15 OD JAVNOSTI ODN ČASOPIS
1. OKTOBER 1992, CENA 80 SIT

Kralj Matjaž
Kralj Matjaž, ki si ob cesti, obstojen bodi v rumeni barvi jajc, kot so te namalali in ostani pri nas Tvoje kraljestvo. Budno pazi na našo dolino na dohodih in prehodih, poljih in tratah, rekah in gozdovih.
Ne dopusti, da bi se v njej nadaljevalo, kot se dela sedaj in reši nas nadlog. Reši nas črnih gradenj in nesposobnih uradnikov, reši nas revščine in goljufov, reši nas
nezakonitosti in skorumpiranih, reši nas slabega gospodarjenja in samopašnih direktorjev, reši nas...
Ukaži, naj Meža odplakne vso neumnost, Ti pa dolino dokapitaliziraj s svežo pametjo in v Naši dolini se bosta cedila med in mleko.
Kralj Matjaž, naj Te muhe in ptice ne poserjejo nikoli.
-iv-
ČRNO V ČRNEM
- Sploh ne boš verjela, draga, koliko ljudi na Koroškem dela "na črno"
POZDRAVLJENA,
Vr	*
KOROŠKA
f kjerkoli si že!
"Lov je odprt." Če se prav spominjam, je to sintagmo iz lovstva njega dni zelo rad uporabljal Lojze Peterle, potem ko so mu v republiškem parlamentu kar nekajkrat zapored podstavili glasovanje o nezaupnici. Lovski besednjak pa je v sferi politike ponovno aktualen, kajti pričenja se lov na volilne glasove, zastavica za naslednje volitve je že padla. Tudi na Koroškem je lov že odprt, kar nam v zadnjih dneh kaže kar nekaj primerov in prihala čas, ko bodo vsi mogoči in nemogoči politiki našli pot tudi na Koroško.
Seveda predvolilni boj ne bo nedolžen, odet v rokavice in zavit v leporečje. Volilna kampanja je letos sicer tudi zakonsko opredeljena, vendar si bodo posamezne stranke skušale pridobivati svoje glasove na najrazličnejše načine. Okrogla miza o ravenski železarni, ki jo je pred dnevi pripravila stranka slovenskih krščanskih demokratov iz Mežiške doline, gotovo sodi v ta okvir.
"Zaskrbljeni smo nad usodo naše železarne," so v povabilu zapisali krščanski demokrati. Zaskrbljenost je nemara iskrena, "naša železarna" pa je lahko uporabljena figurativno, ali pa to "lastninsko" razmerje izvira pač iz dejstva, da so krščanski demokrati imeli glavno besedo pri kadrovanju ob spremembah vodstva pred poldrugim letom. In zaskrbljenost nad usodo železarne si lahko razlagamo tudi na ta način, da v "nočeh dolgih nožev" pač niso uspeli zbrati najboljših kadrov, kar danes najbolje ve in občuti ravenski železa r.
In zakaj sploh omenjamo železarno in krščansko - demokratsko okroglo mizo? Preprosto zaradi dejstva, ker se bodo stranke zaradi volilnega prestiža ponovno pričele z vso silovitostjo vmešavati tudi v gospodarstvo. In ker je pred slovenskimi železarnami tako strateška odločitev, kot je dokapitalizacija s strani države ali tujca, umiranje na obroke ali likvidacija, je to prav vabljiva tema za najrazličnejše stranke. V času pregretega političnega ozračja in politikanske preračunljivosti pa odločanje ali razmišljanje o tem problemu lahko kaj hitro zavede v slepo ulico. In nazadnje bo najhujše posledice
čutilo kakšnih deset tisoč slovenskih železarjev in njihovih družin.
Seveda pa to ne pomeni, da tudi o ravenski železarni ni potrebno spregovoriti ob okrogli mizi (mimogrede: odkar je iz podjetja odšel Marjan Kolar, je tudi konec prakse tiskovnih konferenc). Ravenski izvršni svet (v njem sedita tudi Jožko Kert in Marjan Berložnik, ki sta po krščansko -demokratski liniji bila organizatorja te tribune) je namreč že pred dnevi sprejel ponudbo, da bi pripravil podobno okroglo mizo. In če bi kot organizator bila podpisana občinska vlada, potem bi gotovo prišel tudi kakšen minister iz republike, pa dr. Andrej Ocvirk in še kdo. Tako pa se je poleg dveh cenjenih profesorjev na Rimskem vrelcu zbralo že odpisano vodstvo slovenskih železarn in pravi dialog se ni mogel razviti.
Podoben fiasko bi nemara doživela tudi kakšna druga stranka, kajti o železarni se ne da in ne sme pogovarjati skozi prizmo političnih strank, dasiravno postaja problem železarn vse bolj politični in manj strokovni in finančni problem.
In tako prihaja čas, ko Koroška ne bo vpeta samo v medobčinske spore, ampak tudi v politične. Sami med sabo se bomo požrli in za Ljubljano bomo kmalu samo še neka eKsotična pokrajina. Za razmislek: ustanovljen je Štajerski forum, na avstrijskem Koroškem imajo Koroško enotno listo, in zakaj ne bi združili moči in glasove tudi na Koroškem tostran meje, da bi v republiški parlament sploh dobili svoje poslance. Naj bo delovno ime tega gibanja - Koroška oživljena.
In še trenutek za droban nasmeh: po lepi naši Koroški kroži domislica, da bo propadel DES (to je elektrod is tribucija, Elektro ali kakorkoli se ta hip že imenuje). Pričeli so namreč pošiljati zadnje opomine.
Tistim, ki ste zadnje opomine dobili, ostane najmanj dvoje: čakanje, da DES morebiti res propade ali pa boste nekega dne ponovno pristali v temi.
Pozdravljena, oživljena Koroška!
Miro Petek
IZ VSEBINE
Železarna -	■
Čakajoč na	I
državo	I
-■nHSHsl
Naš intervju: Herman Rigelnik
stl. z 7
s»ir. o»/
str. 8-9
Lokostrelstvo: 1. državno prvenstvo na ivarčkem
str. 27
sr;,r I
I
Na naslovni strani: Radlje ob Dravi
J
REŠITEV ŽELEZARNE RAVNE
ČAKAJOČ NA DRŽAVO
URA ZGODOVINE
Kdor ni bil plačan za to, da je poklicno nenehno izžareval optimizem, je mogel že pred leti vedeti, da so vsaki rasti določene meje, ki jih ni mogoče presegati brez velikega tveganja, najpogosteje pa ne brez kazni. Tudi ko bi bilo drugi Jugoslaviji sojenih tisoč let, bi bili morali podatki o zasičenosti zahodnih trgov z jeklom pomeniti jasno svarilo. Toda daljnovidna previdnost je bila v tej deželi malo cenjena lastnost in desetletja je bil napreden samo tisti, ki je nenehno gradil v širino ter odpiral nove obrate za nove delavce. Zdaj je kazen tu v obliki krize.
Res pa so bile Jesenice, Štore in Ravne grajene za vso Jugoslavijo, ravenski obrat namenske proizvodnje TSD še posebej za sodelovanje z JLA. - Šam slovenski trg ne bi potreboval ne treh železarn ne tako velikih. Stara in še zmeraj nedokončana je tudi razprava o tem, kdo naj se s svojim proizvodnim programom prilagodi drugemu: železarne predelovalcem ali obratno.
Kakorkoli se bo že ta pravda iztekla, zanesljivo je vsaj eno: prav nihče npr. ne potrebuje štedilnikov, hladilnikov in pralnih strojev iz plemenitih jekel. Seveda pa je nujno tudi vedeti, koliko jekla dejansko potrebuje Slovenija.
TRMASTE ILUZIJE
Južni trg je (vsaj zaenkrat) razpadel in JLA niti slučajno ne more več ostati poslovni partner komurkoli v Sloveniji. Pa vendar, kakor da je ta pouk premalo zalegel, v Železarni Ravne še zmeraj živijo trmaste iluzije, kako se bo, ko se razmere v prihodnosti le nekako uredijo, spet dalo trgovati s taistim jugom po taistih balkanskih modelih in v enakem obsegu kot nekoč. Tudi tankom se nekateri še niso dokončno odpovedali in jih nič ne briga pomislek, da svet trgovanja z orožjem še velikim ne odpusti zlepa, mali pa si lahko z njim kar po bližnjici uničijo imidž.
