115
Slovanski popotnik.
* Za šole in tudi vsakemu, kdor se želi v občni p o-vestnici sveta temeljito podučiti, izdaja gosp. Stanislav Z a r a n s k i, učitelj poljskega jezika in slovstva v c. k. Terezijanišču na Dunaj i, na posebno vižo osnovano občno zgodovino v poljskem pa tudi v nemškem jeziku pod naslovom: „Weltgeschichte in Annalen-, Chroniken-und Historienvveise mit einer sinnbildlich-chronologischen und geographischen Ges chitskarte". Reči smemo, in komur koli smo pokazali za poskušnjo izdana dva zvezka nam je poterdil, da bolje poti z besedo in s podobami v zemljovidu zgodovino tako razlagati, da človeku vse jasno pred očmi stoji in v spominu ostane, še ni noben zgodovinar nastopil. Zgodovina ta , ki se začenja z rojstvom Kristusovim in bo segla do današnjega dne, je razdeljena v stoletja in vsakemu stoletju je pridjan zem-ljovid s podobami naj važniših prigodb , naj imenitni-ših mož, vladarjev itd. tistega stoletja; zgodovinske karte so tako lične, da ne merejo ličniše biti, celo obrazi cesarjev itd. so po zgodovinskih izročilih. Imena so v kartah pisane vselej v izvirnem jeziku, latinske latinski, slovanske slovanski itd. Kadar bo delo dognano (sedaj je že 7 stoletij na svetlem), se bodo vse kartice skup na en kvadrat razpele in bodo tudi učenemu lepo kazale hod zgodovine. Gosp. Zaranski izdaja to delo, kakor smo že rekli, v poljskem in nemškem jeziku, pa za gotovo vemo povedati, da pričakuje, da se kdo loti prestave v druge jezike in v tem primeru je pripravljen, mu dober kup izročiti toliko iztisov zgodovinske karte , kolikor jih bo želel. Izhaja to delo v zvezkih po 3 pole ; vsakemu devetnajsterih zvezkov je pri-djana krasna kartica; z zadnjim zvezkom pride načelni list. Celo delo bo obsegalo 60 pol; vsak zvezek velja 30 kraje. Da ne hvalisamo te knige , ampak da priporočevaje jo ,,le dajemo hvalo komur hvala gre", se zamore vsak sam prepričati, ako jo gre v kako bukvarnico pogledat, ker vse večje bukvarnice jo imajo na prodaj pa tudi za ogled. Dostavljamo še, da je kniga pisana v pravem katoliškem duhu.
* Naj rodovitniše žene so pač rusovskc. 21. sušca 1833 je bil rusovski cesarici predstavljen neki kmet z imenom Krilov z drugo svojo ženo, ktero je vzel, ko je bil 70 let star. Perva mu je rodila 21krat, in v tem 4krat štirčke, 7krat trojčke, lOkrat pa dvojčke ; imela je sedaj 57 otrok, kteri so vsi živi ostali. Druga žena mu je rodila enkrat trojčke, 6krat pa dvojčke , in tudi teh petnajsterih otrok je ostalo pri življenji; — tedaj je ta oče od dveh svojih žen imel 72 živih otrok; presrečni oče!! — Štirčki so na Ru-sovskem navadni; 1. sušca 1854 je rodila neka žena v gu-bernii orelski petirčke, pa so pomerlL                  (Neven.)
116