stanovanjsko poslovnih-zgradbah in ulicah pa je slabša. Ob tem je občinski štab za CZ ugotovil, da je v krajevnih skupno-stih oz. hišah in ulicah otežkočeno delo na vzpostavlja-nju čvrste organizacije CZ zaradi naslednjih težav: - razvoj civilne zaščite je v soodvisnosti od razvitosti hišne samouprave. Kjer ta samouprava ni dobro ra-zvita, tudi CZ nima ustreznega mesta; - samoupravna stanovanjska skupnost je še pre-malo naravnana k reševanju problemov opremljanja enot po hišah in ulicah; - prepogosto se pojavljajo dvojne medseboj izklju-čujoče razporeditve obveznikov CZ; - štabi za CZ v krajevnih skupnostih se premalo vključujeju v reševanje problemov organiziranja enot CZ v stanovanjskih zgradbah in ulicah. Enote za uporabo in vzdrževanje zaklonišč še niso povsod formirane. b) Štabi za civilno zaščito Za organizirano strokovno operativno vodenje v CZ so ustanovljeni štabi za CZ, ki so strokovno operativni in izvršilni organi za neposredno vodenje in koordina-cijo zaščitnih in reševalnih akcij enot CZ na svojem območju. Na območju občine deluje 49 štabov, od tega je poleg občinskega štaba 8 štabov v krajevnih skupno-stih in 40 v temeljnih in drugih OZD. štabi štejejo skupno 415 članov, od tega 120 ali 28,9% žensk in 19 ali 4,5% mladine do 27 let. Kadrovska sestava, tako starostna kot strokovna, je zadovoljiva v občinskem štabu in nekaterih štabih večjih OZD kot so: Pletenina, Rog, Kartonažna tovarna Ljubljana. Dokaj slaba pa je sestava štaba v nekaterih krajevnih skupnostih (Kolo-dvor, Ajdovščina). Krajevne skupnosti Josip Prašnikar, Trg osvoboditve, Ledina in Nove Poljane pa štabov za CZ še nimajo. Štabi za CZ svoje vloge povsem še ne uresničujejo dovolj uspešno. Njihova aktivnost je sicer v glavnem usmerjena v vodenje zaščitnih in reševalnih akcij, ven-dar je nekje več, nekje manj pomanjkljiva na področju načrtovanja, organiziranja, usposabljanja in opremlja-nja enot CZ ter povezovanja, usklajevanja in usmerja-nja priprav med posameznimi subjekti. Bolj bodo mo-rali biti naravnani tudi na preventivno delovanje. c) Kadrovska problematika V enote in štabe za CZ je bilo koncem leta 1981 vključenih 8.312 obveznikov. Srednjeročno načrtova-nje za obdobje 1981-1985 predvideva, da bo do konca leta 1985 vključenih v CZ od 16-17% prebivalstva. Načrt je realen in pričakovatl j«, da bo uresničen pred-vsem z večjimi napori krajevnih skupnosti. V CZ je vključenlh več kot 50% žensk (4.610 ali 55,4%) in 16,5% mladih (1.371). Mladih je v enotah CZ sorazmerno mnogo, prestari pa so po sestavi štabi za CZ. V njih je tudi premalo žensk (28,9%). Delež žensk v organiziranih delih CZ še vedno ni sorazmeren s potrebami in možnostmi, zlasti še, če upoštevamo, da je moška populacija pretežno vključena v oborožene sile in na druge vojne dolžnosti. Zato so potrebna nadaljnja prizadevanja za večje vklju-čevanje žensk v enote in štabe za CZ, razen v enote za prvo medicinsko pomoč in socialno delo, kjer je že 98% delež žensk. Predvsem v morebitnih vojnih razme-rah bodo ženske morale nositi težo zaščitnih in reše-valnih ukrepov. Z uresničevanjem kadrovske politike na območju CZ v splošnem še ne moremo biti zadovoljni. To politiko moramo uveljavljati kot načrtno, smotrno in stalno prizadevanje in dejavnost vseh odgovornih družbeno-političnih in strokovnih dejavnikov. Pri kadrovanju na posamezne dolžnosti in naloge v CZ moramo v večji meri upoštevati znanja, sposobnosti in želje posameznikov, ki neposredno vplivajo na nji-hovo večjo motiviranost, iniciativnost in ustvarjalnost, kar je za uspešno zaščito in reševanje še posebej pomembno. d) Usposabljanje v civilni zaščiti Pri razvijanju enot CZ je bila pozornost usmerjena predvsem na tiste enote, ki so najpogosteje potrebne za reševanje v vojni in ob naravnih in drugih hudih nesrečah. Ob taki usmeritvi pa so bile zapostavljene nekatere enote, ki so potrebne za specialno delo na terenu, zlasti enote za RBK zaščito. Večjo pozornost terja tudi usposabljanje enot CZ v stanovanjskih hišah. liani se je sicer povečalo število vključenih obvezni-kov, ki so končali osnovni pouk, vendar odstotek uspo-sobljenosti bistveno ne raste zaradi stalnega priliva novih