Še hujša iluzija je verjeti, da je mogoče izpad južnega trga razmeroma hitro nadomestiti z zahodnim. Kdor misli tako, pozablja, da je
jeklarstvo po vsem svetu v hudi krizi: ameriške jeklarne so lani delale s 70 odst. zmogljivostjo, v zahodni Evropi so se s povezovanjem in krčenjem proizvodnje pa z odpuščanjem delavcev poskušale reševati iz kriz, na Vzhodu bi prodajali jeklo domala za vsako ceno, samo da bi ga lahko izvozili. V nekdanji NDR železarne zapirajo (zadnji primer je tovarna plemenitega jekla v Freitalu, kjer 2000 delavcem grozi brezposelnost).
V krizi pa ni samo zahodno železarstvo, ampak sploh zahodna industrija. Kakor si je po eni strani svet oddahnil ob padcu berlinskega zidu in ob razpadu obeh blokov, tako se je prvo navdušenje kmalu začelo umikati skrbi zaradi zmeraj večje recesije. Pa je stvar zelo logična:
če imaš velikega sovražnika, potrebuješ veliko orožja, zanj pa veliko železa in jekla. Železarstvo in vojna industrija dajeta veliko delovnih mest. Če pa sovražnika nenadoma ni več, tudi ni več potrebe po orožju in železu in (zelo poenostavljeno rečeno) kriza je tu.
NA ŽELEZARSTVO SE SPOZNAMO VSI
Tragikomično je bilo (in še bo) brati in poslušati, kako se slovenski golitiki od poletja sem nenadoma spoznajo na železarstvo pa kako jim je pri srcu usoda slovenskih železarjev. Ob vsem sočutju so kar spregledali, kako hude pogoje je pravzaprav postavil natečaj za dokapitalizacijo železarskih izgubarjev.
V času opisane recesije in v obdobju tržne ekonomije, ko naj vsaka proizvodnja in vsak posel prinaša dobiček, zahtevati, da morajo interesenti sprejeti vse dobre in slabe obrate vseh treh železarn, hkrati pa vse njihove (prav tako dobre in slabe) delavce, strokovnjake in direktorje, je pač hudo optimistično.
Človek se ne more znebiti vtisa, da so taki razpisni pogoji v deželi, ki še sploh nima urejene lastninske zakonodaje, bolj podobni predvolilnim parolam pa prilizovanju sindikatom kot resni sanaciji.
Zato bo zanimivo spremljati "prizadevanja" politikov v prihodnje, še bolj pa zasedanje parlamenta, ko bo končno imel na dnevnem redu slovenske železarne.
ALI NA RAVNAH RES ZNAJO NAREDITI VSE
Da ima Železarna Ravne v svojem katalogu nekaj sto vrst jekel, nasploh pa nekaj desettisoč proizvodov, ki da jih zna narediti, je staro dejstvo. Ob katerem človek nikoli ni prav vedel, ali bi bil nanj ponosen ("glej glej, so pa res kampeljci!") ali skeptičen (tavžentkinstlerji v dobi specializacije).
Na TV omizju, ki je obravnavalo usodo slovenskih železarn, je direktor Kokalj med drugim povedal dve stvari, ki sta obe tipični za železarniški način razmišljanja (ali je bolj prav reči:
kokaljevski?), in sicer:
prvič: na Ravnah znajo narediti vse, drugič: managerska šola na Brdu ne nauči svojih slušateljev kako osvajati tržišča na Zahodu.
Seveda je jasno, da nihče na svetu ne zna vsega. Toda na Ravnah so na jeklarskem področju marsikaj res že znali, vendar zdaj žal ne znajo več. Sodeč po reklamacijah, kritikah poslovnih partnerjev in tudi po izgubi nekaterih strank naročila še kar nekako uspejo dobiti, a ker ne znajo dosledno držati kvalitete in dobavnih rokov, marsikaj spet izgubijo. O kakšnem podjetju pa se ne širi samo dober glas, ampak prav tako slab. (Dokumentacije za to trditev je obilo v statističnih biltenih ŽR, v tovarniškem časopisu Informativni fužinar in v njegovi prilogi Novice).
Vedeti za vse naštete lastnosti svoje firme pa vseeno napočez terjati, kako naj neka mednarodno priznana šola na hitro nauči vrle Ravenčane osvajati zahtevna zahodna tržišča je pač svojevrstna drznost.
Prav tako tipično ravenske so evforije o preimenitnih poslovnih povezavah z zahodnimi firmami, nazadnje z ameriško firmo Harrison Alloys. O njej zvemo v Informativnem fužinarju št. 7/1992 sicer kopico superlativov, a nazadnje tudi to, da ima 183 zaposlenih. Verjamemo, da se lahko Ravenčani od nje dosti naučijo, tudi to, da utegnejo imeti od sodelovanja vrsto koristi, vendar za božjo voljo ne pričakovati od tega rešitve niti vseh težav niti pol, najbrž pa niti 25 odst. - če vemo, da na Ravnah "visi" okoli 1500 delovnih mest.
DELO IN RED
Žal pa premajhna samokritičnost ni edina slabost ravenskih železarjev in njihovega vodstva. Nekdo, ki zaradi objektivnih razlogov še ne more pokazati svetu vsega, kar zna, lahko vendarle trdo trenira ter pridobiva in ohranja kondicijo pa druge potrebne lastnosti, da potem, ko se mu ponudi priložnost, preseneti konkurenco, kakor so jo presenetili Japonci in za njimi Korejci. Pa ravenski železarji?
Od časov, ko so se še hvalili, da je vsak tretji delavec član kakšnega organa upravljanja (sveta, odbora, delegacije ali komisije) in so vsi ti organi seveda sejali, da je bilo veselje (zelo radi med delovnim časom), se do danes niso povsem odvadili sprehajanja in pohajkovanja med delom. Ce je na Zahodu delo telesni in duševni napor, ki človeka vsak dan ožme kot cunjo, v Železarni Ravne (razen v tistih metalurških obratih, kjer je ritem dela vsiljen) daleč ni tako. Kljub kopici inženirjev organizacije dela to področje nikakor ni urejeno vzorno.
Samoupravljalska dediščina, ko se vsakdo šteje za strokovnjaka, ki ima pravico govoriti in precej tudi delati po svoji glavi, še daleč ni premagana in je dodatna ovira pri vzpostavljanju in ohranjanju delovne discipline.
KONKURENČNA
KLAVZULA
Pred mesecem dni so se v Ljubljani pogovarjali o tem, ali smeta poslanec oz. minister obenem opravljati še kak drug poklic ali ne. V Železarni Ravne se nikoli niso učinkovito (z za vse obvezujočimi sklepi) dogovorili o tem, da delavec, ki je zaposlen v železarni, sicer lahko izdeluje čokolado, ne sme pa imeti podjetja ali obrti (tudi ne njegova žena, babica ali teta, ded ali stric), ki bi imelo karkoli opraviti z obdelavo ali predelavo železa in jekla niti s trženjem takih materialov.
Kakorkoli je sindikat kdaj povrtal v to smer, uspel ni nikoli. Je pa povsod po svetu razumljivo, da takšne stvari niso združljive in se o tem sploh nimajo kaj meniti, ker se tam pač ne pogovarjajo o abecedi morale, poslovne pa še posebej.
KRIZA KOT PREIZKUS SPOSOBNOSTI
Kriza, ki traja zdaj neprekinjeno nekaj let, gotovo pomeni veliko izčrpavanje vodilnih delavcev že samo za to, da zagotavljajo proizvodnjo od danes do jutri in življenje iz rok v usta. Tudi se iz meseca v mesec ponavljajo poniževalna ljubljanska romanja od vrat do vrat, preden se naprosjačijo vsa visoka dovoljenja, potrebna za izplačilo OD, ki jih sicer podjetja v izgubi in (pogosto) z blokiranim žiro računom v nobenem urejenem gospodarstvu sploh ne bi smela izplačati. Tudi nenehna pogajanja z obema sindikatoma za vzdrževanje socialnega miru niso poseben užitek.
