Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorlzia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
Trleste, Vlcolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XII. - Štev. 43 (612)	Gorica	-	četrtek	3.	novembra	1960	-	Trst	Posamezna	številka	L	30
Spomenica za slovenske šole
Diplomatski poraz Avstrije
Zastopniki političnih in osrednjih kulturnih organizacij ter šolskih sindikatov so po dolgih posvetovanjih o vladnem zakonskem osnutku za slovensko šolstvo izdali in naslovili na ministrskega predsednika naslednjo vlogo:
On. Profesor AMINTORE FANFANI ministrski predsednik Rim
Podpisane politične in kulturne organizacije, ki zastopajo slovensko manjšino, živečo v italijanski republiki in na Tržaškem o-zemlju, so predlagale zakonski osnutek o ustanovitvi šol s slovenskim jezikom, ki ga je predložila vlada poslanski zbornici, ter izrekajo svoje zadovoljstvo za znaten prispevek, ki ga bo to dejanje doprineslo k dokončni ureditvi življenjsko važnega področja za manjšino, zaupajoč, da bodo kmalu rešena tudi druga nujna vprašanja, ki še vedno čakajo na rešitev, čeprav smo nanja že večkrat opozorili na pristojnih mestih.
Ne moremo pa vendar mimo tega, da ne bi opozorili, da zakonski osnutek ne upošteva koristi in pravic slovenske manjšine za ohranitev narodnih posebnosti in svobodnega etnično-kulturnega razvoja, in to v skladu z določbami in načeli republiške ustave in londonske spomenice o soglasju- ,	.
Želimo doprinesti svoj prispevek k potrebni odpravi težkih pomanjkljivosti zakonskega osnutka, da bi tako preprečili, da bi predlagana uzakonitev, namesto da bi rešila vprašanje, ne izpolnila naravnega in zakonitega pričakovanja manjšine, in da bi s tem prispevali k boljšemu razumevanju in mirnemu sožitju Italijanov in Slovencev na tem področju. Zato Vam vljudno predo-čujemo svoje opazke in spremi-njevalne predloge glede na določbe in na osnovna načela vladnega osnutka.
Zakonski osnutek določa ustanovitev šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju in v goriški pokrajini. Na ta način pa se popolnoma prezira obstoj avtohtonega slovenskega prebivalstva na obmejnem področju videmske pokrajine. Zato je potrebna ustanovitev šol s slovenskim učnim jezikom tudi v videmski pokrajini, kar je v skladu z določbo člena 6 republiške ustave, ki govori o zaščiti jezikovnih manjšin.
Da bi se izognili vsakršni možnosti dvomljivega tolmačenja besedila »smejo se ustanoviti dodatno k šolam z italijanskim jezikom šole s slovenskim učnim jezikom«, bi bilo primerno, da bi izpustili besede »dodatno k šolam Z italijanskim jezikom«.
Upoštevajoč svojsko posebnost Šol, ki naj bi se ustanovile, in posebne obveznosti, ki so bile prevzete z mednarodnimi sporazumi, Predlagamo, naj se tudi osnovne Šole smejo ukiniti le z. dekretom republiškega predsednika.
Glede določbe, ki omejuje vpisovanje v ustanavljajoče se šole samo italijanskim državljanom, ^i pripadajo k slovenski jezikovni skupini, pripominjamo, da v drugih šolskih zakonih ni nobene določbe, ki bi prepovedovala ne-italijanskim državljanom vpis v državne šole. Omenjena omejitev 11(isprotuje veljavnim določbam
in načelom, in jo je treba odpraviti tudi zato, da se ohrani enotnost določb, ki urejajo vpisovanje v državne šole.
Zakon bi moral sloneti na načelu, — ki, ga je vlada že sprejela s Spomenico o soglasju, — da se mora pouk vršiti v materinem jeziku učencev. Zato ni nobenega razloga pedagoškega in didaktičnega značaja, ki bi opravičeval dodeljevanje stolic italijanščine v slovenskih srednjih šolah posebnim učiteljem.
Zakonski osnutek ne določa, da morajo člani izpraševalnih komisij za razne učiteljske natečaje za slovenske šole poznati slovenščino. Ker je to neobhodno potrebno, predlagamo dopolnitev te določbe v smislu, da morajo zgoraj navedeni člani in funkcionarji obvladati slovenski jezik.
Glede na pedagoške in didaktične potrebe predlagamo, naj se vodstvena in nadzorna mesta zaupajo osebju, ki izpolnjuje iste pogoje kakor učiteljstvo.
Razen tega je potrebno, da spoštujejo učni in izpitni načrti za vse slovenske šole etnično-kultur-ni značaj učencev.
Ob uveljavitvi omenjenega zakona ne bo možno več okoristiti se s številnimi ugodnostmi, ki jih določajo republiški zakoni za učno osebje, ker so medtem razni roki že zapadli. Zato je primerno, določiti rok, da bodo mogli tudi učitelji slovenskih šol biti deležni teh ugodnosti.
Podpisniki se sklicujemo na dokumentacijo, ki so jo sestavile
Kot znano, je italijanska televizija odstopila v predvolilnem času svoje kamere političnim voditeljem italijanskih političnih strank, zastopanih v parlamentu, da se preko njih predstavijo svojim volivcem in jim obrazložijo volilni program svojih strank. Ta oddaja, »Volilna tribuna« imenovana, je vzbudila v javnosti velikanski odmev, in na splošno tolmačijo to zanimanje kot pozitivno zavest odgovornosti javnega mnenja, o katerem so mislili, da je dovzetno le za kak Lascia o raddoppia ali kaj podobnega.
če se ozremo sedaj na potek teh volilnih »shodov«, moramo najprej pojasniti, da so ti shodi bile prave tiskovne konference političnih voditeljev: ti so najprej podali svoje programske izjave, nato pa so prisotni časnikarji stavljali svoja včasih za govornika hudo nerodna vprašanja.
Pred »videom« so se razvrstili najprej notranji minister Scelba, nato pa tajniki političnih strank: za KD Moro, MSI Mi-chelini, KPI Togliatti, PLI Malagodi, PRI Reale, PSDI Saragat, PSI Nenni ter PDI Covelli. Ciklus teh televizijskih razgovorov s časnikarji pa je zaključil v imenu vlade njen podpredsednik Piccioni. Seveda je največje zanimanje vladalo za predstavnike velikih strank, zaradi polemičnih ozirov pa še posebej za komuniste, neofašiste in socialiste. Vsi pa so imeli opravka z bolj ali manj zapletenimi položaji svojih strank zlasti v zvezi s pred in povolilnimi zavezništvi.
Medtem ko so prvaki resnično demokratičnih strank dokazali svojo voljo do o-hranitve svobode in iskreno zavrgli vsako povezavo s totalitarnimi silami, ne moremo reči kaj takega o obeh skrajnih silah ter njih zaveznikih. Tako je fašistični tajnik Michelini odvratno hlinil demokratičnost svoje stranke, tako je komunist Togliatti na zamotan način skušal prikazati svojo partijo kot demokratično silo, ki bi spoštovala svobodo. Misovec ni mogel odgovoriti na vprašanje o Hitlerju, naciz-
slovenske šole in kulturne organizacije, v kateri so podrobno pojasnjene in razložene zahteve s popravki, ki bi jih bilo treba u-poštevati pri dokončni sestavi zakona, in izražamo upanje, da bo zakonski osnutek čimprej postal veljavni zakon.
Podpisani Vas, gospod predsednik, ob tej priliki spoštljivo pozdravljamo.
Trst, 25. oktobra 1960.
Sledi osemnajst podpisov zastopnikov političnih in osrednjih kulturnih skupin.
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so dolga posvetovanja končno le dospela v pristan. O vsem delu je bilo malo slišati, ker so se zastopniki sporazumeli, da ne bodo sproti obveščali javnosti o težavah, ki bi nastale. Tega so se tudi vsi držali, ker so imeli dovolj dela s pripravami. Sklepa se edini ni držal urednik Novega lista, ki je ribaril v kalnem in hotel razbiti posvetovanja s prezgodnjo objavo o različnem mnenju, o katerem smo že poročali in mu odgovorili. Pri tem je zanimivo, da se tržaška okolica Novega lista pri vsej razpravi ni prav nič aktivno udejstvovala, le kukavičje jajce spora je vtaknila v svoje glasilo.
Prav tako ne moremo mimo, da se zopet Novi list in Prim. dnevnik nista držala dogovora, da se o vlogi na min. predsednika ne piše prej, dokler ta ne dospe vsaj do Rima. Pa sta oba lista stopila naravnost v tekmo, kdo bo hitreje prinesel vest o vlogi, ko je ista bila še v Trstu.
mu in fašizmu. Togliatti pa na vprašanje o opoziciji za železno zaveso ni našel drugega odgovora kakor to, da je Nixon lahko govoril na sovjetski TV. Bosa je bila tudi njegova izjava o verski svobodi onstran Železne zavese, ko je vsem dovolj znano, da je ni! Zagovorniki diktature se bojijo resnice, zato morajo pačiti dejstva. Zanimiv je še Nennijev nastop, ki je zopet razočaral vse tiste, ki so upali na resnični povratek socialistov k demokraciji. Kako naj se smatra za demokratično tista sila, ki pravi, da komunizem danes ne predstavlja nobene nevarnosti?
To naj dobro premislijo tudi vsi slovenski volivci, ki se dajejo na razpolago Nen-nijevim socialkomunistom!
Proces proti Menderesu in Bajarju
V	Turčiji se vrši hrupen javni proces proti državnikoma prejšnjega režima Bajarju in Menderesu, katerega obtožujejo, da sta hotela odpraviti opozicijo v Turčiji in da sta organizirala nerede.
Četrtek 27. oktobra bo prav gotovo šel v zgodovino povojnih francoskih nemških odnosov. Ta dan ponoči je prvi bataljon nemških vdjakov prekoračil francosko mejo v moči vojaškega sporazuma med Bonnom in Parizom, po katerem se bodo lahko nemški vojaki urili na francoskem ozemlju. To zaradi tega, ker v Zahodni Nemčiji zaradi prevelike bližine meje s komunističnim svetom ni zadostnega o-zemlja.
Prehod meje se je izvršil mimo brez incidentov, čeprav so komunistični agenti rovarili na vse kripJje proti omenjenemu sporazumu, ki je bil sklenjen v pravem evropeističnem duhu.