obveznikov. Ker moramo tudi v prihodrvje raču-nati na znaten odliv obveznikov iz enot (starostna meja, zdravstveni in drugi razlogi) ter na priliv novih obvezni-kov, bo treba nadalje pospešiti pouk v vseh enotah. To . velja tudi za štabe za CZ. Oblike pouka za izobraževanje pripadnikov enot in štabov za CZ delimo na: - osnovni pouk, ki je dbločen z zakonom in znaša od '50 do 100 ur. Dolžni so ga opraviti vsi pripadniki enot in štabov za CZ. Predstavlja temelj»usposobljenosti posa-meznika za opravljanje nalog v CZ. Vsebina učnih načrtov je prirejena za pripadnike posameznih enot CZ; - dopolnilni pouk je obvezen za vse phpadnike enot in štabov za CZ, ki so uspešno opravili osnovni pouk. Traja.do 25 učnih ur. Praviloma mora dopolnilni pouk potekati po formacijah enot CZ (ekipa, oddelek, vod ali četa), s poudarkom na praktičnem izvajanju pridoblje-nega znanja in vajah. Usposabljanje ovirajo dvojni razporedi obveznikov. Zaradi površnega in pomanjkljivega preverjanja pred vključitvijo pripadnikov v enote CZ, prihaja do pogostih intervencij, kar otežkoča oblikovanje učnih skupin in pogojuje velik osip. Kadrovske težave so še posebej velike pri dopolnil-nem pouku, ki se izvaja po formaciji enot. Zaradi od-sotnosti posameznega člana ekipe ali oddelka je one-mogočeno delo cele formacije in se zato večkrat pouk prekine. Težave so tudi zaradi različnega izobrazbenega se-stava obveznikov CZ. DU Boris Kidrič kot nošilec uspo-sabljanja onot bi morala posvetiti večjo pozornost tudi strokovni in andragoški usposobljenosti predavatelj-skega kadra. Predvsem OZD bi morali v večji meri omogočati, da v skladu s predpisanim programom same izvedejo pouk. Tako organiziran pouk omogoča časovno razporedi-tev, ki ustreza obveznikom CZ in ne moti dela. Z anga-žiranjem lastnih predavateljev je tak pouk tudi bolj usmerjen k praktičnim nalogam CZ in značilnostim okolja. Izvajalci pouka bi morali zaradi motivacije obvezni-kov in racionalizacije oblik dosledno upoštevati verifi-cirana predznanja tečajnikov. Temu ustrezno je treba prilagoditi učne programe. e) Opremljanje enot in štabov za civilno zaščito Srednjeročni načrt opremljanja enot in štabov za CZ v temeljnih in drugih OZD, krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih predvideva v obdobju 1981-1985 80% opremljenost obstoječih in novousta-novljenih enot in štabov za CZ in 110% opremljenost občinskih specializiranih enot CZ. Po podatkih iz letnil\poročil za leto 1981 so enote CZ v OZD 65% opremljene, specializirane enote v krajev-nih skupnostih 70%, občinske specializirane enote pa 90% s pripadajočo opremo po materialni formaciji CZ. Opremijanje teče v skladu s srednjeročnim načrtom. Težave so pri nabavi opreme iz uvoza, ki je že dalj časa ni na tržišču (komandni dezimetri, gasilske briz-galne Rosenbauer, motorne žage, akumulatorske sve-tilke in druga specialna oprema). Primanjkuje pa tudi sredstev domačih proizvajalcev, ki so namenjena izvozu (šotori, sredstva zvez). Poseben problem so skladišča opreme CZ. Večina krajevnih skupnosti ima opremo vskladiščeno v neu-streznih prostorih. Ti so premajhni in v nekaterih pri-merih tudi vlažni. Boljše pogoje skladiščenja opreme imajo krajevne skupnosti Gradišče, Kolodvor in Stara Ljubljana. Letos smo uredili del zaklonišča v OŠ Tone Tomšič za potrebe CZ v krajevni skupnosti Poljane, uredili bivši stanovanjski prostor na Karlovški 15 za skladišče opreme krajevne skupnosti Prule in preure-dili bivše skladišče DO Coreal v Vegovi ulici 4 za potrebe občinske specializirane gasilske enote in CZ krajevnih skupnosti Trg osvoboditve in Stara Ljubljana. Iskanje primernih prostorov za skladiščenje opreme v občini je zelo težavno tudi zaradi premajhne angažira-nosti štabov za CZ v krajevnih skupnostih. Pri občinskem štabu za CZ seod leta 1981 oblikujejo občinske materialne rezerve. To so materialna sredstva (šotori, postelje, odeje, kuhinje itd.), namenjena za nastanitev prizadetega prebivalstva v primeru katastro-falnega potresa ali drugih hudih elementamih nesreč. Trenutno ta sredstva zadoščajo za postavitev tabora za 500 občanov. Do lete 1985 bodo te rezerve povečane na velikost tabora za 2000 občanov. Materialne