Kljub temu pa se zdi, da je čas, ko se je YU - ekonomija podrla, SLO -ekonomija pa še ni zaživela, idealen za managerje - bleferje. Kaj je pač lažje kot od lastnika podjetja (države) terjati plače, odpis dolgov in sanacijo ter s tem dvigati toliko hrupa in megle, da se v njej udobno skrije tako pomanjkanje lastnih idej kot premajhna iniciativa, nebriga in nesposobnost, da bi se podjetje v kriznem času delovno disciplinsko in strokovno okrepilo.
Kriza je zagotovo pravi čas, ko se podjetje lahko desetkrat očisti tako
glede proizvodnih programov kot glede kadrov. Prav tako pa se seveda lahko tudi samo stopica na mestu in se gre neke pavšalne rešitve, ki v bistvu ne spremenijo ničesar.
Stvar lastnika (države) je, da presodi, koliko je sedanji management delavce odslavljal zares skrbno, na podlagi strokovne selekcije, koliko pa mu je bilo pomembno le, da se manjša poprečno število zaposlenih. Kriza je tudi nadvse primeren čas za testiranje strokovnih pa vodilnih in vodstvenih delavcev, koliko so v stresnih razmerah kos svojemu delu.
POMAGAJ Sl SAM
Ce že vrabci čivkajo o tem, da je v Železarni Ravne možno krčenje števila zaposlenih od 4000 na 2500, nobeden v kraju pa se ne premakne, da bi se začele akcije, kot npr.:
1. 1. 1993 za 20, 50, 100 novih delovnih mest, potem je s samoiniciativnostjo Korošcev nasploh, koroških železarjev pa posebej nekaj hudo narobe.
Pred nosom imamo strokovnjake, ki vedo svetovati, kako lahko kvalificirani in pogumni ljudje stopijo na svoje noge in se z nekaj kapitala
osamosvojijo. Če ideja o proizvodnih celicah v svoji prvotni obliki ni mogla (ali smela?) zaživeti, pa je .nemara dragocena vsaj kot ideja. (Japonci so že v času 2. svetovne vojne imeli veliko število majhnih, družinskih podjetij).
In drugo: v občini Ravne je kar nekaj opuščenih kmetij. Ali ob primernem kreditiranju ne bi mogle preživljati precej delavoljnih brezposelnih?
Železarni Ravne vsi iskreno želimo, da bi si kmalu opomogla. Toda spričo svetovne krize ni realno pričakovati, da bo sanacijo preživela v nekdanjem ali vsaj v sedanjem obsegu. Če pa je tako, se je bolje soočiti s hudim danes kot čez nekaj mesecev in to hudo začeti premagovati čimprej. Delavci niso otroci, zato je treba tudi najbolj črnoglede samorešilne načrte položiti na mizo in z njimi seznaniti tako zaposlene kot široko javnost, naj začne razmišljati in pomagati, če zna in hoče.
Treba se je pač zavedati, da ima država Slovenija malo denarja pa veliko težav. Slovenske železarne so le ena med njimi:
■ Vaša kariera je očitno še ena potrditev rekla, da je najtežje biti prerok v domači vasi. Kako vi vidite dejstvo, da vam je uspelo potrditi svoje sposobnosti zunaj Koroške, kamor pa se sicer vedno radi vračate?
Na Koroško se res vedno rad vračam. Moram reči, da sem ne glede na to, da me je moje delo vodilo iz domačega okolja, prepričan, da za poslovni uspeh ni zaslužna mikrolokacija, temveč trdo delo, volja, pravilna ocena položaja in pripravljenost na sprejemanje odločitev.
u Je kakšna možnost, da bi kdaj prevzeli kakšno menedžersko delo doma?
O tem nisem razmišljal.
u Ste Korošec, ki kotira v državi Sloveniji najviše. Si lahko Koroška od tega kaj obeta?
Svoje delo posvečam slovenskemu gospodarstvu kot celoti, problemom, ki se pojavljajo v vseh regijah in na vseh ravneh. Koroška si lahko enako kot druge regije obeta, da bom storil vse, da bodo slovenskemu gospodarstvu zagotovljeni pogoji za normalno gospodarjenje in napredek.
m Ko ste sanirali Gorenje, ste angažirali v svojem strokovnem teamu cel kup ljudi z našega konca. Je to na vašem sedanjem delovnem mestu tudi mogoče?
V Gorenju mi je pri sanaciji pomagala strokovna ekipa, med ka-
terimi je bilo res kar nekaj sodelavk in sodelavcev s Koroške. Pri prevzemu funkcije predstavnika vlade sem sprejel strokovne delavce v kabinetu, ki so dela opravljali že za oba predhodna
Herman Rigelnik
podpredsednika, ter pripeljal s seboj dve sodelavki, ki bosta hkrati z menoj tudi odšli. Potrebe po širjenju strokovnih služb ni, saj sem z delom sedanjih ljudi in njihovo pripravljenostjo za delo res zadovoljen.
m V Gorenju ste najprej počistili z neproduktivnim delom podjetja. Državljani Slovenije v veliki večini menijo, da bi to bilo dobro tudi v državi najprej narediti isto. Ali je državni aparat za tako čistko pretrd oreh?
Res je, prepričan sem, da je država predraga in da so tudi v državni upravi še velike notranje rezerve. Vedeti pa moramo, da moderna uprava - uprava moderne države - zahteva sposobne, kvalitetne delavce, pri čemer sta struktura uprave in število upravnih delavcev odvisna od obsega nalog in opravil, s katerimi ta uprava zagotavlja potrebne storitve svojim državljanom. O čistki torej ne moremo govoriti brez opredelitve funkcij in delovanja uprave na vseh ravneh.
m Kadar se slučajno v javnosti pokaže vlada s svojim gospodarskim delom skupaj, se nehote vzbudi vtis, da gre za "ledene može", ki vedo, kaj hočejo, skratka, da gre za kompetentno vlado. Drobne informacije (o zadolževanju, denimo) pa vseeno dajo slutiti, da tudi v tej vladi notranja dinamika je in da prihaja do različnih interesov. Kaj o tem pravite vi?
Reči moram, da vlada deluje celovito. Občasna notranja dinamika je pri iskanju optimalnih rešitev nujna in tudi potrebna. Bistvene opredelitve, ki so bile sprejete, kot npr. zasnove ekonomske politike, so rezultati spoznanj, da je interes vlade le eden - skupen, to je doseči pozitivne spremembe, ustrezne pogoje za delovanje gospodarstva. V ključnih vprašanjih razhajanj med člani vlade ni.
■ Kdo vas je vprašal, ali želite v tej vladi sodelovati?
Vprašal me je gospod dr. Janez
e
Drnovšek, predsednik vlade republike Slovenije.
m Koliko pri sedanjem delu pridejo prav menedžerske izkušnje. Po zadnjem razgovoru, ki ste ga imeli z direktorji v Slovenj Gradcu, je skoraj mogoče reči, da vas je težko naplahtati oziroma skriti se za lastno nesposobnost. Je v okviru nacionalne ekonomije mogoče pokrivati tudi parcialne interese?
Rekel bi, da je tudi državo možno primerjati z velikim gospodarskim sistemom in nedvomno so mi moje menedžerske izkušnje v veliko pomoč. Ni nujno, da so parcialni interesi v nasprotju z nacionalno ekonomijo. Usklajevanja razvoja in interesov so možna in potrebna.
storila za slovenska podjetja, ki so zdaj v težkem gospodarskem položaju. Glede železarn so zdaj osnovni parametri in možnosti znani, na razpis so se javili štirje ponudniki. Aktivnosti vodi upravni odbor, za katerega sem prepričan, da je na pravi poti, nedvomno pa bo končno besedo imel tudi slovenski parlament. Vlada je sprejela več ukrepov, od že omenjene zasnove ekonomske politike, ki je izhodiščni dokument, in linearnih ukrepov, namenjenih vsem podjetjem, do natečaja za sanacijo, na katerega se je prijavilo 228 podjetij, ki potrebujejo pomoč. Sprostila je uvoz in trdno postavila splošne pogoje gospodarjenja. Prepričan sem, da vsi ti ukrepi skupaj ob ustrezno vodeni tečajni politiki Banke slovenje že dajejo svoje učinke.
u Tak parcialni interes je tudi interes Koroške. Poleg nekaj dobrih podjetij je največji problem ravenska železarna, ki je potegnila za sabo v krizo še druga podjetja, Koroško banko, predvsem pa je ogrožen komunal-noinfrastrukturni del Mežiške doline. Si lahko obetamo obrat in vsaj ustavitev padanja drušbenega proizvoda? V Železarni očitajo državi, da do zdaj kaj bistvenega za sanacijo, čeprav je lastnik, še ni naredila.