To je prvič po vojni, da bodo lahko nemške sile imele vojaške vaje na francoskem ozemlju. Udeležili se jih bodo tri-
Razprava o Južnem Tirolu ali Gornjem Poadižju v Političnem odboru Združenih narodov se je zaključila s kompromisno resolucijo, za katero so enodušno glasovale vse države, vključno Avstrija in Italija. Formalno torej gre za kompromisno besedilo resolucije, dejansko pa pomeni izglasovanje te resolucije pravi po-litično-diplomatski poraz Avstrije. Kot znano, je slednja zahtevala naj Združeni narodi priznajo nem-ško-avstrijski manjšini v Italiji popolno avtonomijo v bocenski pokrajini ne glede na to, kaj o tem določa sporazum, sklenjen med De Gasperijem in Gruberjem leta 1946. Na govorniški tribuni so se zvrstili številni govorniki, toda zgodilo se je, da ni nobeden podprl avstrijskega stališča, ampak ali so se zavzeli za Italijo ali pa so predlagali nadaljevanje medsebojnih pogajanj. Glas zunanjega ministra Kreiskega je ostal glas vpijočega v puščavi, pridružil se mu je le kubanski zastopnik Fidel Castra.
Ko je avstrijsko zastopstvo videlo, da jih nihče ne podpira, niti mlade afriške države, ki so komaj pridobile neodvisnost, je odstopilo od prvotnega stališča in predlagalo drugo resolucijo, v kateri se obe prizadeti stranki pozivata, naj obnovita pogajanja o izvajanju sporazuma De Gasperi-Gruber ob asistenci glavnega tajnika Hammarskjoelda. Z vlačenjem Hammarskjoelda v spor je avstrijska diplomacija hotela juž-notirolsko vprašanje pustiti odprto pred ZN, toda tudi v tem ni imela sreče.
Zato so latinsko-ameriške države predložile svojo kompromisno resolucijo, ki poziva Avstrijo in Italijo, naj se o zadevi sami sporazumeta; v slučaju, da bi po tej poti ne mogli priti do sporazuma, naj se obrneta za posredovanje na katerokoli ustanovo, ki jo predvideva statut ZN, vključno Mednarodno sodišče v Haagu.
Ob tej resoluciji sta se avstrijska in italijanska diplomacija zedinili in tako se je razprava o Južnem Tirolu, ki ga je s precejšnjim hrupom spravila Avstrija pred Združene narode, končno zaključila.
Italijansko odposlanstvo se je izredno zadovoljno vrnilo iz New Yorka, ker je skoro v celoti uveljavilo svoje stališče. Zadovoljen je moral biti tudi, hočeš-nočeš, avstrijski zunanji minister Krei-sky, če ni hotel z vztrajanjem pri svojem stališču oditi domov le z glasom kubanskega diktatorja.
Jugoslavija je v zadevi podprla Italijo in ni priložnosti primemo
je oklepni bataljoni in tri tisoč mož. Kraj, kjer bodo potekale vaje, leži vzhodno od Reimsa, to je prav v krajih, ki so najbolj zgovorna priča strašnih grozot prve in druge svetovne vojne. Odtod velik politični in moralni pomen tega dogodka v duhu sprave in medsebojnega prijateljstva po strašnih preizkušnjah.
Prav zaradi tega so za vse nemške vojake, namenjene na vojaške vaje v Francijo, priredili pred odhodom poseben psihološki tečaj, kako naj se vedejo v Franciji, da ne bi pri občutljivih Francozih vzbujali spominov na žalostno preteklost v onih krajih.
Podoben sporazum o vojaških vajah nemške vojske na tujem ozemlju bodo v kratkem sklenili tudi z Belgijo in Holandsko.
izrabila v prid slovenske manjšine tako v Avstriji kot Italiji. Vse preveč je stala pasivno zraven, ko je imela ugodno priliko povedati svojo jasno besedo. Se vidi pač, da se je ravnala po načelu: Pri-mum »comerciare«...
Še en dokaz več, da si moramo zamejski Slovenci sami pomagati pri izvojevanju naših pravic. Še en dokaz več o upravičenosti Slovenske liste, ki samostojno nastopa na volitvah in ki najbolj odločno brani slovenske pravice in interese naših ljudi. Od njenega uspeha je odvisna usoda slovenske manjšine na Tržaškem!
Nixon ali Kennedy ?
Boj za Belo hišo med demokratskim in republikanskim kandidatom postaja vedno bolj trd in neizprosen. Posebno se je razvnel po znanem propagandnem dvoboju po televiziji, ki se je proti pričakovanju zaključil v korist demokratskega kandidata Kennedy-ja, kar bo morda odločilno vplivalo na izid glasovanja 8. novembra. — Do nastopa na televiziji je bil favorit Nixon zaradi svoje večletne politične prakse, zato je tudi Kennedvju stalno očital, da je nezrel in neizkušen. Toda med volilnim bojem po televiziji je Ken-nedy pokazal nepričakovano pripravljenost v razpravljanju vseh mogočih vprašanj. Skratka ameriškim volivcem se je pokazal nov Kennedy, kakršnega še niso poznali. Na drugi strani pa je Nixon precej razočaral.
Barometer javnega mnenja še vedno govori v prid Kennedvja in to je še bolj poostrilo volilni boj. Nixon se poslužuje vseh mogočih argumentov, da bi tok javnega mnenja obrnil v svoj prid. V zadnjih dneh je poklical na pomoč samega Eisenhowerja, ki je baje izjavil: »Storil bom vse, kar morem, da bi oni mladenič (Kennedy) ne zasedel predsedniškega stola.« Po tem se Eisenhower tudi ravna.
Nedvomno ima demokratski kandidat veliko prednost v tem, da ni vezan na politiko Eisenhowerjeve vlade, kar otež-koča Nixona, ki mora braniti to vlad®. Temeljna značilnost politike, ki jo zagovarja Kennedy, je v prožnosti zunanjih odnošajev in v povečanju vojaške obrambe ter večji poseg države v narodno gospodarstvo, tako da že mnogi govorijo o vrnitvi v čase Roosevelta in njegove politike »New Deal« leta 1932.
Oba kandidata se sicer strinjata v glavnih vprašanjih zunanje politike. Najbolj se je demokratski kandidat razlikoval od Nixona glede vprašanja otokov Matsu in Kvemoj ter Kube. Kennedy je tudi rekel, da bi se opravičil Hruščevu' zaradi poleta U-2, če bi bil na Eisenhowerjevem mestu, le da bi rešil pariški sestanek. Glede Berlina in Vzhodne Nemčije ter komunistične Kitajske bo zunanja politika ostala nespremenjena, pa naj zmaga eden ali drugi kandidat. — V notranji politiki pa so demokrati za večjo socialno politiko.
Teden dni pred ameriškimi volitvami (volitve bodo 8. novembra) so ugibanja o zmagi enega ali drugega kandidata še zelo negotova. Kljub raznim anketam med javnim mnenjem, ki govorijo rahlo v prid Kennedy-ja, sta oba kandidata močna in zaradi tega bo boj zelo negotov do konca.
Račune obeh kandidatov zna tudi prekrižati kak nepričakovan mednarodni dogodek, ki bi ameriškim volivcem svetoval, naj ne menjajo »vprege« na sredi reke.
Po vsej verjetnosti pa kaže, da bo prodrl demokratski kandidat, katoličan Ken-nedy zaradi svoje večje elastičnosti in mladostnega zaleta, kot glasnik nove mlajše povojne ameriške generacije.
Največji ameriški časopis »New York Times« se je opredelil za >!ixona, kar prav gotovo ne bo ostalo brez posledic.
Prihodnjič bomo lahko že povedali, kdo bo novi predsednik ZDA, Nixon ali Ken-nedy.
TV VOLILNI SHODI
Nemški vojaki v Franciji
Sped. in abbon. post. - I Gmppo
NAŠ TEDEN V CERKVI
6.11. nedelja, 22. pobink.: sv. Lenart, opat
7.11. ponedeljek: sv. Janez Gabrijel, m.; sv. Engelbert, škof
8.11. torek: sv. Bogomir, škof
9.11. sreda: sv. Teodar, m.
10.11. četrtek: sv. Andrej Avelinski, spoz.
11.11. petek: sv. Martin, škof
12.11. sobota: sv. Martin, papež
*
SV. TEODOR (f 306) je bil rimski vojak v nekem mestu ob Črnem morju.
V vzhodni cerki je zelo češčen.
Njegov poveljnik je zahteval, naj daruje malikom. Ne sladke obljube ne hude grož-
nje niso mogle Teodorju omajati sv. vero. Izpustili so ga iz ječe, češ da se bo premislil. Pa zastonj je bilo vse prizadevanje sodnikov.
»Vem, da moram poslušati Boga bolj kot tebe,« je Teodor odgovarjal pogumno.
Mučili so go hudo, a brez uspeha. Teodor je vztrajal. Molili je: »Slavil bom Gospoda vsak čas.«
Končno so ga živega sežgali na grmadi.
Uči se pri sv. Teodorju, da zvesto vztrajaš v sveti veri. Zavračaj strah pred ljudmi. Po veri se zgodi čudež, strah pred ljudmi te pa pogubljal
KOMUNIZEM ZGUBLJA MLADINO
22. nedelja po Binkoštih
G. Jezus Kristus, ki je naš največji in najboljši Učenik, nam z vso jasnostjo pove, kakšno stališče naj zavzamemo napram Bogu in človeškim vladarjem. Takole pravi in ukazuje Gospod:
1. Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega! — Isto, kar velja za cesarja, velja tudi za kralja in vse ostale človeške vladarje. Smisel prvih Gospodovih besed je potemtakem tale: Dajte vladarju, kar je vladarjevega! Dajte oblastnikom tisto, kar jim gre; tisto, kar jim pripisuje pravo in pravica! — V tej zadevi pa, žal, nimajo vsi ljudje jasnih pojmov. — Zato povejmo nekaj važnih resnic. Odgovorimo si najprej na tole vprašanje: Kdo je državni vladar? Državni vladar je človek, ki vlada svojim državljanom. Dana mu je politična, to je civilna oblast. Skrbeti mora za red in mir v državi, za blagor in varnost svojih državljanov. Podčrtajmo in poudarimo dejstvo, da je politični vladar človek in ne Bog. Zaradi tega noben človeški vladar ne zasluži božje časti, ampak zgolj človeško. Ni normalno, če kdo človeka po božje časti, zlasti še nevrednega grešnika. Bog je Bog, človek je pa človek. Razlika med obema je neskončna. Vsekakor je pa treba spoštovati tudi ljudi, posebno pravične in dobre vladarje. Vsaka oblast je namreč od Boga. Ni pa vsaka enako dobra in popolna zaradi raznih ljudi, ki lahko svojo oblast zlorabljajo.