rezerve so vskladiščene v javnem zaklonišču na Leninovem parku, ki pa za skladiščenje ni primerno. Zaklonišče je vlažno in bo treba poiskati ustrezno drugo rešitev. Opremo vzdržujejo deloma tudi taborniki, ki jo obča-sno koristijo za svoje aktivnosti. POMEMBNEJŠI UKREPI CIVILNE ZAŠČITE a) Zaklanjanje V primeru agresije v občini ne bi bilo neogroženih območij. Zato je v razmerah sodobne vojne zaklanjanje prebivalstva vzaklontščih indruglh primernihzaščitnih objektih najučinkovitejši iikrep zaščite prebivalstva. Že v miru skuSamo zagotoviti čimveč zakloniščnih mest v "zakloniščih dopolnilne, osnovne in pojačane zaščlte. V skladu z zasnovo aploSne Ijudske obrambe strmlmo za tem, da zagotovimo pogoje za množično zaklanjanje delovnih Ijudi in občanov v njihovem bivalnem in de-lovnem okolju in na javnem mestu. V primeru neposredne vojne nevarnosti in vojne se bo število prebivalcev v občini zmanjšalo zaradi od-hoda v OS, disperzije in evakuacije na približno 21.500. Za vse druge prebivalce, ki bodo ostali v občini, bo potrebno urediti zaklanjanje bodisi v zaklonilnikih ali v adaptiranih za zaklanjanje primernih kletnih prostorih. Na podlagi pravilnika o tehničnih normativih, ki ga je izdal zvezni sekretariat za Ijudsko obrambo in republi-škega zakona o Ijudski obrambi je izdan mestni odlok o graditvi zaklonišč. Ta odlok je mesto Ljubljana sprejelo leta 1977. Po njem je Ijubljansko območje razvrščeno v tricone, od katerih je v prvi in drugi obvezna graditev zaklonišč za zasebne in družbene investitorje, v tretji coni pa so zasebni investitorji oproščeni te opveznosti. V Ljubljani smo sprejeli načrt graditve javnih zaklo-nišč do leta 2000. Sestavni del tega načrta je tudi načrt graditve javnih zaklonišč na območju naše občine. Ogroženost področja občine daje naši občini pre-dnost pri graditvi zaklonišč. Za potrebe zaklanjanja se lahko ustrezno preuredijo tudi kletni prostori. Mestni sekretariat za Ijudsko obrambo je v letu 1981 izdal navodilo o razvrstitvi prostorov v stanovanjskih in drugih objektih v pro-store, ki so primerni za zakianjanje. Občinski štab za civilno zaščito je v mesecu maju in juniju 1981 v sodelovanju s štabom za CZ krajevne skupnosti Gradišče, strokovno stužbo Staninvesta in s službo za zaščitne objekte pri mestnem sekretariatu za Ijudsko obrambo pregledal in evidentiral vse ustrezne prostore na območju krajevne skupnosti Gradišče. Ak-cijo bomo nadaljevali v vseh krajevnih skupnostih. b) Varstvo pred požari Ukrep protipožarne zaščite izvajajo na območju ob-čine gasilsko društvo Ljubljana mesto, industrijskaga-silska društva, samostojne gasilske enote v OZD in gasilske enote CZ. V društva in enote je vključenih okoli 1.000 gasilcev oz. obveznikov gasilskih enot CZ. Z razpoložljivimi zmogljivostmi gasilskega društva Ljub-Ijana mesto, industrijskih gasilskih društev, samostoj-nih gasilskih enot in specializiranih gasilskih enot CZ je moč zagotoviti izvajanje predvidenih ukrepov za zaščito pred požari, ne pa obvladovati večje število sočasnih požarov. * Pomembna pridobitev na področju požarnega var-stva v občini so v letu 1981 zgrajena črpališča požarne vode na nabrežju reke Ljubljanice. S primerno te-hnično opremo - gasilskimi črpalkami je tako mogoče črpati vodo iz Ljubljanice v vseh predelih naše občine. c) Reševanje Iz ruševin In odstranjevanje ruševln Reševanje iz ruševin in odstranjevanje ruševin je pomemben in zahteven ukrep CZ. Reševanje je organi-zirano v obliki specializiranih enot CZ v krajevnih skup-nostih in občinske specializirane enotevGP Universal. Ukrep je specifičen, saj se zelo redko izvaja v mirnem času - razen ob veltkih naravnih nesrečah. Pri reševanju iz ruševin poleg specializiranih enot CZ in gradbenih organizacij, ki se s svojo dejavnostjo vključujejo v izvajanje tega ukrepa, sodelujejo tudi vse druge enote CZ, po potrebi pa tudi občani in delavci v organizacijah združenega dela in drugih samouprav-nih organizacijah in skupnostih. d) Prva mediclnska pomoč Pri nenadni agresiji all katastrofalnem potresu in drugih elementarnih nesrečah lahko pride v relativno kratkem času do velikega števila poškodovancev. Prvo medicinsko pomofi