Na vprašanja o Železarni oziroma Slovenskih železarn sem odgovarjal ničkolikokrat, prav tako na vprašanja, kaj je vlada
■ Vlada se je lotila posla, kot da volitev ne bo. Mandat pa je kruto kratek. Ali menite, da vam je vendarle uspelo prepričati državljane Slovenije, da ste vi tisto pravo, kar lahko podjetje Slovenijo izvleče iz recesije, in da bo to rezultiralo tudi na volitvah? Koliko je sploh politike v vladi, ki bi po zunanjem videzu in svojem delu želela biti predvsem strokovna?
Mandat je bil res kratek, vendar verjamem, da je delo vlade volivcem poznano in blizu - vidijo ga lahko vsak dan, ne le v medijih, temveč tudi pri delu v podjetjih, pri nakupih v trgovinah, pri obrestnih merah v bankah. Državljane Slovenije imam za
zrele in razgledane, zato mislim, da jih ni treba prepričevati - svoje mnenje si bodo oblikovali sami.
■	V kateri stranki ste ?
Nisem v stranki.
m Čeprav ste skoraj vsak konec tedna doma, pogrešate Koroško ?
Med delovnim tednom nimam časa česar koli pogrešati, ker delam pozno v noč. Ko grem za konec tedna domov na Koroško, mi to res veliko pomeni.
■	Berete Prepih ?
Vedno kadar izide.
■	Za konec pa morda vaša ocena časa, ki ga bomo potrebovali, da bomo spet na zeleni veji in z več op-timizmi gledali v prihodnost? Leto, pet let, deset let?
Osebno sem optimist in tako tudi gledam v prihodnost. Menim, seveda, če se razmere ne spremene in bo možno nadaljevati z zdaj začrtano gospodarsko politiko, da se že dvigamo in se bomo v nekaj mesecih odlepili z najnižje točke - izboljšanje lahko po mojem mnenju pričakujemo v enem letu, na pravo zeleno vejo pa bomo morali počakati še kakšno leto dlje.
Edi Prošt
BERITE
PREPIH
850 LET RADELAH, MERINBERCH, RADLJE
Pogovor z gospodom Maksom SUŠKOM, predsednikom organizacijskega odbora o jubileju - proslavitvi 850. obletnice obstoja Radelj ob Dravi
Začela bom malo provokativno. In sicer, precej nas je, ki smo se kdaj ubadali s krajem, kjer živimo. Bodisi da gre za zgodovinsko, socialno, bivanjsko ali politično plat.
Precej oziroma še več je tistih, ki gredo te stvari kar mimo njih ali skoraj mimo. Nekakšna vzpodbuda pa je vendarle narekovala izdaji zbornika "Radlje skozi čas" pred približno desetimi leti, zbornik namreč nima letnice natisa... ali pa?
Zbornik "Radlje skozi čas" zajema zgodovinski oris celotne osrednje Dravske doline in je naše mesto Radlje samo del, enakovredno odmerjen recimo proti Muti, Vuzenici... Radlje imajo gotovo nek svojevrsten zgodovinski razvoj. Ambicije oziroma načrtovano je bilo, da bi ob 850 letnici Radelj izšel zbornik samo o Radljah. Narejen Je bil osnutek, vendar je sam začetek pokazal, da letos še ne more iziti, temveč bo izšel prihodnje leto. Posredi so bili tudi finančni problemi, ki so letos še nerešljivi. Časovni zamik pa je vendarle nekako tudi dobrodošel, saj se ga bo dalo vsebinsko bolje urediti.
Marsikdo, ki je kdaj prebiral zgodovinske zapiske, sedaj že mesta Radelj, je lahko ugotovil, da gre za dokajšnjo zanimivost, saj je 850 let obstoja kar lep časovni aspekt. Vas je morda od vseh prevratov, od nastanka, gospodarsko političnega razvoja, do vzponov in padcev kakšna stvar ali obdobje posebej pritegnilo?
Seveda jaz nisem zgodovinar, zato bi na to vprašanje odgovoril res subjektivno. Več let sem iskal zgodovinske vire Radelj, celo desetletij, in tako o tem tudi veliko prebral. Lahko rečem, da me je presenetila dokaj bogata zgodovinska bera o Radljah^ ampak glede na dokaj zgodnji nastanek kraja sem se vedno spraševal ravno o tej zgodnji prlz-
nanosti trga. In to nasploh priznanosti v srednjem veku, ki je bil torej časovno blizu priznanostim ostalih večjih trgov, kakor so to recimo Škofja Loka, Kamnik ali Maribor... vsi slovenski trgi v istem času, to je sredi 12. stoletja, so se razvili v mesta. Zakaj pa Radlje recimo niso imele takšnega razvoja, sem se pogosto spraševal...
Zdi se mi, da je bilo usodno oziroma je bil to eden teh vzrokov, da Sigfrld Marenberški, bogat in znan vitez v štajersko - koroški deželi, ni imel potomcev in je tako prišlo do zatona našega kraja zaradi te “nedinastije". Drug vzrok bi lahko bil ta, da meščanstvo na osnovi manufaktur (nerazvitost Radelj) in zgodnjega kapitalizma ni imel ravno bogatega razvoja.
Veliko Je k temu pripomogla tudi
zaprtost same doline in nepovezanost z ostalimi pokrajinami in pa seveda relativna bližina treh krajev: Mute, Vuzenice in Radelj s svojo skoncentriranostjo. Bili so enako razviti, enako veliki... ni bko nekakšnega zaledja. Ob prelomu 19. v 20. stoletje so beležili večji razmak teh trgov, pa se kljub temu ni v Radljah zgodil kakšen posebno velik razvoj. K temu je tukaj prispevala tudi vele-
posestniška struktura, ki se je pričela z uvedbo industrijske rastline - hmelja 1904. leta preko družine Zupanc. Ta hmelj je zagotovil ekonomsko osnovo za ohranitev teh posesti -agrarni značaj je imel tako še dalje možnost razvoja in hkrati oviral ostale dejavnosti. Takoj po vojni Je potem prišlo do močnega nazadovanja zaradi znanih strukturnih sprememb prebivalstva v kraju In ko so Radlje postale občinski center v osrednl dravski dolini s približno 17.000 pre-
bivalci, so se začele razvijati gospodarske in negospodarske dejavnosti. V zadnjih dvajsetih letih je tukaj še širši urbanistični razmah, tako da smo nato 1982 leta prišli celo do razglasitve Radelj kot mesta.
Če se pripelješ v Radlje s koroške strani, ti nehote pade v oči ostanek Marenberškega samostana. Ogledovati in fotografirati si ga prihajajo tudi z onstran meje. Pa smo ga tako zlobno prepustili zobu časa...
Tudi propad samostana je neka specifičnost v razvoju našega kraja. Samostan dominikank je bil več stoletij središče dogajanj te osrednje Dravske doline. Spadal je med najbogatejše samostane na Štajerskem. Leta 1782 pa ga je doletela "Jožefinska reforma" in je bil ukinjen. Od tistega časa je vztrajno propadal.
Ogromno samostanov iz te dobe se je kasneje obnovilo, vendar je nadaljnemu propadu našega verjetno botrovaia zaprtost kraja in lastništvo. Kasneje je ta le dobil novo funkcijo v sklopu s kmetijskim veleposestvom. Služil je za razna skladišča, sušilnico hmelja in ob vseh prizidava h danes danes nima več zgodovinske funkcije v pristnem pomenu. Pred dobrimi petnajstimi leti je bila nekaka "dobra volja" v sanaciji tega samostana. Mariborsko spomeniško varstvo je pričelo animirati investitorje širom po deželah osrednje Evrope, razpisan je bil razpis, vendar glede na sam problem sanacije in tudi lokacije še danes ni resnejših kandidatov, saj pomeni ta sanacija velik strošek. Samostan je tako še vedno v fazi čakanja.