Postavimo drugo vprašanje: Kakšno oblast ima državni vla-
dar? — Vladarjeva oblast ni neomejena, ampak omejena. On ni neomejen in neodvisen gospodar, marveč odgovoren je Bogu in ljudem. Podložen mora biti Bogu. Služiti mora Bogu in skupnemu blagostanju. Biti mora pravičen in ne krivičen, dober in ne slab, v blagor in ne v škodo ali trpljenje ljudstva. Nikdar ne more in ne sme iti nad Boga ali proti Bogu. Ne more in ne sme se enačiti ali kosati z Bogom. Še manj sebe postavljati na mesto Boga. Ne sme zatirati vere in božjih ter naravnih pravic. On je namreč le neke vrste božji predstavnik in upravnik, ne pa samostojen gospod. Vladar, ki je brezbožen, slab, hudoben in krivičen, nima pravice, da vlada in ne bi smel vladati. Kdor dela in ukazuje proti Bogu, proti veri in proti človeški pravici, ne bi smel imeti nobene oblasti.
Zadnje vprašanje:	Kaj smo
dolžni vladarju? — Vladarju smo dolžni primemo spoštovanje in pokoravanje ter podrejenost v pravičnih državnih rečeh. Nismo pa dolžni pokorščine v verskih in moralnih rečeh. Tudi ne v očitnih krivicah in v slabem.
2. Dajte Bogu, kar je božjega! — Bog ni kakor grešni in minljivi človek, ampak neskončno velik, večen in svet Gospod, popoln in neomejeni Gospodar vsemirja, naš Stvarnik in najvišji Sodnik. Boga je treba bolj ubogati kot pa ljudi. In Bogu je treba dati vse: dušo in telo, življenje in delo. Dajmo Stvarniku in samo Njemu dolžno božjo čast in božje pravice! Pred vsemogočnim Bo-
Zadnje čase opažamo v političnem življenju pojav, da mladina ne mara komunizma in sploh komunistične ideje. Da je to res, nam pričajo številke, zadnji kongres komunistične mladine ter mladina sama s svojimi izjavami.
Poglejmo najprej potek 16. kongresa komunistične mladine, 'ki se je vršil 29. septembra v Genovi. Komunisti so izbrali to mesto zato, da bi izrabili tragične dogodke preteklega poletja z upanjem, da jim bo tudi to prineslo kakšno korist. A ni pomagalo; kongres ni zbudil kakega posebnega zanimanja in je šel mimo ob splošni brezbrižnosti. V javnosti ni imel nobenega odmeva. Ni vzbudil zanimanja niti med u-deleženci samimi, saj so vedeli že vnaprej, da se bo ponavljalo to, kar so že večkrat brali v komunističnih časopisih ali slišali na raznih sestankih in v političnih govorih ter v parlamentu. Ponavljanje pa pomeni dolgočasnost, kar se seveda mlademu človeku odločno upira. Volitve med kongresom so potekale »po komandi«, samo z dviganjem rok za pripravljeno listo. Krona vsemu temu je bilo to, da kongres ni sestavil končne resolucije, pač pa samo nek poziv mladini proti KD, resolucijo naj bi sestavil kasneje Centralni komite.
Kaj takega lahko napravijo samo komunisti, ki zberejo na kongresu določeno število le telesno prisotnih ljudi.
Kdor določa politično smer ter voli primerno in sposobno vodstvo je ravno kongres, saj je to njegov namen; v našem primeru pa se je omejil le na določitev komiteja, ki naj določi to, kar ni znal določiti sam. Podobnega ne pomnimo v zgodovini strank. To je pač logična posledica majavega notranjega stanja v komunistični mladini.
DEJSTVA GOVORE
Dejstva nam govore, da si komunizem ni zmožen pridobiti nove generacije. Mladina, predvsem dijaki, potiska komunistično stranko in sploh komunistično idejo v osamljenost in ne da tej stranki predstavnikov vrednih tega imena. Tudi delavska mladina ne krepi komunistične partije z novimi pristaši, kar pomeni, da stopa danes komunizem v dobo staranja; to tudi sami celo javno priznavajo v svojih razpravah. Sam Berlinguer n. pr. je izjavil, da vpisani člani imajo povprečno 30-40 let. To so pač ljudje, ki so stopili v stranko takoj po vojni ali v času borbe proti nacifašizmu; potem ni bilo več novega večjega dotoka.
GESLA NE VLEČEJO
Gesla, namenjena mladini, so prav bore malo pomaga. Togliatti je n. pr. predložil za mladino sledeči sofizem: Mladina , je danes protifašistična, protifašizem po-
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Dutovlje
Župnija Dutovlje je doživela v nedeljo, dne 16. okt. izredno slovesnost. Prišel je ljubljanski škof msgr. dr. Anton Vovk, da posveti dva nova oltarja v župnijski cerkvi, In sicer oltar karmelske Matere božje in oltar sv. Blaža. Prejšnja oltarja sta bila lesena in zaradi starosti preperela in skoro razpadajoča. Načrt in detajle za nova oltarja je izdelal univerzitetni profesor za arhitektoniko, Plečnikov Učenec inženir Tone Bitenc iz Ljubljane. Kamnoseško delo je izvršilo domače podjetje »Mannorindus«, ki ima glavno delavnico v Vrhovi j ah pri Repentabru. Tako je tudi naš Kras dobil v svojem dutoveljskem svetišču dva prava bisera arhitektonske umetnosti, uspeh svetovno znane Plečnikove šole. Župljani vse dutoveljske župnije so z veliko ljubeznijo pripomogli, da se je dragoceno delo dovršilo, kar bo njim samim v največje zadoščenje in marsikateri obiskovalec Krasa in Dutovelj bo i-
irJz življenja Cerjcve
gom klečimo in Njega z vso vnemo slavimo!
   .................................................................................................................      umimi......»""i"1"
Komisije za cerkveni koncil so začele s sejami
Na svoje prvo zasedanje se je zbrala v četrtek 26. okt. papeška teološka komisija za pripravo prihodnjega cerkvenega zbora, kateri predseduje kardinal Otta-viani. Med člani te komisije je tudi msgr. Franjo Franic, apostolski administrator splitske škofije, ki se je tudi udeležil tega zasedanja. Med člani so različni škofje in prelati, teološki znanstveniki in profesorji raznih univerz z vseh koncev sveta. Pri vseh komisijah je čutiti duha univerzalnosti. Kardinal Ottaviani je zbranim članom v obrisih nakazal veliko delo, ki ga mora opraviti komisija, nakar je tajnik komisije, jezuitski pater Tromp, nakazal podrobna vprašanja, o katerih se je začelo razpravljanje. Vse delo teh komisij je strogo tajno.
Sv. oče je sprejel v zasebni avdienci msgr. Metija Zvekanoviča, apostolskega administratorja Bačke.
Sveto pismo v vsaki hotelski sobi
Kanadski kardinal Pavel Leger je začel posebno akcijo, da bi bil v vsaki hotelski sobi na razpolago en izvod sv. pisma, podobno tudi po bolnicah. Delno je s svojo akcijo že uspel. Največji kanadski hotel je naročil 1.200 izvodov sv. pisma.
Katoliška univerza v Louvainu
Belgijska katoliška univerza v Louvainu bo v novem akademskem letu povečala tečaje o modernih tehničnih vedah, posebej še o kinu in televiziji. Iz teh ved bo mogoče dobiti tudi doktorsko diplomo.
Krst v letalu
Na poti iz Vietnama v Pariz je na letalu umrl otrok, star dva meseca Erik Lebond, Že pred odhodom iz Saigona je bilo otrokovo stanje kritično. V bližini Aten se je stanje poslabšalo in na prošnjo staršev je hostess otroka krstila z navadno mineralno vodo.
Socialni program holandskih katoličanov
Skupina holandskih katoliških strokovnjakov je po šestletnem študiju izdelala socialni program. Predložila ga je kardinalu Alfrinku. Program je razdeljen na štiri dele in obravnava najvažnejša socialna vprašanja sedanje dobe. Vse socialno delo katoličanov v Holandiji organizira in vodi Socialni svet, ki je nastal 1. 1945.
Šola za katoliške časnikarje v Madridu
Prihodnji mesec začne z delom Katoliška šola za časnikarje v Madridu, šolanje bo trajalo tri leta. Dijaki bodo po dovršenih izpitih prejeli diplomo za časnikarski poklic.
Razstava o sv. Vincenciju Pavelskem
V Lionu je tamkajšnji nadškof, kardinal Gerlier, odprl razstavo, ki je posvečena delu svetega Vincencija Pavelskega. Razstava prikazuje nastanek raznih dobrodelnih ustanov in njihov razvoj. Mnogo obiskovalcev si je doslej že ogledalo razstavo.
Primas anglikanske cerkve bo obiskal sv. očeta
Predstavniki anglikanske cerkve so u-radno sporočili, da bo primas, canterbur-ški nadškof dr. Geodfrey Fisher v začetku meseca decembra obiskal sv. očeta Janeza XXIII. Novica je izvala tem večje presenečenje, ker že od časov kraljice Elizabete I. ni bilo nobenih stikov med rimsko in anglikansko cerkvijo; zadnji can-terburški nadškof pa je bil v Vatikanu leta 1414. Kaj pomeni nenavadni obisk? Gotovo, da bo to srečanje med glavarjem rimske katoliške Cerkve in med poglavarjem anglikanske cerkve imelo ugodne posledice za zbližanje med obema cerkvama, zlasti ker so novico o obisku canter-burškega nadškofa pri Janezu XXIII. z veseljem pozdravili tudi zastopniki ostalih protestantskih ločin v Angliji.
Molitve vernikov vseh cerkva za zedinjenje in poziv sv. očeta Janeza XXIII. vsem cerkvam, naj se udeležijo prihodnjega cerkvenega koncila, kažejo prve sadove. Nezaupanje in sumničenje, ki je do-sedaj zastrupljalo odnose med krščanskimi cerkvami, izginja in se topi kot sneg spomladi. Upajmo in molimo še naprej, da bi se vsi ti snegovi čimprej raztopili in bi kmalu nastopila pomlad zedinjene Cerkve pod vodstvom Petrovega naslednika.
Nobelova nagrada za fiziko in medicino
Nobelovo nagrado za leto 1960 za medicino in fiziologijo so podelili avstralskemu znanstveniku Frank Mc Farlane Bur-netu in angleškemu znanstveniku Petru Bryanu Medu Ar. Nagrada v znesku približno 20 milijonov lir, jima je bila podeljena za odkritje »imunološke tolerantnosti«. Sir Frank Burnet je profesor medicine na univerzi v Melbournu, Meda Ar pa profesor za zoologijo in anatomijo v Londonu.
Novo odkritje obeh znanstvenikov, imunološka tolerantnost, je rešila življenje že več bolnikom, ki so bili zapisani gotovi smrti.
»Kaj si misliš,« vpraša general vojaka pri inšpekciji, »ko vidiš v vojski vihrat zastavo?«
»Da je veter, gospod general.«
mel priliko občudovati tako lepe pridobitve arhitektonske umetnosti v Sloveniji.