prebivalstvu, ogroženemu oz. prizadetemu zaradi vojnih akcij all naravnih nesreč, organizirajo in izvajajo delovni Ijudje in občani vokviru množične samozaščite, enot za prvo medicinsko po-moč CZ, enot Rdečega križa, splošnih enot CZ in zdravstvene službe. Prvo medicinsko pomoč izvajamo tako, da nudimo pomoč na kraju poškodbe ali obolenja, kasneje pa transportiramo ranjence in bolne v postaje splošne medicinske pomoči. Na mestu množičnih ranitev in poškodb se najprej aktivirajo ekipe prve medicinske pomoči CZ iz krajev-nih skupnosti, OZP in drugih organizacij, splošne enote CZ infobčinska specializirana enota za prvo medicinsko pomoč. Njihove akcije vodijo in usklajujejo štabi za CZ v krajevnih skupnostih in OZD oz. občinski štab za CZ. e) Evakuacija ' V občini Ljubljana Center zajema evakuacija nasled-nje kategorije občanov: - matere z otroci do 6. leta starosti; - otroci od 7. do 14. leta starosti, ki se evakuirajo skupaj z materjo, ki ima otroka mlajšega od 6 let; - bolni, onemogli in invalidi; - stari nad 75 let. ObčinSki štab za CZ, štabi za CZ v krajevnih skupno-stih in odbori za evakuacijo morajo skrbeti za nemoten in usklajen potek evakuacije od zbirnega mesta do namestitve na nastanitvenem območju. Občani se eva-kuirajo v vnaprej določena nastanitvena območja. Z evakuacijo Ijudi iz občine se želi zmanjšati številožrtev ob zračnih in drugih napadih. f) Drugi ukrepi civilne zaščite Ukrep radiološko-biološko-kemične zaščite izvajajo specializirane enote CZ v OZD in krajevnih skupnostih in četa za RBK zaščito sestavljena iz obveznikov CZ v občini v sestavu združenega odreda. Ekipe oz. enote OZD in kraievnih skupnosti opravljajo le RBK izvidniš-tvo, medtem ko opravlja četa tudi RBK dekontamina-cijo. Opremljenost prebivalstva z osebnimi zaščitnimi sredstvi še ni zadovoljiva. Oskrba ogroženega in prizadetega prebivalstva je omejena predvsem na zagotavljanje pogojev za pre-skrbo prebivalstva s hrano in drugimi življenjsko po-membnimi sredstvi. Ukrep zatemnjevanja določa način zatemnjevanja stanovanjskih in drugih objektov in javnih površin. Pripravljen je občinski odlok o zatemnjevanju. Ukrepi asanacija terena, prva veterinarska pomoč, maskiranje in dezaktiviranje neeksplodiranih ubojnih sredstev še niso ustrezno izdelani, ker v občini nimamo ustreznih enot CZ. Dezaktiviranje opravlja na območju občine posebna enota milice pri RSNZ, asanacijo terena pa komunalno podjetje Ljubljana - TOZD Žale. DRUŽBENE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA V PRIPRAVAH IN DELOVANJU CIVILNE ZAŠČITE Mnoge družbene organizacije in društva se skoraj s celotno svojo dejavnostjo vključujejo v enotni obrambno-samozaščitni sistem. Med temi imajo po-sebno pomembno mesto gasilske organizacije, Rdeči križ, taborniki, jamarji, radioamaterji indruga interesna združenja. Akcije NNNP in nekatere večje nesreče so v celoti potrdile usmeritev, da moramo z načrtnimi in stalnimi pripravami krepiti sposobnost in pripravljenost tistih družbenih struktur, ki se že v svoji primarni dejavnosti ukvarjajo z zaščito in reševanjem prebivalstva in mate-rialnih dobrin. a) Oaallaka organlzaclja In druitva Enote gasilskih društev in pokiicne gasiiske enote predstavljajo pomemben del sil civilne zaščite. Da je izvajanje nalog gasilskih organizactj v okviru CZ čim bolj učinkovito, se priprave gasilskih organizacij in CZ medsebojno usklajujejo. V občini smo na področju požarnega varstva takole organizirani: 1. SIS za varstvo pred požarom 2. Občinska gasilska zveza 3. Gasilsko društvo Ljubljana mesto 4. Industrijsko gasilsko društvo DO Pletenina 5. Industrijsko glasilsko društvo DO Komunalno po-djetje Ljubljana 6. Industrijsko gasilsko društvo Kartonažna tovarna Ljubljana 7. Gasilska enota tiskarne Ljudska pravica 8. Občinska specializirana enota CZ in specializirane enote po krajevnih skupnostih. Gasilsko društvo Ljubljana mesto je največja po-klicna gasilska organizacija v občini. Ima 96 operativ-nih gasilcev. Z izvajanjem letnega programa dela se aktivno vključuje v izvajanje aktivnosti CZ. V zadnjem času se vse bolj angažira pri usposabljanju specializi-ranih enot CZ, sodeluje v akcijah preventivnih pregle-dov