1963 leta je dobilo to stavbo, torej takoimenovano pristavo samostana, v last Gozdno gospodarstvo. Pristava je bila v zelo slabem stanju, zato smo morali pristopiti k celoviti sanaciji, predvsem južnega dela tega projekta.
Zanimivo je to, da celotna zgradba sploh ni imela temeljev in Je bilo treba vse podbetonirati, skozi različna časovna obnavljanja Je nastal tudi problem nepravilne razporeditve obokov in so bili napori, sploh s statiko, zelo veliki. Vendar pa se Je vse to, gledano iz dolgoročnega vidika, izplačalo...
Da se je v tolikšni meri ohranilo obnovljeno poslopje t. i. pristave samostana, to je današnje poslopje, kjer je trenutno Dvorec M, gre nekomu zahvala...
Ja, pristava je tako ohranjena. Zahvala gre volji in kolektivu Gozdnega gospodarstva.
Borni ostanki radeljskega gradu so vidni še danes. Bi spregovorila še nekaj besed o tem...
S propadom dinastije Sigfrida Marenberškega se je pričelo nazadovanje gradu. Prvi njegov dedič, Offo Marenberški, bil je graščak ob Donavi, je bil nekoliko odmaknjen od gradu in tako je to vzrok za hitrejše propadanje gradu. Grad je preprosto pogosto spreminjal lastništvo in njihovo oddaljenost, velikokrat je pogorel. V gradu je bilo zmeraj spravljenega veliko lesa in se tako po zadnji pogorelosti v 16. oziroma 17. stoletju ni več obnavljal...
Vsekakor niso zanimive samo zgradbe, ki so še danes vidne, tukaj so bili tudi ljudje, ki so krojili nastanek in razvoj ter življenje...
Nekaj sva jih že poprej omenila. V novejšem času pa je recimo vpliv germanizacije intenzivno zajel sam kraj Radlje, medtem ko Je okolica ostala slovenska. Večji posestniki, ki so imeli posest nad radeljskimi ravninami, so bili večinoma nemške narodnosti, zato so imeli tudi določen vpliv na sam razvoj...
O življenju v Radljah za časa samostanskih nun obstaja nekaj "literarnih" zapisov. Če ste jih morda prebirali, bi bilo zanimivo slišati kakšen kristalček kot odsev... Tudi opis tedanje pokrajine bi bil zanimiv...
Mislim, da zame osebno ti zapisi oziroma zgodba o sestri Silvi ni tako pomembna...
Prejle sva govorila o prevratih, starejšim ljudem so še v spominu dogodki med in po drugi svetovni vojni. Dogajalo se je marsikaj...
Zaradi strukture poseljenosti je prihajalo pri nas ob širših družbenih spremembah, kako bi temu pravilno rekel, do večjih velikih človeških tragičnih posegov kot marsikje
drugje. Te prelomnice so bile recimo 1918 leta, nato 1941 in 1945 leta, pri čemer predvsem izstopata leto 1941 in 1945. Kot sem že omenil, je leta 1945 prišlo do bistvenih posegov v naš živelj. V bistvu je šlo za dokaj, dobesedno genocidno zadevo in razseljevanje nemškega prebivalstva. Ampak to so tako ključne zadeve, da o njih ne bi mogel govoriti jaz. Zato je bil tu tudi nekaj letni povojni padec gospodarstva in se je šele po približno dvajsetih letih po vojni pričela rast novega razvoja.
Ljudje so posebna poglavja v prehodih pri nas, bilo je nečloveško, na to res ne moremo biti ponosni, želimo, da do tega ne bi več prišlo...
Pobuda, da praznujejo Radlje 850 -letnico obstoja, je zrasla in se tudi uresničila...
Znano je, da živimo v obdobju, ko moramo premagovati v vsem nacionalnem prostoru in kot narod, velike socialne, sociološke vplive. Radlje kot okolje to čuti še posebej. Samo čutiti je nazadovanje, zato so nekateri subjekti čutili potrebo po aktiviranju dejavnikov v kraju, ki bi lahko vplivali v pozitivnem smislu na preobrat. Tako kot drugod smo tudi Radeljčani potrebni dodatnih stimu-lantov in eden od teh je tudi spomin na življenjsko pot našega kraja. Izkoristili smo to 850 letnico In na osnovi programa so predvidene posamezne dejavnosti in pospešitev razvoja, od infrastrukture preko duhovnih vrednot do gospodarstva.
Precej arhiva se nahaja v Gradcu in na Dunaju. Obstaja morda kakšna želja, pobuda ali možnost, da Radeljčani pridobimo nazaj, kar je našega in da se te stvari nekje na enem mestu zbero in urede.... Vemo za dokaj staro okostje...
Radlje so ena heterogena tvorba, s človeškega vidika gledano. Ugotavljamo, da Radljam manjka ta čut pripadnosti kraju samemu, kajti patriotizem je potreben za razumevanje skupnih potreb krajanov. No, in temeljita priprava te obletnice je bil naš osnovni namen za krepitev pripadnosti kraju.
Osebno sem optimist glede tega.
Darja Kniplič
v ò„«ah: DAN ODPRTIH VRAT
Koroški Dom starostnikov v Črnečah je eden večjih v Sloveniji. V njem živi 262 stanovalcev. Najstarejša oskrbovanka je stara 97 let, najmlajši pa 26 let. Najdlje živi v domu (že 41 let) 87 - letna Marija Marhat iz Doliča pri Mislinji. V Dom je prišla 15. avgusta 1951. Za oskrbovance skrbi 95 delavcev, organiziranih v zdravstveni, socialni in drugih vzporednih dejavnostih. Tako imajo stanovalci popolno oskrbo, ki jo opravljajo štirje specialisti, zdravnik splošne prakse, dežurni zdravniki pa prihajajo iz Zdravstvenega doma Dravograd. V domu imajo poleg delovne terapije pevski zbor, bralni in TV krožek, kegljišče in šahiste, organizirajo pa tudi zabavne in kulturne prireditve ob praznikih, skupaj praznujejo rojstne dneve in se srečujejo na raznih piknikih in na izletih.
Da bi stanovalci v Koroškem domu starostnikov jesen življenja kar najlepše preživeli, so za vse
Štefan Borovnik, direktor
pripravili še eno presenečenje -"Dan odprtih vrat. Prireditev sama je imela namen predstaviti dom vsem tistim, ki so ga tisti dan obiskali, zlasti pa je želela prikazati svojcem stanovalcev črneškega Koroškega doma starostnikov njihovo življenje v domu.
Na "Dan odprtih vrat" so vsi, ki so prišli na obisk, najprej prisostvovali sveti maši, ki jo je daroval upokojeni župnik Jaroš Kotnik z Raven na Koroškem, ob somaševanju domačega župnika Frančka Kranerja. Zatem pa je bil bogat in prisrčen kulturni program, v katerem so sodelovali Invalidski pevski zbor, Mitja Šipek, Majda Kert, medtem ko je 74 - letna oskrbovanka Hedvika Sedar zaigrala na harmoniko.
Da je prireditev zares uspela, nam je povedal direktor Koroškega doma starostnikov Štefan Borovnik: "Mi smo s to prireditvijo želeli pokazati naš dom in pa življenje v njem. Vsekakor pa mislimo, da je bilo za vsakogar to enkratno doživetje in bomo odslej to prireditev imeli tradicionalno."
Varovanec Franc Primožič pa skoraj ni mogel skriti solz, ko je dejal: "Naš gospod direktor Štefan Borovnik je naš oče, glavna sestra Irena je naša mati, mi pa smo njihovi otroci. Lepo skrbijo za nas in nič nam ne manjka. Želimo si le zdravja, da bi dolgo skupaj živeli."
Franc Primožič
Tudi varovanka, 79 - letna Marija Plaznik, ki je že več kot dve leti v Koroškem domu starostnikov, pravi, da ji je-lepo in da ji v domu nič ne manjka: "Tu je čistoča, hrana je dobra in z uslužbenci se vsi izredno
Marija Plaznik
dobro razumemo. Smo pač ena družina in moramo se imeti radi."