Pred pričetkom obreda se je zgodila neznatna nesreča: Pokrovček za grobek oltarja Matere božje se je po nerodnosti nekega strežnika razbil. Upati je bilo, da bi kamnosek v najkrajšem času naredil novega. Toda ni bilo mogoče. Zato se je škof odločil, da bo ta dan posvetil samo desni oltar, oltar sv. Blaža. A za posvetitev Marijinega oltarja da bo prišel še enkrat, in sicer na god svetih apostolov Simona in Juda Tadeja, dne 28. oktobra. Tako so Dutovlje doživele še enkrat posebej tako znamenito slovesnost. Pojmovanje oltarja je s temi ponovnimi konse-kracijami dokaj poglobljeno in osvetljeno, za kar moramo biti nadvse hvaležni tako požrtvovalnemu in blagohotnemu ljubljanskemu škofu.
Novi jug. rezidencialni škofje
Sveti oče je naslednje apostolske administratorje imenoval za redne škofe: dr. Marko Alaupovič, sarajevski nadškof in metropolit bosensko-hercegovske cerkvene pokrajine; dr. Dragotin Nežic, poreško-puljski škof; dr. Gabrijel Bukatko, škof v Križevcih.
Nova izdaja sv. pisma stare zaveze
Lavantinski škofiijski ordinariat pripravlja ponatis prve in druge knjige svetega pisma stare zaveze. Celotno sveto pismo bo izšlo v štirih knjigah. Tretjo knjigo bodo začeli razpošiljati v novembru in decembru.
Novi ljubljanski častni kanonik
Za častnega kanonika stolnega kapitlja v Ljubljani je bil imenovan ob svoji srebrni maši župnik in dekan v Žužemberku na Dolenjskem Karel Gnidovec, ki sedaj biva v Olševku. Ta visoka čast mu je bila dana v priznanje za izreden zgled, ki ga je dal duhovnikom in vernikom v apostolski gorečnosti, kakor tudi v zvestobi do Cerkve.
P. K. Vladimir Truhlar
V Rimu je lepo število slov. duhovnikov. Nekateri med njimi zavzemajo važna mesta in tako delajo čast slovenskemu narodu.
Med te spada prav gotovo tudi p. Vladimir Truhlar, profesor za ascetiko na papeški univerzi Gregoriana.
širša slovenska javnost ga verjetno malo pozna, čeprav je že izdal zbirko pesmi in objavil nekaj člankov v reviji Meddob-je, ki izhaja v Argentini. Njegove članke pa je mogoče dobiti po raznih evropskih strokovnih revijah, ki obravnavajo teološka vprašanja. Sodeluje nadalje pri novi izdaji nemške enciklopedije »Lexikon fur Theologie in Kirche«. V založbi univerze Gregoriana so pa izšle že štiri njegove knjige, ki so vzbudile precej zanimanja. Četrta je izšla pred kratkim. Knjige so pisane seveda v latinščini in obravnavajo vprašanja iz duhovnega življenja.
Naslovi knjig so pa sledeči: De expe-rientia mystica, Antinomiae vitae spiritua-lis, Structura theologica vitae spiritualis, Problemata theologica de vita spirituali laicorum et religiosorum.
meni enotnost, enotnost pomeni komunistično partijo, zato mora mladina podpirati komunizem.
Ti stavki lahko pomenijo kaj za naivneže, neučene mladince, ne pa za današnjo napredno mladino. Zato tudi ni zaleglo.
Ponujati danes mladini komunistično idejo pomeni obleči mladega človeka v staro zanošeno obleko, saj je mlad človek sinonim energije, bogatega vsesplošnega znanja; mlad človek že po naravi teži vedno po nečem novem, obenem je pa nezaupen do »starih« in odločno voljan sam nekaj ustvariti. Kaj pa more pravzaprav nuditi mladini taka stranka, ki ima že leta in leta vedno istega političnega tajnika, in to v času tolikih vsesplošnih sprememb? Stranka brez resnične notranje dialektike ne more biti stranka za mladino. Dafiašnja mladina je močno socialno usmerjena, a s tem nikakor ni komunistična.
ŠTEVILKE PRIČAJO
Nadalje nam tudi številke povedo mnenje današnje mladine. Leta 1953 je imela komunistična partija vpisanih mladincev okrog 500.000, leta 1956 je padlo število na 350.000, letos pa nima niti 200.000 mladih članov. Številke nam dovolj jasno govore.
KOMUNISTI SO ZASKRBLJENI
Komunisti se zaskrbljeno sprašujejo, zakaj to, in skušajo na vse načine nekaj napraviti. Vidijo, da jih mladina zapušča ali ne posluša in se prav dobro zavedajo, da je to usodno za njih stranko. Kaj vsega ne napravijo vsako leto, da bi pridobili novih mladincev, a vse zaman, kakor nam povedo številke. Že od 1955. leta so taktično opustili idejo razrednega boja, v komunistične sedeže so prišli v zameno biljardi in podobno (drugače mladi ne pridejo, tako je izjavil tržaški komunistični voditelj). Ples ostane glavna vaba. Leta 1957 so grmeli proti »poskusom klerikalcev«, ki so vabili k sebi mladino; letos spet nova gesla, a vse zaman. Kar je še bolj sramotno za komuniste, je to, da ne samo ne morejo ustaviti tega pojava, ampak ga niti ne morejo prikriti javnosti.
V svojem proučevanju vzroKov so iigrr tovili komunisti, da se mladina ne mara ukvarjati s politiko, najmanj pa s komunistično; obtožujejo mladino, tudi svojo, da je brez idealov. Opazili so, da je razširjena med mladino težnja po vedno večjem blagostanju' in večji udobnosti. Izrabili so tudi to idejo, toda morali so pri-poznati,- da so te težnje apolitične, kar bi drugače izrazili: želja po televiziji in najmodernejšem gramofonu ni isto, kot želja po revoluciji.
KONTRASTI MED STARIMI IN MLADINO
V komunistični stranki so močni kontrasti med mlajšimi in starejšimi, mladi obtožujejo starejše, da jih izrabljajo pri delu. Sam lama, član glavnega vodstva CGIL, je priznal »nerazumevanje in nezaupanje, sektarično stališče starejših do mlajših.« Mladi se hočejo uveljaviti in postaviti. Znan je stavek nekega mladega partijca: »Mi mladi nočemo samo lepiti lepakov za časa volitev.«
Seveda tak ambient ni prav nič privlačen za mladega človeka. Zanimivo je še to, da so prišli celo komunisti sami do vprašanja, ali ne bi bilo boljše ločiti krožke po spolu, za fante posebej, za dekleta posebej.
Mladina je razočarala komunistično vodstvo tudi za časa julijskih demonstracij; • zato je izdalo v svojih glasilih poziv k' večji idejni in disciplinski enotnosti.
Komunistom pa bo ostal kot očitek ta stavek nekega njihovega člana: »Kaj koristijo fraze in parole, novi izrazi in nove poti, če potem ne napravimo tega, kar bi morali napraviti?«
Ali je mogoče izgovorili večjo obsodbo proti komunističnemu vodstvu, kot je ta? In izrekel jo je neki partijec!
ZAKAJ SEM PUSTIL PARTIJO
Končno nam pogovori z mladino potrjujejo to stanje. Govoril sem nekoč z nekim fantom, ki je obiskoval celico svojega okraja. Vprašal sem ga, zakaj ne hodi več tja. »Naveličal sem se!« tako je odgovoril-Vedno iste stvari so nam pravili, zato sem nehal zahajati k njim. Potem sem kmalu videl, da nisem bil sam, ki sem jih pustil:«
Mladina obrača hrbet komunizmu. Kam je usmerjena, kje bo dobila rešitev svojim problemom?
To pa je že drugo vprašanje.
Slovenci v borbi za svoj obstoj
RAZNE NOVICE
Mnogokrat se sliši beseda, da se slovenski manjšini v Italiji ne splača vzdrže-viti čisto slovenskih strank, ker nimajo razvoj dogodkov nikakega vpliva. Zato so se ustanavljale fratelančne stranke, ^ primer UAIS, Neodvisna socialistična ®eza, del tržaških Slovencev pa sodeluje vsaj pri volitvah v italijanski komunistični partiji. Tako upajo, da postavljajo sto-venski problem na široko podlago. Zadnji c’w se tudi vršijo poizkusi, da bi demokratične Slovence vključili v druge itali-linske stranke.
Izkušnja pa uči, da se taki poizkusi ne hlačajo. Včasih so take fratelance le navidezne, ker se italijanski someščani ne hjo zvabiti v tvorbe, kjer bi imeli Slovenci večino, kakor je to pri Neodv. soc-hezi. V komunistični partiji pa se Sloven-** utapljajo in nič ne pomenijo. Slovenski občinski in deželni svetovalci so čisto odvisni od partije, od tega, kar diktira Vi-hli in drugi veljaki, koncem koncev pa 0 vsem odloča Rim, to je Togliatti. Kadar ^ to koristilo partiji, bi se komunisti vsaj besedah potegnili za slovenske koristi, si°er pa morajo biti tudi vidnejši slovenji zastopniki v partiji ponižni kužki, kar * je večkrat pokazalo, ko je šlo za kako %upno narodno zadevo.
Zato smo pri teh volitvah postavili »Slo-čilsko listo« za pokrajinski svet in za ^čini Dolino in Zgonik. V drugih okoliših občinah je bilo to neizvedljivo.
Naš pokret pomeni demokratično in Orodno gibanje. Ker je to edina čisto slo-tenska tvorba, smo postali v mnogih požigih pobudniki slovenske misli. Kadar \oli gre za kako akcijo, ki zadeva splošne '‘lovenske koristi, ostale stranke, ki vklju-
je je resnica
r
Pr. dn. je prinesel dne 22. oktobra 1. na prvi strani kratek članek pod Ulovom: »Predlog zakona o svobodi in obveščevanja« — iz katerega ^vzamemo sledeče:
“Odbor za organizacijo oblasti in u-^avo v (jugoslovanski) zvezni skupini je sprejel danes nov predlog za-°na, o katerem bo razpravljal na pri-|°dnji Seji zvezne skupščine. Novi žalski predlog vnaša kot osnovno na-iO svobodo tiska in obveščanja. Po onskem predlogu ima vsak držav-pravico do svobodnega izražanja 'ojega mišljenja ter obdelovanja in enja informacij in ustanavljati u-**nove, ki odgovarjajo tem smotrom. Pavijan ima prav tako zajamčeno ‘ravico javnega odgovora na vsak ne-^Sovorni napad.«
&o tu Pr. dn.
Ko se človek najprej dobro nasmeje ^ tej novici, začne misliti, če bi ne ^a tragedija, bi bila prav dobra res-«ca.
**rva misel je ta. Jugoslovanski komunisti sedaj sami priznavajo, da pri ^jih ni svobode tiska in obveščevanja. ° je lepo in dragoceno priznanje! W smo to že zdavnaj vedeli.