hidrantov in kleti ter podstrešij, nudi svoje prostore za zborno mesto in hkrati skladišče občinske speciali-zirane gasilske enote CZ. Zelo so aktivna industrijska gasilska društva. Njihovi gasilci so strokovno zelo dobro usposobljeni, kar vsako leto dokažejo z dobrimi uvrstitvami na občin-skem tekmovanju gasilskih enot in višjih tekmovanjih. Opremljenost enot gasilskega društva in industrij-skih gasilskih društev je zadovoljiva za posredovanje ob požarih v miru, razen za primer katstrofalnih poža-rov. Za posredovanje ob vojnih akcijah pa jim primanj-kuje sredstev za osebno radiološko-biološko-kemično zaščito, cistern za dovoz vode na požarišče, opreme cistern za dekontaminacijo in rezervnih cevnih mate-rialov ter različnih armatur. Reševanje iz visokih zgradb pa je sicer otežkočeno, ker vse nimajo požarnih stopnic, razvita pa tudi niso tehnična sredstva za reše-vanje. Njitiova operativna pripravljenost za vojno je precej slabša in sicer zato, ker ima večina prostovoljnih gasil-cev vojni razpored, tako da so enote v primeru vojne močno kadrovsko okrnjene. S posebnimi načrti je treba predvideti, kako bi se v vojni izkoristila njihova draga tehnična sredstva b) Organizacija Rdečega križa Sodelovanje Rdečega križa in CZ se najbolj odraža pri skupni organizaciji in izvajanju osnovnega in do-polnilnega pouka za specializirane enote CZ. Občinski odbor Rdečega križa izvaja priprave za delovanje orga-nizacije Rdečega križa ob morebitni vojni nevarnosti, v vojni in ob naravnih in drugih hudih nesrečah po svo-jem načrtu, v katerem je zagotovljeno vključevanje Rdečega križa v dejavnosti CZ na področju: zdrav-stvene vzgoje prebivalstva, usposabljanja za nudenje najosnovnejše prve medicinske pomoči, nege bolni-kov, organizacije krvodajalskih akcij itd. Rdeči križ, predvsem mestni odbor Rdečega križa, se je letos uveljavil kot glavni izvajalec usposabljanja ekip prve medicinske pomoti CZ. Občinski odbor Rdečega križa je na področju občine skupaj z občinskim štabom za CZ organizator tekmovanja ekip prve medicinske pomoči v šolah, krajevnih skupnostih in OZD. V letu 1980 je bilo organizirano VII. občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči CZ in Rdečega križa, na kate-rem je sodelovalo 33 ekip prve pomoči s 198 tekmo-valcl. VIII. tekmovanje bo letos. V okviru obfilnskega odbora Rdečega križa je orga-niziranlh v«č ekip prve medicinske pomoči, ki so opremljene s potrebno opremo za nudenje prve po-moči. Razen navedenih ekip so v okviru občinskega odbora Rdečega križa organizirane tudi eHipe za so-cialno delo. Oelo teh ekip je zelo pomembno predvsem pii pripravah in izvajanju evakuacije prebivalstva. c Drug« družben* organizad]« in druitv« Na območju občine dela Zveza tabornikov občlne Ljubljana Center s tremi odredi (Sivi volk, Zmajev odred in odred Tone Tomšič). Taborniška organizacija je zlasti v primeru katastrofalnega potresa in drugih hudih elementarnih nesreč zelo pomembna za uspešno delovanje sistema CZ v občini. V pripravi je sporazum med občinskim štabom CZ in Zvezo taborni-kov, na podlagi katerega bo imel občinski štab v izre-dnih situacijah na voljo posebno specializirano enoto tabornikov za postavitev in ureditevšdtorišč, namenje-nih prizadetim občanom. Jamarji so specialisti za spuščanjepo vrveh. Njihove izkušnje in znanja bodo prišle do izraza pri reševanju Ijudi iz višjih nadstropij stavb tam, kjer gasilske lestve ne sežejo. Posebno vlogo v CZ imajo tudi radioamaterji. S svo-jitni sredstvi zvez lahko izdatno pomagajo pri operativ-nosti enot in štabov za CZ. Občinska radioamaterska organizacija Kričač na-črtno usposablja kadre za vzpostavljanje radijskih zvez. Občinski sekretariat za Ijudsko obrabmo ji nudi ustrezno pomoč pri nabavi tehničnih sredstev zvez in zagotovitvi ustreznih prostorov za delo in sodeluje pri usposabljanju mladih radioamaterjev. Na podoben način se v priprave in dejavnost CZ vključujejo tudi druge mružbene organizacije in intere-sna združenja. JUV, TO IN NZ V PRIPRAVAH IN AKCIJAH CIVILNE ZAŠČITE JLA, TO in NZ se vključujejo v akcije CZ zlasti v primeru katastrofalnega potresa in drugih hudih ele-mentarnih nesreč. Vključevanje teh struktur pa