Slavica Ternik iz Radelj ob Dravi je tudi prišla na Odprta vrata Koroškega doma starostnikov: 'Tudi jaz mislim, da je tako srečanje
Slavica Ternik
treba samo pozdraviti. Ob tem, ko pridemo skupaj na tak dan, je seveda naša želja, da ta dan preživimo kar najlepše. Prav bi bilo, da bi taka prireditev bila vsaj dvakrat na teden, saj so varovanci v domu srečni, ko jih pridejo svojci obiskat."
Ivan Ročnik iz Zgornje Vižinge je prišel na obisk k očetu in urice obiska so bile za oba še kako prisrčne: "Ljudje,	ki	živijo v domu
Ivan Ročnik
starostnikov, so bili prav gotovo veseli, ko so prisostvovali sveti maši. Ti ljudje so nekoč veliko verovali, zato jim je bila današnja maša še kako dobrodošla. Zato si želijo verskih običajev. Vodstvu doma in vsem, ki v njem delajo pa gre zahvala za prireditev, ki so jo izvedli. Ob slovesu bo marsikomu solza orosila oko..."
F. Jurač
DRUGI 0 NAS
KOROŠKI "POSLOVNEŽI11 IN NJIHOVA "POSLOVNOST"
Le redko zaide s Koroške kakšen dober glas v lepo našo Slovenijo in ko se že pojavimo na straneh slovenskega časopisja, se odlikujemo s škandali. Kakšne "poslovneže" ima Koroška in kakšna je njihova "poslovnost", govori tudi črna stran enega od ljubljanskih dnevnikov, ki je pred dnevi objavil notico o koncu kratke
podjetniške ljubezni med dvema poslovnežema. Nazadnje smo poslovne napisali brez narekovajev, kajti še nedavno so to bili ljudje, ki so v poslovnem mestu Slovenije nekaj pomenili ali natančneje: poslovni svet Slovenije jih je poznal.
In tudi podjetniška ljubezen ima svoj konec, še posebej, če je prvi šef drugemu v
družbeni firmi, drugi pa šef prvemu v zasebni firmi. Ravnotežje je namreč bilo le navidezno.
Kaj hočemo, vesoljna Slovenija spoznava "poslovno" Koroško preko časopisnih črnih kronik, namesto preko strani, ki so namenjene ekonomiji, financam, gospodarstvu...
ŠESTTISOČ UR NAPOROV
Člani Planinskega društva Radlje so soboto, 19. septembra, zapisali v svojo kroniko kot posebno pomemben dan.
Na Pesniku so namreč ob obisku mnogih planincev, med katerimi je bil tudi prvi predsednik Planinskega društva Radlje gospod Ožbe Prosen, odprli temeljito prenovljeno planinsko kočo.
Nad šesttisoč prostovoljnih delovnih ur so
opravili planinci, vgradili mnogo materiala in danes je koča, ki je bila desetletje zaprta, ena najlepših tovrstnih objektov v tem pogorju.
Dela so trajala dobrih pet let, danes je v njeni notranjosti večja kuhinja, prostor za oskrbnika koče, tri gostinske sobe in ležišča, na katerih bo v sili našlo še vedno prijetno zatočišče tudi do 30 planincev.
k. vaiti
Podjetje je šlo po zlu, lastnina pa...
SLOVENJ GRADEC, 16. septembra - Te dni je občan K. D. iz Mežice obvestil policijsko postajo na Ravnah, da je ponoči neznanec vlomil v skladišče firme Raster Tra-de na Prevaljah. Storilec naj bi ukradel varilni aparat sigma, okoli 100 plošč tervola in top za ogrevanje, v notranjost pa naj bi prišel tako, da je prerezal obešanko na vratih.
Ko so policisti začeli zbirati obvestila, so hitro ugotovili, da je uprava inšpekcijskih služb Dravograd omenjenemu podjetju, katerega je skupaj z D. A. iz Prevalj ustanovil K. D., 9. junija letos izdala odločbo o prepovedi poslovanja. Po tem datumu sta solastnika iz skladišča firme začela odnašati sredstva in opremo.
Ugotovili so tudi, da je obešanko z vrat odstranil kar K. D. sam in to potem, ko mu D. A., direktor firme, ni hotel izročiti ključev skladišča.	j. g.
Medobčinske inšpekcijske službe, s sedežem v občini
■.•.'.■.‘.'.■.V.W.WV.W.W.V.V.V.W. v. v.*. v.v. v.V.'.V.V,',
Dravograd, so ze vrsto let
opozarjale na izredno slabo stanje	njihove upravne
stavbe. Kdor je razmere poznal, je moral priznati, da bi le redko kje našli tako dotrajane prostore, povrhu pa je čedalje močneje puščala še streha.
Da je položaj takšen, kaže, da so se občine do teh služb dokaj stiskaško obnašale, Nismo	preverjali, odkod
denar, toda te dni končno vendarle obnavljajo streho !
inšpektorji se bodo tako rešili podstavljanja veder ob deževju. Sicer pa jim je bito letos nebo milostno in jih ni posebej zelivelo*
vaiti
TAKO PRI SOSEDIH
Tudi ta fotovest prihaja izpod tistega "Zakletega jezu" na Golici -Koralpah. Ribiči naj porečejo, kar hočejo, niti nas tako daleč ne zanimajo odškodnine - ampak graditelji, ki so urejali strugo Bistrice, so jo vsaj za nekaj let uničili.
Prej je bila vsaj polna tolmunov, slikovito je tekla po dolini. Sedaj pa so ji bagerji in buldožerji urezali bolj ravno pot. Pragovi so se nekako skrili v zemljo. Koliko let bo reka potrebovala, da bo zopet "prišla k sebi"?
Bistrica po regulaciji
Kaskade pri Ivniku (Avstrija)
Nekaj podobnega so z druge strani urejali sosedje pri Ivniku. Tam so na reki nastali mnogi pragovi, prave kaskade, množica tolmunov. Človek kar začuti, da bo tam hitreje v vodi zaplalo življenje. Pa tudi na pogled je zadeva veliko bolj pestra!
besedilo in sliki: kv
Ob štajerski meji nad reko Dravo je zaselek Kozji vrh. Že ime kraja pove, da so se verjetno prvotni naseljenci tega kraja ukvarjali s kozjerejo, šele nato so prešli na rejo živine.
Med kmetijami, ki so v zadnjih desetletjih v tem zaselku dosegle velik uspeh pri modernizaciji v kmetovanju, je tudi CREPIČEVA, last Antona in Marije Novak. Gospodar Anton pove, da je pred tremi desetletji od ostarelega dedija podedoval to kmetijo, ki je bila v dokaj klavrnem stanju: razmajana poslopja z nekaj repi živine in skoraj brez nujnega orodja. Le korajža in pridne roke so kmetijo znova oživile, posebno še, ko je Tone dobil skrbno gospodinjo Florijanovo Micko. V tistih časih, ko so mladi množično zapuščali kmetije, sta se onadva	trmasto	zagrizla v
kmetovanje ter ob vzgoji treh dečev in treh fantov	dosegla	presenetljive
uspehe.
Ko so krajani v ta hribovit kraj s skupnimi močmi speljali cesto in elektriko, so postali pogoji za obnovo mnogo boljši. Črepičevi so kar brž temeljito prenovili staro hišo in adaptirali stari hlev ter ga preuredili na odplakovanje.
Toda pohod močnejše in bolj izpopolnjene mehanizacije zahteva tudi bolj funkcionalne prostore, še posebno kar se višine tiče. Tehnologiji in času se je treba vedno znova prilagajati. In tako so se Črepičevi pred tremi leti odločili za
povsem nov in svetel hlev, nad katerim je tudi prostoren skedenj. Z velikim op-tomizmom in prikritim strahom sta sprejela načrt s predračunom, ki je znašal vrednostno kar trinajst ton pitanega goveda. V predračun je bila
všteta tudi vsa hlevska oprema s sodobnejšimi navezami, kakor tudi oprema za svinjake, ki so v ločenem prostoru.