Skoda pa, da ni Pr. dn. v celoti ob-*v*l tudi tistega, kar bo jugoslovan-cenzura prepovedala objaviti. Po-•Oal je samo nekaj malega, o čemer **** pravi, da bo prepovedano. Če bi ^edal takoj vso resnico, potem bi tehitro zvedeli, da bo ostalo onstran pod komunističnim režimom, ka-je zdaj, to se pravi brez svobode a in obveščevanja, kot sami priznalo.
cer za propagando in za klasični ‘k v oči (tudi tistim, ki posojajo krje) je vse dobro, tudi te besedeča j mislijo jugoslovanski komunisti, so vsi tako naivni?!
čujejo tudi Slovence, ne morejo mimo nas.
Znano je, da je sedaj v pripravi šolski zakon, ki bo uredil slovensko šolstvo v Italiji. Demokratični Slovenci so se vsa povojna leta za to vprašanje zelo zanimali, saj so pri ustanavljanju slovenskih šol na tem ozemlju imeli levji delež. To vprašanje je postalo skupna zadeva vseh političnih skupin, pri katerih sodelujejo Slovenci. Tako je prejela rimska vlada v tem mesecu predloge, ki bi napravili zakon uporabnejši in koristnejši. Tudi ob obisku podtajnika Delle Fave 25. oktobra sta predsednika Slov. kat. skupnosti in Slov. dem. zveze to vprašanje vključila v spomenico, ki sta mu jo predložila.
V	tisti spomenici pa je tudi poudarjeno načelo, naj se posebni statut, ki je dodan Londonskemu sporazumu, prizna kot zakon in lojalno izvaja. Poseben poudarek pa ima bolečina, ki reže do mozga vse zavedne Slovence. Ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci poldrugo tisočletje (če ne več, kot trdijo nekateri zgodovinski veščaki), prehaja v roke novodošlih italijanskih someščanov.
Zaradi jasnosti je treba povedati, da noben pameten Slovenec ne bo osporaval pravice, ki jo daje ustava vsakemu državljanu, da se sme naselito, kjer koli hoče. Svoboda gibanja in preseljevanja je pridobitev že preteklih stoletij. Toda pri nas se postopa drugače. Da se poitalijanči slovenska zemlja, so na razpolago velikanske državne podpore, s katerimi se zemljišča slovenskih lastnikov nakupujejo in ondi umetno ustanavljajo nova naselja. Če bi se to v enaki proporciji dogajalo po celi Italiji, bi ne mogli očitati, da gre za raznarodovalne namene. Pri nas pa je ta namen očividen in izgovor z državno ustavo je hinavščina. Pri vsem tem se uporablja tudi zakon, ki določa prisilno razlastitev, kadar gre za javne koristi.
Med trnjem in osatom
»Delo« in tržaški radio
Komunistični list »Delo« se v svoji številki z dne 28. oktobra pritožuje nad slovensko radijsko postajo Trst A, češ da »se odlikuje z molkom o shodih komunistične partije«. Ni naša naloga braniti tržaški radio. To bo storil saun, ako se mu zdi potrebno. Nam gre za nekaj drugega. Opozoriti moramo javnost na dejstvo, da se koijiunistično glasilo debelo laže in se dela norca iz svojih čitateljev, ki lahko vsak dan na lastna ušesa slišijo, da slovenska radijska postaja vestno poroča o shodih komunistične partije.
Nalašč smo se pozanimali za to stvar in ugotovili, da je Trst A objavil v tednu od 22. do 28. oktobra 16 vrst o shodih Krščanske demokracije, 15 vrst o shodih komunistične partije in 9 vrst o shodih slovenske liste. Ko »Delo« govori o »molku« slovenske tržaške radijske postaje, se torej debelo laže. To pa omenjamo zato, da se lahko čitatelji na lastne oči in ušesa prepričajo, koliko smejo verjeti »Delu«, tudi kadar piše o drugih zadevah, kot na primer o pastirskem obisku tržaškega škofa na Opčinah. Ti obiski so vsako leto nekaj običajnega in nimajo prav nič skupnega z volitvami ali s Krščansko demokracijo, kakor se laže »Delo«. To slednje ima tem manj pravice govoriti o molku tržaškega radia, ker vsak večer lahko slišimo, kako se njegovi gospodarji onstran železne pregraje oglasijo takoj, ko začne vatikanski radio oddajati poročilo v kakem jeziku narodov pod komunistično knuto, in motijo oddajo, da ni prav nič razumeti. Zakaj se »Delo« ne pritoži nad takim nedemokratičnim početjem svojih gospodarjev v Moskvi?
Lastnik, ki so mu tako zemljo vzeli, si ne more z odškodnino, ki jo prejema z velikansko zamudo, kupiti sredi slovenskih sosedov enako vrednega zemljišča. Slišali so se celo glasovi, naj se Slovenci izselijo v Avstralijo. Tudi ne velja izgovor, da je moralo Istro, ki je pod jugoslovansko upravo, zapustiti mnogo Italijanov. Tržaški Slovenci nismo tega zakrivili. Krivdo nosijo podpisniki Londonskega sporazuma, ki so likvidirali Svobodno tržaško ozemlje.
Mimo tega in še drugih vprašanj, ki nas zadevajo v živo, ne morejo demokratični Slovenci. Dejstva govorijo, da njihovo de lo ni bilo brez uspeha. Čim več glasov bo prejela pri teh volitvah »Slovenska lista«, tem bolj uspešna bo naša borba za obstoj naše narodne skupnosti.
Potrebno je, da se pri upravi province čim bolj uveljavimo. Slovenske občine v slovenske roke! Ne pozabi v volilni kabini, da si Slovenka, Slovenec!
Konec vladne krize v Avstriji
V	Avstriji sta se obe vladni stranki, ljudska (katoliška) in socialistična pobotali glede spora, ki je prejšnji teden povzročil odstop vladnega kanclerja Raaba. S tem je bila vladna kriza rešena brez posebnih težav. — Kljub temu pa ostajajo glavna načelna sporna vprašanja nerešena, kar bo delalo preglavice vladi.
Vohunstvo v Nemčiji
Nemška tajna policija je odkrila izredno težek primer vojaškega vohunstva. Izsledili so, da je izdajal važne vojaške tajnosti socialistični poslanec Frenzel. Ta mož, v preteklosti odločen protinacist in prepričan socialist, je bil član parlamentarne komisije za obrambo. V tem svoj-stvu je imel možnost zvedeti razne vojaške tajnosti, ki jih je menda oddajal Češkoslovaški. — Ne ve se, kaj ga je k temu izdajstvu nagnilo. Sedaj je v zaporu.
Odgovor na desno in na levo
Med tržaškimi dopisi (na četrti strani) je objavil Kat. glas 13. oktobra letos dopis z naslovom Raznarodovanje in demokracija. Demokrščanska agencija »Italia« v slovenskem prevodu je ta dopis pohvalila, neki tednik ga je napadel. Tudi »Prim. dnevnik« je o tem pisal v nedeljski številki. Mi pa nismo dostopni ne za hvalo ne za grajo. Vztrajamo na tem, kar smo pisali. Dopis se glasi:
Demokristjani očitajo Slovencem, da so v Nabrežini zatajili svoja demokratična načela in nastopili v enotni »Občinski listi« proti Italijanom, ki jih hočejo spodriniti pri občinski upravi.
Slovenski prevod demokrščanske agencije »Italia« trdi, da so demokratični Slovenci, »liberalci« in »katoličani« podlegli komunističnim nakanam. Naš list se je zanimal za to stvar in izvedel, da v Nabrežini ne nastopa Slovenska katoliška skupnost, ki ondi nima svoje sekcije in se v priprave za občinske volitve ni vtikala; za izid teh priprav pa je zvedela iz dopisa iste agencije dne 4. oktobra.
Naši bralci pa bodo bolje razumeli položaj, če poročamo, kaj se je v Nabrežini godilo v povojnih letih. Ta občina je na ozemlju med lugoslavijo in morjem na točki, ki veže Trst z Italijo. Ves povojni čas je bil v tej občini slovenski župan in slovenski odbor. Da bi prišla do izraza italijanska etnična kontinuiteta med Trstom in Italijo, je prišlo do sistematičnega raznarodovanja v tej občini. Država je dala na razpolago ogromna denarna sredstva in dala zgraditi pri Štivanu »Ribiško naselje«, v Sesljanu pa »Naselje sv. Mavra«. Leta 1949 je bilo v devinsko-nabre-Žinski občini 2.969 volivcev, letos jih je 4.123; razlika je 1.154. Večina novih volivcev je italijanskih.
Letos se je zdel demokristjanom pripraven čas, da zavzamejo občino. Upali so, da se jim bodo pridružili tudi demokratični Slovenci.
Seveda bi bili lahko ponudili demokratičnim Slovencem večino svetovalcev in župana, ker so pač italijanski volivci po večini priseljenci. Tako bi potem res šlo za akcijo demokratov proti komunistom. Toda tega niso storili. Takoj v začetku so pokazali svoj namen, postaviti na čelo občini svojega človeka, ki se je odpovedal v tržaškem občinskem svetu odborniškemu mestu zato, da postane »Nabrežinec«.
Prebivalci devinsko-nabrežinske občine pa so že imeli priliko, doživljati demokratičnost demokristjanov. Dvakrat je bil že ondi župan in odbor suspendiran za nekaj minut. Enkrat zato, da so lahko
odstranili dvojezične napise ob cesti na obali, enkrat, da so lahko prodali občinsko zemljo v raznarodovalne namene.
Dne 25. aprila 1955 je predaval v Avg-sburgu Friedrich Heer ob tisočletnici zmage Otona I. nad Madžari na Leškem polju. Predavatelj je učenec znanega vzgoje-slovca Foersterja. Povedal je, da ne odgovarja resnici, da pomeni ta zmaga zmago krščanstva nad poganstvom, temveč da ima čisto politično obeležje, ker je šlo le za germanizacijo vzhodnega ozemlja. Zgodovinsko poslanstvo Nemcev je drugod. V tej smeri so se vršite vse prireditve ob proslavi te tisočletnice v Avgsbur-
m-
To je nauk tudi za naše razmere. Boj proti komunizmu, boj za demokracijo in krščansko idejo ne sme biti povezan z raznarodovanjem slovenskega življa in s kolonizacijo naše zemlje. Prenehati je treba trošiti državni denar za naseljevanje novega prebivalstva v slovenskih delih Tržaškega ozemlja in goriške pokrajine z namenom, da se odrine domače prebivalstvo, ki tu prebiva že poldrugo tisočletje. Postavljati Slovence pred alternativo, da postanejo ali Italijani ali komunisti, ni v prid demokratične in krščanske ideje, temveč je voda na mlin komunizma.