zaen-krat še ni usklajeno s pripravami CZ za odpravo posle-dic elementarnih nesreč. Občinski načrt CZ za ukrepanje ob naravnih nesre-čah vsebuje posebno prilogo-načrt ukrepov in postop-kov garnizona Ljubljana v primeru potresa. Ta načrt je treba v sodelovanju z garnizonom Ljubljana še bolj konkretizirati. Podobno je tudi sodelovanje CZ s TO. Razen izme-njave nekaterih podatkov, povsem tehnične narave, medsebojno sodelovanje pri usklajevanju načrtov upo-rabe sil in sredstev za zaščito in reševanje še ni na zadovoljivem nivoju. V sistemu CZ ima posebno vlogo NZ. CZ v občini . Ljubljana Center nima več lastnih enot za vzdrževanje reda Naloge teh enot je v celoti prevzela NZ, ki ima naslednje naloge: vzdrzevanje reda ob nesrečah, fi-zično zavarovanje prizadetih območij in objektov, za-varovanje mobilizacijskih in evakuacijskih zbirališč itd. S tem, ko je NZ prevzela omenjene naloge, v CZ razporejatno pripadnike enot CZ za red in varnost v druge enote CZ, največ v gasilske in tehnično-reše-valne enote. NAČRTI CIVILNE ZAŠČITE Učinkovitost zaščitnih in reševalnih akcij je v veliki meri odvisna od kvalitete izdelanih načrtov CZ. Občin-ski načrt CZ in načrti CZ v krajevnih skupnostih, temelj-nih in drugih OZD in skupnostih so izdelani po enotnih navodilih za Izdelavo načrtov CZ. Glavne pomanjkljivo-sti teh nafirtov so, da ne izhajajo dovolj iz ocene ogro-ženosti, da so premalo konkretni in ne vključujejo vseh razpoložljivih možnostl sil in sredstev, ki jih je v vojnih akcijah mogoče agantirati za zaščito in reševanje. Po-manjkljivost načrtov v krajevnlh skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah in skupnostih je tudi v tem, da je slabo izražena povezanost nekaterih krajevnih skup-nosti z združenim delom. Pri izdelavi načrtov običajno sodeluje preozek krog Ijudi, kar je v nasprotju z nače-lom podružbljanja obrambnih priprav. Občinski štab za CZ nudi po svojih močeh strokovno pomoč pri izdelavi, dopolnjevanju in ažuriranju načrtov CZ vsem nosilcem organizacije CZ na območju občine. Občinski načrt CZ je sestavljen iz dveh povsem sa-mostojnih načrtov: 1. Načrt za delovanje CZ v neppsredni vojni nevarno-sti in v vojni s prilogami sestavljajo: - načrt ukrepov za pripravljenost, ki vsebuje ukrep>e in način prehoda delovanja CZ iz mirnodobnega sveta v stanje neposredne vojne nevarnosti ali vojne; - mobilizacijski načrt, v katerem je določen oz. izde-lan sistem mobilizacije sil in sredstev CZ za delovanje v vojni; - operativni načrt, ki vsebuje izdelane ukrepe CZ. 2. Načrt civilne zaščite za ukrepanje ob naravnih nesrečah Načrt vsebuje oceno ogroženosti območja Ijubljan-ske kotline ob naravnih nesrečah in ukrepe CZ za odpravo posledic. Pomembne priloge načrta so karte vodovodnega, plinovodnega, kanalizacijskega, hi-drantnega in drugega omrežja komunalne infrastruk-ture. Načrt posebej upošteva potresno ogroženost in ukrepe ob morebitnem katastrofalnem potresu. "Kot posebna priloga načrta za ukrepanje ob naravnih nesrečah je izdelana tudi ocena požarne ogroženosti občine. ZAKUUČNE UGOTOVITVE IN USMERITVE Stanje CZ v občini je v splošnem zadovoljivo. Zanj je značilen stalen napredek v pogledu organiziranosti in pripravljenosti, s tem da nekatere krajevne skupnosti zaostajajo za načrtovanimi cilji razvoja. Za izboljšanje organizacije CZ v občini in njen na-daljnji razvoj je potrebno: 1. Razvijati samopomoč delovnih Ijudi in občanov kot najmnožičnejši del CZ. Predstavlja namreč nena-domestljivo obliko uspešne zaščite in reševanja prebi-valstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah ter na-ravnih in drugih hudih nesrečah. Zato je treba nadalje-vati z usposabljanjem delovnih Ijudi in občanov za nudenje samopomoči in vzajemne pomoči, oblike pa v organizacijskem in vsebinskem pogledu izboljševati. 2. Usposabljanje obveznikov enot in štabov za CZ z osnovnim in dopolnilnim poukom je treba nadaljevati v okviru zastavljenih ciljev v letnih in srednjeročnih pro-gramih. Nenehno je treba izboljševati izobraževalne oblike v vsebinskem in andragoškem pogledu, po-sebno skrb pa dati njihovi praktični strokovni usmerje-nosti. Pri usposabljanju je treba v večji meri upoštevati tudi najzahtevnejše naloge v pogojih sodobne vojne. 