“Ob vsem tem so nama dali veliko poguma že odrasli otroci z družinami ter nam z delom veliko pomagali, saj sama
s štirinajstletnim Tončkom, ki bo verjetno bodoči gospodar, še zdaleč ne bi zmogla tako obsežnega dela. Ves gradbeni material in opremo smo kljub najetemu kreditu skoraj sproti odplačevali, sicer bi nas hudo bremenile visoke obresti. Zato je moralo marsikatero živinče predčasno iz hleva." Premik, ki_ ga je v petletnem obdobju zmogla Črepičeva družina, je res omembe vreden, saj so sočasno z buldožerskim ravnanjem iz nerentabilnih zemljišč v njivo ali travnik usposobili kar nad en hektar zemljišč in jih tudi očistili kamenja ter druge navlake.
K temu uspehu prištejemo še novo hišo, ki so jo gradili etapno v daljših razmikih ter jo spravili pod streho in še pomoč otrokom pri šolanju. Ta medsebojna pomoč in povezanost sta rodila sadove, ki bi lahko prekosili marsikatero dolinsko kmetijo. V teh hribih prav nihče ne "jamra", da se ne splača kmetovati, kajti zavedajo se, da je zemlja tista, ki je prehranjevala naše rodove. In jih še bo, če je sevedane bomo zastrupljali ampak z ljubeznijo obdelovali.
Ludvik Mori
Gospodarja s sinom Tončkom
Ml
V Vuzenici, v prostorih tamkajšnje restavracije Merks, se je s prvo samostojno razstavo svojih kipov predstavil domačin Peter Šol iz Vuzenice.
Peter je vendarle svojevrsten posebnež. Posebnež v vztrajnem delu. Mizar je, torej človek, ki se je zelo zgodaj srečal z lesom, ki pa mu je vedno poskušal dajati tudi lepe, privlačne oblike.
Tako smo ga že pred dobrimi dvajsetimi leti spoznali kot odličnega izdelovalca intarzij. Takrat so mu odtenki naravnih lesov nadomestili barve in v tisočih ur jih je kombiniral in s kirurško natančnimi rezi oblikoval v krajine, celo portrete. Potem pa je v svoji domačiji vse bolj posegal po dletu in nastajale so skulpture. Treba jih je videti, da spoznaš, da zaslutiš, da poleg lepote linij izžarevajo tudi svojevrstno sporočilo.
Peter Šol iz Vuzenice
Težko bi rekli, da ima kje vzornika. Tudi sam trdi, da dela po svojem občutku. Njegova dela imajo lastno noto, samo njemu svojevrsten izraz - to so Šolovi obrazi, Šolo-ve skulpture in kipci.
Kar 23 svojih del je predstavil in le eno izmed mnogih intarzij, samo pokrajino Vuzenice, da spomni, da opozori obiskovalca še na drugo razsežnost svojega dela.
Ampak to še ni vse. Tisti, ki ga poznajo, vedo da ima še enega, morda še pomembnejšega konjička, če pač temu lahko tako rečemo. Je tudi pravi, morda nenad-kriljiv mojster v obnavljanju starih, umetelno izdelanih predmetov. Vse naredi tako kot je bilo, pa najsi je to starinska ura, podstavek ali samo okras. Pod Petrovimi rokami vse ponovno zaživi v starih oblikah, samo če izžareva lepoto!
k. vaiti
Spet škripljejo "mange”
» x
Tudi suši navkljub, pa vsemu drugemu, so se drevesa v pokrajini še kar obložila z darovi. Marsikje so se do tal upognile tudi najstarejše tepke.
Jesen nam siplje ta že nekoliko pozabljen dar in zopet prešama, pijemo sladki mošt in jutri bo sadjevec - ta naša Koroška prava pijača. Nas pa kot da je sram te identitete ali značilnosti. Le pri nas, prav na Koroškem, tudi srečujemo kašče, ob katerih so preše za dvojnimi "mungami", da je priteklo veliko mošta.
Le redko jih še najdete, a nekaj jih je še, kmet Račel pa je vse to letos še kar lepo obnovil. In koliko je lepote na bogatem cvetju, ki govori o pridnih dekletih in gospodinjah!
k. vaiti
O
PREPIH
Moim MARIBOR		tA
POSLOVNA ENOTA SLOVENJ GRADEC (Avtobusna postaja) Tel.: 0602/41-595, 41-813		B	A Abanka d. d. Ljubljana
PREDSTAVNIŠTVO: -	RADLJE OB DRAVI, Tel.: 0602/71-941 -	RAVNE NA KOR., PREŽIHOVA UL 24, -Tel.: 0602/21-346 -	DRAVOGRAD, TRG 4. JULIJA Tel.: 0602/83-071 V 365 DNEH JE LAHKO SAMO EN DAN NESREČEN. NE PUSTITE SE PRESENETITI!		61000 Ljubljana, Titova 40 / tel. 061 112 112 / fax. 061 314 535 ABANKA P.E. MARIBOR AGENCIJA SLOVENJ GRADEC Šolska 5 / tel. 0602 42-116, 42-117 fax. 0602 41-012 BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI		
KOROŠKI RADIO
KOROŠKI RADIO NA "MEDIA MARKETINGU"
PRODIRA V SVET
KOROŠKI RADIO NA "MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU" V CELJU
Na “MEDIA MARKETINGU 92" na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so bili prisotni vsi mediji in reklamne agencije, ki dajo kaj nase. Koroški radio je vzbudil (ne)pričakovano veliko zanimanja.	Foto: Božidar Dolenc
PREPIH
DARJA LAVTIŽAR - BEBLER
DARJA LAVTIŽAR -BEBLER
Rojena 1950. leta. Gimnazijo je obiskovala na Jesenicah. Leta 1974 je diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani, nakar je bila štiri leta novinarka v TV Dnevniku TV Slovenije. Leta 1978 se je zaposlila na RK SZDL kot strokovna sodelavka za področje ustavno pravnega in političnega sistema ter za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Od leta 1987 je bila članica izvršnega odbora RK SZDL. Kot članica in nepoklicna sekretarka je delala v Bavconovem svetu za varstvo človekovih pravic. Zdaj je pos-| lanka socialistične stranke v J DPZ skupščine Republike | Slovenije, predsednica skup-1 ščinskega odbora za lokalno I samoupravo ter članica mnogih I drugih komisij in odborov.
Minulo soboto (26. septembra) je bilo v Vuzenici drugo srečanje članov socialistične stranke iz štirih koroških občin, na katerem so sodelovali predsednik stranke mag. Viktor Žakelj, sekretar Primož Hainz in kandidatka socialistične stranke za predsednico republike Darja Lavtižar -Bebler. Ob tej priložnosti je Darja Lavtižar -Beblerjeva priredila tiskovno konferenco za novinarje, ki delajo na Koroškem.
Uvodoma je povedala, da jo najpogosteje sprašujejo, kako bo kot ženska opravljala to pomembno funkcijo. Pri tem pa je značilno, da moških nikoli nič podobnega ne sprašujejo. Čas je torej, da se tudi ženske povsem normalno potegujejo za vodstvene funkcije v državi. Slovenci imamo o sebi dobro mnenje, pravimo, da smo napredni, da smo se otresli spon patriarhalne družbe. Iz tega sledi, da naj ne bi imeli predsodkov proti ženskam tudi če kandidirajo za visoke funkcije. In končno: zelo konservativna Anglija je imela kar osem let žensko na čelu svoje vlade, v,Indiji, kjer še vedno živijo v kastah, je vladala Indirà Gandhi itd. Nato je Beblerjeva povedala, da se ne misli zgledovati po nekaterih drugih predsedniških kandidatih, ki že zdaj obljubljajo, kako bodo uresničevali to ali ono stvar, ki pa po naši ustavi sploh ni v pristojnosti predsednika. To velja zlasti za gospodarska vprašanja, ki pa so izključno v pristojnosti parlamenta. Pač pa bo treba pred nastopom novega predsednika republike podrobneje opredeliti nekatera druga vprašanja, kot so strategija naše zunanje politike, vprašanja naše obrambe itd. Socialisti smo še pred lansko vojno predlagali koncept "oborožene nevtralnosti", kot ga imajo
na primer v Švici. S tem bi namreč precej zmanjšali delež za obrambo v družbenem proizvodu.