• ZA DOBRO VOLJO •
Pri zborovanju za državnozborske volitve v ljudski republiki Madžarski, je v neki tovarni najstarejši delavec začel volilno propagando s temi-le besedami:
»Torej, v začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo...«
Ko ga je zraven sedeči tajnik partije opomnil, naj govori o volitvah in ne o veri, je možakar mirno nadaljeval:
»Potem je ustvaril sonce in luno.«
»Govori vendar o volitvah,« je jezno zaklical sekretar.
»Da, da,« je bil odgovor; »takoj pridem na to.« Počasi in z poudarkom je nadaljeval :
»Potem je Bog ustvaril Adama in še Evo. Potem je Bog rekel Adamu: »Glej, zdaj imaš izbiro in si lahko izvoliš tisto ženo, ki se ti najbolj dopade.«
* * *
»Poznaš tistega gospoda pri okrogli mizi?«
»Se razume, to je. moj daljni sorodnik.«
»Kako se to razume?«
»Je moj brat!«
»In imenuješ ga daljni sorodnik?«
»Seveda, ker je še devet drugih bratov med njim in menoj.«
tahun iz Vatikana25
^ spisu o. Petra Leoni j a Marlza Perat
Jetniško življenje
h	t
0 štirih ali petih dneh samotarjenja v ^ so me odvedli v neko normalno ce-
v 5. nadstropje; bil je to oddelek, ki Jetniki imenujejo ladja, ker so celice 0 razporejene, da se vrstijo druga za So okrog neke vrste hodnika, ki ima Sredi globoko vdolbino, celici, kamor so me peljali, je že bil stanovalec: bil je to neki mlad Belo-'■ študent, zelo nadarjen, dober in tudi Vendar pa je moja prva misel, ko y ga ugledal, bil sum. »Evo,« sem si »poslali so me v celico s človekom, ,Se izdaja za dobrega, da bi tako laže ^ r'l. kaj se skriva v moji duši. Tukaj Ktr®ba previdnosti.«
°*neje, ko sva se bolj seznanila med
sabo, pa mi je zaupal, da je ob pogledu name isti sum vstal tudi v njem: »Izdajalec, oblečen v popa! Pozor!«
Vendar sem mu kljub nezaupanju že takoj od začetka iz vseda srca ponudil dva obroka kruha, ki je bil seveda zelo črn in vlažen, kot sem že enkrat povedal, in pa nekaj slanine, ki mi je bila ostala še iz Odese in katere jaz nisem mogel jesti. Tako je ta mladenič, ki je po veri bil pravoslaven, prav po gosposko praznoval drugi ali tretji dan po Veliki noči. čeprav se je meni, ki ta čas nisem bil še popolnoma sestradan, zdelo 450 gr kruha (jet-niškega seveda) na dah skoro preveč, to prav gotovo ni veljalo zanj, saj fant je že več kot dva meseca živel v tistem... 40-dnevnem postu, poleg tega pa je bil mlad in visok.
Življenje tukaj v celici je bilo s splošnega vidika pravzaprav še kar zadovoljivo. Skozi okno, čeprav je imelo »namord-nik« (nagobčnik, bi rekli), je vseeno ve-
dno prihajalo nekaj dnevne luči in včasih smo bili tako srečni, da smo mogli videti celo kos neba. Razen tega smo v razvedrilo smeli nekaj malega tudi brati. Knjižničar nam je vsako toliko posodil kakšno knjigo in tako smo se mogli za čas raztresti. Če smo se tega naveličali, smo se lahko med seboj tudi pogovarjali, vedno tiho seveda. Tudi za spanje je še kar šlo. Vsak jetnik je imel svojo zložljivo posteljo z blazino in eno odejo. Končno so nam še vsak dan dovolili 15 ali 20 minut sprehoda po terasi.
Pri tem pa si nikar ne predstavljajte, da smo na sprehodu imeli možnost občudovati kakšen tolažljiv razgled na Moskvo. Kaj še! Okrog in okrog je^bila ograja iz desk, da nisi videl drugega kot nebo nad seboj in tiste deske okrog sebe. Mogoče pa je to bilo tudi zato, da ne bi kakšnemu nesrečnežu iz obupa padlo v glavo tisto višino od terase pa do svobodnega sveta spodaj izmeriti s skokom.
V	pisani družbi
Ko sem tako že malo bolj pobliže spoznal svojega sostanovalca, so naju na lepem nekega dne oba premestili v neko drugo celico v 3. nadstropje. Tukaj sva našla še tretjega tovariša. Bil je to že nekoliko postaran človek, Rus. — Ko se med jetniki znajdejo novinci skupaj, je učinek podoben tistemu, ko se vreli vodi doda malo mrzle. Vse se namreč nekako poleže, tudi če je prej ne vem kako kipelo. Poleg tega se človek v takih slučajih vedno spomni ruskega pregovora: »Kjer trije govorijo, je eden izmed njih prav gotovo vohun! No, v začetku je res malo nerodno med takimi novinci, toda čez nekaj dni se le privadijo drug drugega in življenje teče laže dalje.
Nismo pa mnogo časa ostali samo v treh, kajti skoro vsak dan se je družba menjavala in množila, da smo končno
bili s prostorom v stiski.
(se nadaljuje)
Perzija ima prestolonaslednika
Perzijska cesarica Farah Diba je dne 31. oktobra povila sina prvorojenca, prestolonaslednika na perzijskem prestolu. S tem je tudi šah Reza Pahlevi dobil pravico do cesarske krone. Veseli dogodek so Perzijci sprejeli z velikanskim navdušenjem. Proglašeno je tridnevno praznovanje po vsej deželi. Prva pot perzijskega šaha iz bolnice je bila v mošejo, kjer se je Alahu zahvalil za veliko milost.
Mladi prestolonaslednik je dvatisočeri o-trok, ki se je rodil v teheranski porodnišnici. Dali mu bodo ime Reza Kir Ali in isto ime bodo nosili tudi vsi dečki, ki so se rodili v 24 urah po rojstvu prestolonaslednika.
Ogenj je uničil papirnico v Ovaru
Silovit požar je popolnoma uničil veliko tovarno papirja v Ovaru v Karniji, ki je utrpela s tem 80 milijonov škode. Kar ni uničil požar, je poškodovala voda, ki so jo v hektolitrih zlili ognjegasci iz Tol-mezza, Gemone, Conegliansa in Forni di Sotlo, da bi zadušili požar.
Obletnica madžarske vstaje
V	nedeljo 23. oktobra je potekla četrta obletnica madžarske vstaje, katera je pretresla ves svet. Vzplamtela je z visokim in silnim plamenom ljubezni do domovine in do svobode, a trajala je samo dva tedna. Sprva so jo potlačila izdajstva in prevare, a takoj nato so jo zdrobili oklop-niki sovjetske armade. Toda odmev klica po svobodi, ki so ga madžarski rodoljubi dvignili takrat do neba, še vedno živi v srcih vseh, ki jim je svoboda naj večja dobrina tega sveta.
Radijsko-televizijski naročniki v Italiji
Po zadnjih statistikah je število radijskih naročnikov v Italiji doseglo število 8 milijonov, televizijskih naročnikov pa 2 milijona; torej skupno 10 milijonov, kar je vsekakor lepo število. Praktično ima skoro vsaka družina v Italiji svoj radijski ali televizijski aparat.
Radio Trst A
Teden od 6. do 12. novembra 1960 Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za najmlajše: »Kraljevič Rocco«. Igrajo člani Radijskega odra. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... kronika tedna v Trstu
— 14.45 Vokalni kvartet »Večernica«. — 17.40 Operne arije in dueti. — 21.00 Iz zakladnice slovenske folklore: (6) »Preljubi sv. Lenart, kako si ti svet«. — 21.30 Koncert čelista Ettora Sigona in pianista Luciana Ganta.
Ponedeljek: 18.00 Znani sodobniki: »Lich-tensteinski knez Fran Jožef II.«. — 19.00 Znanost in tehnika: »42. mednarodna avtomobilska razstava v Turinu«. — 20.30 Monteverdi: »Orfej«, opera v petih dejanjih.
Torek: 18.00 Radijska univerza: (5) »Še o presnavljanju«. — 18.30 Schumannovi, Brahmsovi in Debussy-evi samospevi. —
19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.00 Tvomica sanj: obzornik iz filmskega sveta. — 21.30 Koncert pianista Leona Engelmana - Jelinek. —
22.000 Znamenita dela starega veka: (17) »Arhitektonski dragulji naroda Maja«.
Sreda: 18.00 Mineralna bogastva morja:
(1) »Morje v kemikovi epruveti«. — 18.30 Sibelius: Simfonija št. 7 v C-duru op. 105.
— 19.00 Zdravstvena oddaja. — 20.30 »Družinski posvet«, drama v dveh delih. Igrajo člani Radijskega odra.
četrtek: 18.00 Radijska univerza: (6) »Uporaba sulfamidov«. — 18.30 Slovenski samospevi: (6) »Anton Lajovic, mojster slovenskega samospeva«. — 19.00 širimo obzorja: (3) »Prva piramida«. — 20.30 Simfonični koncert orkestra »Alessatidro Scarlatti« iz Neaplja.
Petek: 18.00 Etnografski zapiski: (6) »Pleme .Sinovi Psov’ v Indokini«. — 18.30 Discovolo: Tri pesmi za čelo in klavir. —
19.00 Šola in vzgoja: »Sodobno šolstvo v Sovjetski zvezi«. — 21.00 Umetnost, književnost in prireditve v Trstu. — 21.20 Koncert operne glasbe. — 22.00 Obletnica tedna: »Ignacij Jan Paderewsky, glasbenik in politik, ob stoletnici rojstva«.
Sobota: 15.30 »Lumparij vagabund«, farsa v enem dejanju. Igrajo člani »Slovenskega gledališča«. — 16.45 Veseli Planšarji.
— 18.00 Po davnih cestah: (14) »Ceste in mostovi v Nemčiji«. — 18.30 Dve suiti: Bizet: »Vesela Perthova hči« - Prokofieff: »Poročnik Kiže« op. 60. — 19.00 Pomenek s poslušalkami. — 20.40 Vokalni oktet »France Prešeren«. — 21.00 »Neverjetno, toda res«. IV. slika: »Otok za družino«. Igrajo člani Radijskega odra.
Kaj pravijo
Dragi Slovenski rojaki vseh političnih prepričanj, dejstva so danes na žalost naslednja:
1. Komunizem je kriv naše narodne razcepljenosti, da je razpadlo STO, komunizem je izdal slovenske interese in slovenski člani Komunistične partije Italije in drugih podobnih strank so postali navadni priganjači italijanskih strank. Ne smemo namreč pozabiti, da je Komunistična partija-Partito Comunista Italiano (PCI)!
2. Da sta samo Slovenska demokratska zveza in Slovenska katoliška skupnost, ki nastopata na volitvah s »SLOVENSKO LISTO«, vedno ostali, kar sta bili od vsega začetka: edini neustrašeni branilci narodnih in socialnih pravic slovenskega ljudstva na Tržaškem.