3. Ocene ogroženosti, ki so temelj načrtovanja in osnova za razvoj in praktično delovanje sistema CZ, je treba nenehno dopolnjevati in ažurirati. V ocenah mora biti več pozornosti dano možnostim in posledicam uporabe sodobnih orožij in karakteristikam vojne v sodobnih pogojih z upoštevanjem lastnih pogojev in možnosti. Ocene morajo biti izdelane in ažuhrane naj-kasneje do konca tega leta. 4. Nadaljevati je treba z ustanavljanjem splošnih enot CZ v stanovanjskih in stanovanjsko-poslovnih zgrad-bah in ulicah. Ob pomoči in sodelovanju štabov za CZ v krajevnih skupnostih in drugih organov krajevnih skupnosti, predvsem krajevnih konferenc SZDL, sa-moupravne stanovanjske skupnosti in ob pomoči ob-činskega sekretariata za Ijudsko obrambo je treba an-gažirati vse hišne svete za organizacijo CZ v stanovanj-skih hišah. 5. V temeljnih in drugih OZD je treba nadalje krepiti vse obstoječe enote CZ. Posebno skrb je treba posve-titi ustanavljanju novih, predvsem splošnih enot CZ, ki v združenem delu predstavljajo najširšo osnovo zaščite delavcev in materialnih sredstev, specializirane enote kot interventne enote CZ pa predvsem kadrovsko kre-piti. V skrb za razvoj CZ v delovnih okoljih se morajo vključiti vsi dejavniki v združenem delu, predvsem pa samoupravni organi in osnovne organizacije sindikata. 6. V krajevnih skupnostih je treba nadaljevati s krepi-" tvijo specializiranih enot, predvsem v novih krajevnih skupnostih pa pohiteti z njihovim formiranjem. 7. ftadrovsko je treba okrepiti štabe za CZ predvsem z mlajšimi obvezniki CZ, ki so strokovnjaki za posa-mezna področja in več pozornosti nameniti strokov-nemu usposabljanju štabov in njihovemu angažiranju na praktičnih vajah v okviru akcij NNNP. V štabe za CZ v krajevnih skupnostih je treba vključevati tudi najspo-sobnej&e kadre iz združenega dela na njihovem po-dročju. 8. V krajevnih skupnostih in občini je treba pospešiti ustanavljanje ekip za uporabo in vzdrževanje zaklo-nlšč. 9. V enote in štabe za CZ moramo v večji meri vključevati ženske, predvsem v enote za RBK zaščito, tehnično-reševalne enote in gasilske enote. 10. Pri kadrovanju novih obveznikov CZ je treba v večjl meri upoštevati pridobljena znanja, sposobnosti, nagnjenja in želje obveznikov, kar bo prispevalo k večji motiviranosti, iniciativnosti in ustvarjalnosti pri delu CZ. 11. V vseh enotah in štabih je treba dosledno odpra-viti dvoje med seboj izključujoče razporede obveznikov CZ. V enote in štabe za CZ pa ne vključevat! delovnih Ijudi in občanov, ki po zakonu niso obvezniki CZ (bolni in invalidi, matere z otroci do 6. leta starosti itd). 12. Vlogo vseh štabov za CZ je treba krepiti v funkciji družbene samozaščite. 13. Enote in štabe za CZ v občini je treba krepiti v njihovi preventivni vlogi, s čimer lahko v znatni meri preprečimo nesreče in zmanjšamo morebitne posle-dice. V ta namen morajo predvsem štabi za CZ opera- tivno usmerjati, povezovati in usklajevati aktivnosti po-sameznih družbenih dejavnikov pri odkrivanju nevar-nosti in preprečevanju naravnih in drugih hudih nesreč ter v pripravah za zasčito in reševanje ob nesrečah, izrednih razmerah in v vojni. 14. Z družbenimi organizacijami in društvi, ki se zaradi narave svoje dejavnosti vključujejo v izvajanje ukrepov CZ, predvsem Rdeči križ, gasilska društva, taborniki, radioamaterji, jamarji itd., moramo poglobiti sodelovanje in tudi v materialnem pogledu finančno podpreti njihove programe, ki so pomembni za zaščito in reševanje. 15. Spodbuditi je treba še tesnejše medsebojno so-delovanje pri načrtovanju, organiziranju in izvajanju priprav ter delovanju CZ med temeljnimi in drugimi OZD in samoupravnimi skupnostmi, krajevnimi skup-nostmi in občino. 16. V pogledu krepitve podružbljanja priprav morajo vsi nosilci CZ tekdče seznanjati vse nosilce nalog z njihovimi dolžnostmi, obveznostmi in odgovornostmi. 17. Občinski načrt CZ in načrte CZ v krajevnih skup-nostih je treba uskladiti z načrti CZ v temeljnih in drugih OZD in skupnostih, ki so posebnega pomenaza CZ. 18. Vsi nosilci načrtovCZ morajo izdelati manjkajoče ukrepe CZ z ustreznimi prilogami. 