Ti dve stranki sta že spoznali, da je v edinosti moč in zato sta skupno pristopili k »Slovenski listi«. Tudi druge slovenske politične skupine bi jima morale slediti, če so jim res mar slovenski interesi.
»Slovenska lista« predstavlja začetno bazo, obliko za skupno nastopanje vseh Slovencev. — Zato jo vsi Slovenci podprimo in volimo!
Ce bomo vsi poslušali ukaz svoje dolžnosti, uspehi ne morejo izostati.
VSI V NEDELJO NA VOLIŠČA ! VSI VOLITE »SLOVENSKO LISTO!«
SLOVENSKA LISTA EDINA LAHKO DOBI ENEGA POKRAJINSKEGA SVETOVALCA!
USI-NSZ NA KAJ TAKEGA SPLOH NE MORE RAČUNATI; STATISTIKE GOVORIJO V PRID SLOVENSKE LISTE, KI BO PO VSEJ VERJETNOSTI DOBILA ENEGA SVETOVALCA! SMISEL IMA ZATO VOLITI SAMO SLOVENSKO LISTO!!!
V svobodni svet
Trst je zapustil slovenski pisatelj in kulturni delavec Mirko Javornik. S svojo družino se je odločil, da se izseli v ZDA, ker pač Trst, ki bi ga sicer potreboval, ni našel zanj primernega mesta, da bi zaslužil sebi in svoji družini potreben kruh. Mirko Javornik je znan slovenskemu svetu kot sposoben in klen pisatelj, lepega jezika in duhovitih zamisli. V letih bivanja v Trstu smo ga pogosto slišali na literarnih večerih, predavanjih, čitali njegovo besedo v demokratičnem tisku in jo slišali po radijskih valovih. V novem svetu mu ždimo, da bi se čimprej znašel in zopet prijel za pero, ker bi bila velika škoda, če nam ne bi posredoval svojih zamisli. Njemu in družini obilo uspehov!
Razstava del slepcev
V	Trstu so pretekli teden na kulturnem sedežu za slepce otvorili zanimivo razstavo del, ki so jih vse izvršili slepi u-metniki. Vsako delo priča o izredni sposobnosti in potrpežljivosti slepcev. Vsa dela so slepi učenci izvršili pod vodstvom učiteljice Vere Birsove. Poleg ličnih ženskih ročnih del so razstavljeni tudi razni majhni motorji, ki so jih izvršili slepi fantje. Značilno je zlasti lutkovno gledališče, ki ga je izvršil slepi fant Libero Mu-sitelli. Ta dela so lahko marsikomu, ki je zdrav, a se mu ne ljubi učiti, v opomin in vzpodbudo.
Zagotovljen plin tudi za zimske mesece
Z decembrom bodo v Trstu popolnoma uredili vprašanje plina, ki je v zimskih mesecih večkrat primanjkoval. ACEGAT bo postavil v Broletu nov gasometer, ki bo dvignil zmogljivost rezerv mestnega plina za 100 tisoč kubičnih metrov. Tržaški prebivalci porabijo normalno v 24 u-rah 200 tisoč kubičnih metrov plina, zato je bilo nujno potrebno, da so zvišali rezerve in tako zagotovili plin tudi za mrzle zimske dneve.
Slovo dr. Jožefa Gracarja
Po 17 letih gorečega in požrtvovalnega pastirovanja v naši župniji Sv. Križ pri Trstu nas je preteklo sredo zapustil dosedanji dušni pastir dr. Jožef Gracar. Od svojih župljanov pa je vzel slovo dan prej, t. j. v torek zvečer, ko je bila ob 19.30 poslovilna sv. maša, kateri so prisostvovali msgr. Lojze Škerl, msgr. Natal Silvani, dekan z Opčin, č. g. misijonar Jože Vidmar in množica svetokriških vernikov, za katere je odhajajoči g. župnik daroval sv. mašo. Ob tej priliki smo slišali pomenljiv govor, ki ga je imel o duhovništvu in o duhovniškem naraščaju župnikov sobrat in sošolec. V lepih in jedrnatih besedah je govornik poudaril vzvišenost duhovniškega poslanstva med nami in nujnost goreče molitve k Bogu, da bi zlasti med našim narodom na teh tleh obudil mnogo duhovniških poklicev, ki jih tako primanjkuje. V imenu slovenskih duhovnikov tržaške škofije pa se je od preč. g. župnika poslovil msgr.
Natal Silvani. Naš g. župnik se je govornikoma lepo zahvalil in nam, svojim dosedanjim župljanom, priporočal zvestobo sv. Cerkvi in svojemu narodu, saj ima duhovnik z verskimi in narodnimi odpadniki nemalo težav. Križani smo govorom pazljivo sledili in marsikomu se je ob slovesu zarosilo oko, saj je bil odhajajoči dušni pastir dobrotnik in oče prav vsem Križanom brez razlike. Znal je potrpeti z nami in nam odpuščati, kot je učil najvišji duhovnik Jezus Kristus.
Č. g. dr. Jožef Gracar ima za duhovno in narodno rast naše župnije nemajhne zasluge. Pregnan od nemških okupatorjev s svojih rojstnih tal, je misijonaril po raznih krajih Primorske in bil leta 1943 postavljen za dušnega pastirja naši župniji, za katero je neutrudno delal, molil in trpel tudi v najhujših letih vojnih grozot. S svojo odločnostjo je nastopal in branil življenje in imetje svojih župljanov, ko jim je zlasti ob koncu vojne grozilo popolno uničenje s strani podivjanih nemških osvajalcev. Naš dobri g. župnik pa je bil tudi velik prijatelj otrok. Kmalu po svojem prihodu je odprl v prostorih župnišča slovensko šolo, v kateri je tudi sam učil, dokler se niso razmere normalizirale. Vzgoja in napredek slovenske mladine sta bila našemu g. župniku pri srcu tudi vsa leta pozneje. Celo v času svoje bolezni je našel čas in priložnost, da se je za naše otroke zanimal, saj je bil vsa povojna leta njihov katehet in vzgojitelj.
Njegovo delovanje v župniji je bilo v vsakem oziru plodno in učinkovito, čemur so nedvomno pripomogli visoka izobrazba, vsestranska razgledanost in izredno oblikovan praktični čut za vsa sodobna, tudi čisto tehnična vprašanja, ki odlikujejo dr. Gracarja. Bil je v vsaki stvari res kompetenten in delaven. Preuredil je župnijsko dvorano, obnovil župnijsko cerkev in podružnico sv. Roka, v kateri je tako rad prirejal razne pobožnosti. Kot sposoben glasbenik je poživil cerkveni pevski zbor in ga vsa leta požrtvovalno vodil. Naučil je orglanja nekaj deklet, ki še danes pridno igrajo na cerkvenem \oru.
V	posebno obilni meri pa je svojim župljanom nudil prilike za njihovo duhovno obnovo in rast v duhovnem življenju. Organiziral je veličastne procesije, romanja in misijone, ki so prav po njegovi zaslugi tako lepo uspeli in ki nam bodo vedno ostali v naj lepšem spominu. Težko je v par besedah povedati vse, kar nam je č. g. dr. Gracar dobrega storil. Zato mu svetokriški župljani ob odhodu iz naše župnije obljubljamo, da ne bomo njegovih dobrot nikdar pozabili in da se ga bomo v hvaležni molitvi pogosto spominjali. Na novem mestu mu želimo obilo božjega blagoslova, zlasti pa zdravja, ki ga tako zelo potrebuje. Neštete dobrote, ki nam “jih je dolga leta nesebično delil, pa naj mu Vsemogočni bogato povrne!
Križani
Širite »Katoliški glas"
Bazovica
I. SLOVENSKI VEČER
Bazovica je po dolgem času imela spet svoj slovenski večer. Slovenski večer: beseda sama pove, kakšen namen ima. Večer nam je pripravil delovni g. Brecelj, župnik v Doberdobu, s sodelovanjem svojega cerkvenega pevskega zbora.
Pri pozdravu je domači župnik poudaril sorodnost Bazovice in Doberdoba. Obe vasi sta dragi vsem Slovencem, ker je v njih tekla slovenska kri, kri mladih ljudi za svobodo domovine.
Ob krasnih barvnih slikah in lepi glasbeni spremljavi smo potovali po Lurdu, Munchenu, Salzburgu in končno po domačih tleh od Doline do Števerjana in Doberdoba.
Doberdobčani so znani po svojem lepem petju. To smo tudi mi že vdrugič spoznali, čeprav je na Slovenskem večeru pela samo tretjina zbora.
Zelo smo hvaležni požrtvovalnemu g. župniku Breclju in njegovi mladini za lep večer, ki je zelo zadovoljil zahtevne in številne Bazovce.
Dvorana: obhaja letos svojo desetletnico. Vedno se v njej kaj dela, prenavlja. Zrasla je iz pravega niča — in je sedaj sodobna dvorana: ima moderno skope-kinoaparaturo in avtomatično, moderno kurjavo na nafto. Ker smo vedno delali v njej, smo bili sedaj prisiljeni, da jo temeljito prečistimo, prebarvamo in olepšamo. Dvorana ima sedaj čisto drugačen videz: zunaj in znotraj, ko stopiš vanjo, občutiš takoj, da nisi v kaki zakotni, starinski dvorani, temveč v modernem okolju.
Zelo bomo veseli, če se bodo tudi v bodoče kake igralske skupine ali kulturni delavci oglasili, da nudijo našemu občinstvu zdravo slovensko kulturno jed.
Volitve: Smo jih resnično že naveličani, zlasti zato, ker nas Slovence malo upoštevajo. Ob volilni gonji so vsi okrog nas in nam zagotavljajo: smo z vami, smo vaši, pripravili vam bomo rajsko bodočnost. Vse vam bomo dali, kar želite: pralnice, čakalnice, kopalnice, asfaltirane ceste, kulturne dvorane, vse pravice. Skratka: raj.
Kakšno je naše stališče:
Smo Slovenci. Toliko časa bomo ostali Slovenci, dokler se bomo zavedali, da smo Slovenci in si prizadevali, da to tudi ostanemo. Samo od nas je odvisno, od naše-
Tolimo vsi lipo!
ga resnega, treznega dela. Strankarska politika nas je pokvarila, nam odvzela mnogo veselja do dela, zadala hude udarce našemu narodnemu telesu: razne partije so vedno vlekle samo k sebi, vedno v veliko škodo naroda. Danes se godi isto.
Smo katoličani: verujemo v Boga, v Kristusa, v sveto Cerkev. Od krsta. Sveta brata Ciril in Metod sta nam izročila pravo vero. Stranke s srpom in kladivom imajo ideologijo, ki je čisto v nasprotju z našo vero. Glavni voditelji teh strank so svojim partijcem neštetokrat povedali, da so marksisti, materialisti — nasprotni vsaki veroizpovedi. Mi ne moremo, ne smemo voliti takih ljudi. Ce bi kdo to storil, bi zatajil svojo vero, prodal Kristusa in Cerkev. Vsi zavedni Slovenci bomo strnili naše glasove in jih oddali za našo starodavno lipo.
Spominski dan vseh mrtvih
Lepa je krščanska navada, da se za praznikom Vseh svetih spominjamo še naših dragih rajnih z molitvijo in obiskom njihovih grobov. Sveta Cerkev, kot dobra mati, spremlja življenje svojih otrok in jih še po smrti ne zapusti. Že na Vse svete popoldne so se po vseh cerkvah začele molitve za rajne in se nato nadaljevale ves naslednji dan, na spomin vseh mrtvih, s sv. mašami in od strani vernikov z molitvami za odpustke.
Procesije ljudstva pa so romale na pokopališča, na grobove tistih, ki so z nami živeli isto življenje in delili iste radosti in bridkosti. Zadnje jesensko cvetje je mehko pokrilo njihove grobove, pod večer pa so zažarele tisočere lučke in spremenile pokopališče v morje živih plamenčkov. Na podeželskih pokopališčih se je še ohranila lepa navada nagrobnega petja po govoru gospoda župnika. Nato se je izvršilo zapovrstno blagoslavljanje grobov. Lepo vreme je tudi mnogo pripomoglo, da so ljudje v neizmanjšanem številu, kakor druga leta, poromali na grobove svojih dragih.
Jugoslovanski gospodarstveniki na obisku v Gorici
28. oktobra so obiskali naše mesto jugoslovanski gospodarstveniki, in sicer predsednik ljubljanske Trgovinske zbornice Viktor Valič, tajnik dr. Bogdan Novak in predsednik Trgovinske zbornice iz Nove Gorice Jernej Kruh. Na sedežu trgovinske zbornice v Gorici so jih sprejeli predsednik dr. Bigot, generalni tajnik dr. Can-dussi in član odbora Krainer.
Predstavniki obeh zbornic so skupno proučili razna vprašanja, ki se tičejo obmejnih področij. Dogovorili so se, da se bodo ponovno sestali v decembru, in sicer v Ljubljani.
Jugoslovanski gostje so si popoldne o-gledali tekstilno tovarno v Podgori, kjer jih je prijazno sprejel direktor podjetja Monolo. Odšli so nato v Trst, kjer so tudi imeli važne sestanke s predstavniki tržaške trgovinske zbornice. Obiskali so tudi Videm in se tam sestali s člani trgovinske zbornice.
Trgovina med sosednimi obmejnimi področji se torej vedno bolj razvija, ne moremo pa tega reči o kulturnih in narodnih odnosih. Ostanki šovinizma zlasti na italijanski strani še vedno motijo pravo sožitje. To se je pokazalo tudi zadnji teden, ko so v S. Polu, na meji med občino Ronke in Tržič, otvorili spomenik pesniku D’Annunziu. Govora goriškega in tržiškega župana nista bila nič kaj umirjena, še manj pa zadržanje udeležencev, ki so zopet prišli na dan s fašističnim pozdravom. Tudi proslavljanje D’Annunzie-vega pohoda na Reko 1. 1919 ni na mestu.
govo truplo našli in ga prepeljali v f riško mrtvašnico, od koder so ga v fr trtek ob splošnem žalovanju in veliki it deležbi svojcev, prijateljev in znance' spremili na goriško pokopališče. Zapušča ženo in tri še nepreskrbljene otroke, katerim izrekamo najgloblje sožalje. Tragik no preminulemu Mariju pa naj bo Beg milostljiv.
RAZNO
Ženske volivke v Italiji upadajo
Notranji minister je v zvezi z bližnji®1 volitvami proučil statistični položaj itak janskih volivcev. Ugotovil je, da bo 66 I® lijanov od sto poklicanih na volišča ® da bo prvič volilo 960 tisoč mladih ljutk Zanimivi so podatki razmerja med ffl0’ škimi in ženskami volivci. Leta 1948 88 ženske predstavljale 54,6 od sto vseh livcev; leta 1958 so padle na 52,6 od sto.
Hiše so dokončane, a poti do njih ni
2e v juliju so dokončali zadnje hiše n* Kjadinu, prve pa že v začetku leta, tod* še vedno stojijo prazne in čakajo na p® hod 355 družin. To novo naselje je se zidala INA-Casa in stanovanja v njem dodelili najpotrebnejšim tržaškim druh nam, ki pa se nikakor ne morejo še vsf liti, ker poleg tega, da dohodnih poti naselja ni, manjka tudi vsa vodna 11 električna napeljava. Acegat se opravičit je, da napeljave ne more izvršiti, dokkJ ne izravnajo zemljišča okrog naselja. Gla'' no krivdo pri vsem tem nosi pač občin81 ki ni še dala potrebnih odobrenj. $ škodi pa je ustanova, ki bi lahko že mesecev prejemala dohodke od najemni5, in pa najemniki, ki še vedno stanuje]8 po neprimernih stanovanjih in kateri51 mnogim preti sodnijski izgon.
Saj pomeni ta pohod prvo veliko krivico zoper jugoslovanske manjšine v Italiji in začetek fašistične diktature. Tem manj je bila ta proslava na mestu v dnevih, ko sta se Martino in Segni pri ZN borila zoper tirolski šovinizem, ki bi hotel na Tirolskem narediti to, kar je naredil D’An-nunzio na Reki. Ali se ital. šovinisti res ne morejo' otresti zamorske morale, ki uči: »Če Kali krade sosedu, je prav; če sosed krade Kaliju, je pa greh«?
Plešivo
Dolgo se že nismo oglasili v časopisih. Lahko bi kdo mislil, da nas ni več. Pa ni tako. Delamo, trudimo in ubijamo se za življenje in vsakdanji kruh, a v javnost le neradi iznašamo naše zadeve. Že več let imamo v vasi domačo šolo. Veseli smo, da otrokom ni treba hoditi v oddaljen kraj. Na šoli je ena učiteljica, ki stanuje v Vidmu, kjer ima otroke in sploh družino. Seveda, mi bi želeli, da bi stanovala v vasi, da bi živela z nami. Tako pa pride in gre, kakor vozijo vlaki in korijere; zaradi tega pouk trpi in trdimo, da zato nekateri domačini pošiljajo svoje otroke daleč v Krmin v italijansko šolo. To nas zelo boli. Mislimo, da je tudi dandanes učiteljeva naloga, da se ne zanima samo za tistih par ur pouka v šolski sobi, ampak tudi za življenje na vasi sploh. Tudi v šoli z enim samim učiteljem se otroci lahko veliko naučijo, če je zanimanje na obeh straneh, šola pa seveda ni za učenje enega samega predmeta; v šoli se morajo učenci naučiti pisati, računati, govoriti v materinščini in italijanščini; dobiti morajo osnovne pojme iz zemljepisa, zgodovine, prirodopisa in še marsikaj drugega morajo spoznati. Tako ukazuje država s svojimi zakoni, katerih ne sme noben uradnik spreminjati. Ni prav, če se v šoli posveča enemu samemu predmetu prevelika pažnja. Naši otroci so nadarjeni in se radi učijo; zato jih je treba učiti vsega. — Sicer pa moramo poročati, da nam letos vreme močno nagaja. Bog pomagaj, kaj bo, če se ne ustali!
Žalostna smrt v valovih Soče
Soča je tudi v tem jesenskem času zahtevala svojo žrtev. V torek 25. oktobra so delavci goriškega podjetja »Tacchino« popraljali na Soči pri Gradiški neko jekleno žico. Močan tok pa jim je čoln prevrnil, in medtem ko so se trije delavci srečno rešili, se je 38-letni Marij Mržek iz Podturna zagrabil za žico in na njej obvisel skoro tri četrt ure v pričakovanju rešitve. Goriški ognjegasci so takoj odšli na kraj nesreče in skušali doseči nesrečnega delavca. A močan tok jim je to vedno onemogočil in jim čoln prevrnil. Medtem so Mržeku moči pošle, da je omahnil in izginil v valovih. Šele tretji dan so nje-
KNJIGE
Uprava Katoliškega glasa na Placuti iu1* na razpolago sledeče knjige:
Dr. Franc Gnidovec: Mati našega Odi1 senika (L 1200); C. M. Heredia: Vir tV>i večje sile (L 1100); Baragova knjižic5' Barago na oltar (L 450); Fr. P. Miheli' In hoc signo vincis {L 600); P. V. Šp®5 dov: 6 Marijinih pesmi za mešani zi in orgle (L 200); Ljubka Šorli: V' spominčic možu na grob (L 500); Vilh^ Hunermann: Na božjih okopih (L Dr. M. Turnšek: Od morja do Tn'giflV(I (L 600); Roman Hus: Vodnik po (L 600); Matija Škerbec: Krivda rd$ fronte (L 400); Zbornik: Koledar SvoW dne Slovenije 1960 (L 1500); Slikanic5 Dominik Savio (L 100).
OBVESTIL^
OBVESTILO. Obveščamo, da v nedelj1 6. nov. ne bo ponovitve igre Domen za®
ker so nekateri igralci oboleli. Igra se & ponovila pozneje ob ugodnejših razmera*
Zahvala
Vodstvo Mar. družbe v Gorici se zah'5 ljuje vsem, ki so tako velikodušno poiU gali, da je uspela Misijonska priredit5' v Gorici. Posebna zahvala gre Slov. Prff svetni zvezi, ki je igro pripravila in ^ študirala z nemajhnim trudom.
DAROVI
d
Za Slovensko sirotišče: števerjan: -kg krompirja, 490 kg jabolk, 250 kg k ze v štoržih. V denarju: 6.875 lir.
Iskren Bog povrni!
Za Marijin dom v Rojanu: Terezija S po 5.000; Marija Fonda 1.000; F Bajl dolarje; Alojzija Natlačen 1.000; B-4.500 lir. — Bog plačaj!	j)
Za KD v Gorici: učiteljica v	pokoju.
tisoč; družbenica 10 tisoč;	Bissi	5	ti80’
lir. — Vsem iskrena hvala!
SOCIETA’ CATTOLICA Dl ASSICURAZIONE
Ustanovljena v Veroni 1. 1896
--- Kapital in rezerve 7 milijard lir ’’
Zavarovalnica vam nudi pod najbol) Simi pogoji zavarovanje proti toč" požaru, tatvini, prometnim nesrečaiU' Obrnite se na Glavno agencijo v TrstU’ ulica S. Ntcolb 7 - Tel. 24-136.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolp^ trgovski L 20, osmrtnice L 30, več davek na registrskem uradu.
Odgovarni urednik: msgr. dr. Fr. Ah Tiska tiskarna Budin v Gorici