19. Izpopolniti je treba operativne načrte za skupno delovanje CZ, enot JLA, TO, NZ in organov za notranje zadeve. 20. Mobilizacijske načrte CZ je treba stalno izpopol-njevati, skrajševati potrebni čas za mobilizacijo, kar zlasti velja za specializirane enote. Načrte je treba izpopolniti tudi v pogledu smotrnega organiziranja šta-bov in enot po izvršeni mobilizaciji. 21. Enote in štabe za CZ je treba opremljati v skladu s srednjeročnim razvojnim načrtom. Prednost pri opremljanju je treba dati tistim anotam CZ, ki so glede na ocene ogroženosti najpomembnejše za izvajanje reševalnih akcij. Več rešitev je treba poiskati tudi v okviru angažiranja opreme iz obstoječih materialnih virov (sredstva iz popisa). Skladiščenju opreme je treba posvetiti večjo skrb in nadalje iskati najprimernejše rešitve. 22. Večjo pozornost je troba dati opremljenosti pre-bivalstva z osebnimi zaščitriTmi sredstvi. Mub4|an«,)unil1982 I2VRSNI8VET (Poročllo o ttanju In razvoju civlln« zaičlte v obdini Ljub-IJana Center J« prlpravll sekretarlat za IJudsko obrambo občlne LJublJana Center, pradhodno pa ga je obravnaval občlnakl itab za civllno zaMlto.) ODLOK 0 DOLOČITVI STOPNJE ZA OBRAČUNAVANJE AMORTIZACIJE ZA OSNOVNA SREDSTVA DOLOČENIH UPORABNIKOV DRUŽBENIH SREDSTEV V OBČINI LJUBLJANA CENTER Osnutek Na podlagi 41. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o amortizaciji osnovnih sredstev temeljnih organizacij združenega dela in drugih upo-rabnikov družbenih sredstev (Ur. list SFRJ, št. 65/81) in 164. in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. list SRS, št. 2/78 in 35/81) je skupščina občine Ljubljana Center na _____ seji zbora združenega dela, dne,_______in na______seji zbora krajevnih skupnosti, dne_________sprejela ODLOK o določitvi stopnje za obračunavanje amortizacije za osnovna sredstva določenih uporabnikov družbenih sredstev v občini Ljubljana Center 1. člen Upravni in pravosodni organi in organizacije družbe-nopolitičnih skupnosti, krajevne skupnosti ter družbe-nopolitične in družbene organizacije v občini Ljubljana Center, ki se financirajo iz proračuna, ^obračunavajo amortizacijo za osnovna sredstva v letu 1982 v višini 40%, v letu 1983 vviširii60%, vletu 1984 vvišini 80% in v letu 1985 v višini 100% od najnižjih stopenj, ki so z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o amortizaciji osnovnih sredstev temeljnih organizacij združenega dela in drugih uporabnikov družbenih sredstev (Ur. list SFRJ, št. 65/81) določene za posa-mezne skupine osnovnih sredstev. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER OBRAZLOŽITEV Za osnovna sredstva in sredstva za skupno porabo organov in organizacij družbenopolitičnih skupnosti in njihovih delovnih skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij, katerih dejavnost sefinancira iz proračuna, se lahko do konca leta 1985 zmanjšajo amortizacijske stopnje do višine sredstev, ki jih organ ali organizacija oziroma delovna skupnost dobi iz pro-računa. V letu 1981 je bilo v republiškem zakonu o določitvi stopnje za obračunavanje amortizacije za osnovna sredstva določeno, da se amortizacija obračunava v v.išini 20% od najnižjih stopenj, ki so bile predpisane z zveznim zakonom. V proračunu za leto 1982 so bila planirana sredstva za obračun amortizacije v višini 40% od najnižjih stopenj. V letu 1981 je znašala amortizacija osnovnih sredstev upravnih organov občine Ljubljana -Center 3.131.202,74 din, od tega je znašala 20% amortizacija 610.847,00 din. V letu 1982 znaša amortizacija izračunana po mini-malnih stopnjah 8.607.476,83 din, 40% od tega pa je 3.442.990,70 din. Izvršni svet je osnutek odloka o določitvi stopnje za obračunavanje amortizacije za osnovna sredstva dolo-čenih uporabnikov družbenrh sredstev v občini Ljub-Ijana Center obravnaval na 8. seji, dne 2/6-1982 in ga predlagal zborom občinske skupščine v obravnavo in sprejem. * IZVRŠNI SVET Številka: 428-1/82 Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE Albin Vengust dogovorl - skupščlnska priloga I 63 DOGOVORI, SKUPŠČINSKA PRILOOA - Uraja ••kratarlat tkupičln« občln« Ljubljana Cantar, tltk ČQP DELO, Mubljana, 29. lunlji 1982____________________________________________________