Ko je na ' kratko ocenila delo zdajšnje skupščine, je Darja Lavtižar - Beblerjeva menila, da je Kljub slabemu ugledu v javnosti naredila zelo veliko. Žal pa je to skupščino najbolj oviralo, ker se je vse preveč ozirala nazaj in se izčrpavala na zamerah iz preteklosti, zato je izgubila toliko dragocenega časa z neproduktivnimi razpravami. Tu so vzroki, da je bilo premalo storjenega za področje gospodarskega napredka, za socialno varnost ljudi in za prihodnost šolajoče se mladine.
V Vuzenici so pred srečanjem koroških socialistov člani Jelinčičeve SNS prelepili vse plakate s svojimi. Na vprašanje novinarja, kaj si misli o tem pojavu, je Darja Lavtižar - Beblerjeva odgovorila, da to pove ljudem največ o kulturi političnega obnašanja te stranke. V težkih razmerah, kakršne imamo, je značilno delovanje skrajnih desničarskih strank. To ni samo naša značilnost. Spomnimo se samo nastanka Hitlerjeve Nemčije. Socialisti seveda odločno zavračamo vsak nacionalizem in šovinizem, je poudarila Beblerjeva. Vendar pa so tudi takšne stranke potrebne, če že ne za kaj drugega, da se bo videla razlika v programih strank.
In kako bo po teh volitvah?
Darja Lavtižar - Bebler: Pričakujem, da bo bolje!
M. Vaiti
Darja Lavtižar Bebler na srečanju Koroških socialistov v Vuzenici
Z LJUDMI NA SELAH POD URŠLJO GORO
Dober glas seže v deveto vas, in mene je na šele privabila lepa pesem, ki je priplavala po radijskih valovih v naše domove, pa še ljudje, ki so znali to oddajo tako lepo povezovati. Kako zmorejo ob trdem kmečkem in drugem delu tako vneto gojiti pesem ter druge kulturne dejavnosti?
Breznikova družina v Selah
Ni mi bilo težko najti Breznikove domačije, kjer domuje predsednik kulturnega društva Vrhe Sele Anton Lah, ki mi je bil voljan razložiti vse, kar me je zanimalo o tem kraju. Sonce, ki so ga rahlo zakrivali oblaki, se je že bližalo zatonu, ko me je Tone povabil v avto, da me popelje na krajši ogled njihovega kraja.
Komaj sva se vsedla v avto, že sva bila pred nizkim pritličnim selškim župniščem, kjer je pritrjena spominska tabla, na kateri piše: "da je tu polnih štiriinštirideset let župnikoval znameniti pisatelj FRANC KSAVER MEŠKO ter pisal črtice in povesti". Tik pod lepo prenovljeno cerkvijo je majhen vrt miru, kjer je med svojimi pokojnimi farani izbral svoje zadnje počivališče tudi njihov dušni pastir. Na grobu je zasajen lesen križ s tablico in napisom, ki si ga je sam sestavil:
"Na grob mi križ lesen zasadite, naj vere upanja znamenje bo, in le pogostokrat se vanj ozrite, naj kaže pot vam gor v nebo.
Ovene roža, sveti križ ostane, na svetu mine vse, ostane duša, otroci, le mnogokrat molite zame, ko grob preraste zelena ruša."
Z globokim spoštovanjem sva se s Tonetom poklonila njegovemu spominu ter nadaljevala pot. Le škoda, da se je prezgodaj spustil mrak in okolice nisem mogel več opazovati. Le z ljudmi sva se lahko pogovarjala.
Ne da bi mi prej omenil, me je Tone presenetil z APAČ-NIKOVO mini farmo njihovega kraja, kjer gospodarita Viktor in Majda Konečnik. Tu sem imel zares kaj videti: ogromen nov sodoben hlev, v katerem se v prosti reji sprehaja trideset krav molznic in petintrideset glav mlade govedi. Imajo samohodno molzišče, kjer lahko hkrati molzejo šest krav, in mleko kar direktno teče po številnih ceveh v velik zbiralni hladilni bazen. Vso molžo nadzoruje številna zapletena avtomatika, za katero je potrebno že precej znanja. Ob času molže ni bilo kaj dosti časa za pogovor, le to sem lahko izvedel, da za vso to veliko čredo pridelajo krmo na osemnajstih hektarih zemljišč in še kakšen hektar najamejo, ostalih štiriintrideset hektarjev pa je gozd.
Poslovila sva se od prijaznih hišnih gospo-
darjev, in se spotoma za kratek hip ustavila še pri REPOTOČNIKU, kjer na srednje veliki kmetiji gospodarita Ivan in Marjeta Repotočnik. Tu mi je rekel spremljevalec Tone: "Res škoda, da ne moreš videti, koliko je zboljšal svoja polja z buldožerskimi, kakor tudi z ročnimi deli". Ta Repotočnikova družina pa si res zasluži PRIZNANJE za svojo prizadevnost in uspehe.
In spet sem se znašel v prostornem Breznikovem domu, kjer smo kramljali pozno v noč. Spet so se obudili spomini na pokojnega Ksaverja Meška, ki jim je bil kot dober krušni oče. Po njem so poimenovali tudi svoj selški pevski zbor, v katerem poje tudi T5ne, in je lani slavil srebrni jubilej svojega delovanja. Ko bi preštel vse nastope v njihovi bližnji in daljni okolici, kjer vse so že prepevali in zato prejeli številna priznanja in plakete, s katerimi so obložene skoraj vse stene pri njihovem pevovodji Milanu Hovniku, kjer imajo pevske vaje. Pojejo tudi v
domači cerkvi in ob slovesu od pokojnih. K njihovemu ubranemu petju pa rada pritegne vsa cerkev, mi je povedala Klančnikova mama, ki me je naslednje jutro pospremila na ogled notranjščine cerkve.
Tudi pri Brezniku ugledam na steni številna priznanja ki pričajo, da je Tone Lah svoje občane vestno in skrbno zastopal v vseh interesih, ki so mu jih občani na voliščih ali kakorkoli zaupali. Ob uspešnem kmetovanju je skupaj z družino v kratkem času skoraj na novo zgradil hišo in skedenj ter druge pomožne stavbe, ki so ponos družini in kraju. Torej je duša in motor napredka.
Tudi za naslednika ni skrbi, saj imata Breznikova štiri že skoraj odrasle fante. Tonček dela v železarni na Ravnah, Janez je doma, Andrej študira gozdarstvo v Ljubljani, Jožek pa obiskuje osmi razred v Slovenj Gradcu. Na devetih ha zemlje priredijo okoli 16 glav živine v kombinarni proizvodnji.
Torej delo na kmetiji, ustvarjalnost vseh oblik ter pesem, vse te pn/ine povezujejo krajane Sel in sosednjih zaselkov, tako da za razprtije ne ostaja časa. In v takem kraju je tudi luštno živeti in umreti. Torej so tu še sledovi dobrega dušnega pastirja, ki je Selanom vsadil seme plemenitih dejanj in nagibov ter ohranjanju kulturnih vrednot svojih prednikov.
Naj omenim še Pežlovo kapelico, ki se mi je zdela svojevrsten zaklad. Povedali so mi, dazmalan-jem nad njo bdi povsem gluhonem človek, doma iz Prekmurja in se piše Meško. Žal je kapelica na tako izpostavljenem kraju, da jo vsaka nevihta pošteno izpere, je povedal Pežlov ata.
Ludvik Mori
1'ežlova kapelica
DRUŽABNO SREČANJE KROKODILOV IN RAČK
Oče urednik Vojko Močnik (v sredini z majico Triglav, dasiravno ima menda vse zavarovano pri konkurenčni zavarovalnici) je še dolgo razlagal, kako so žoge švigale mimo njega. Resnici na ljubo: če oče urednik ne bi tako dobro branil, bi jih bilo ducat...
V NOGOMETU NEODLOČENO 8:2
V	počastitev tedna športa in lepega vremena so se na stražnici na Viču v športno - družabnem srečanju pomerili policisti (tisti, ki so v hierarhiji kajpada najvišje) in koroški novinarji, prvi znani krokodili, drugi kot račke. Disciplin je bilo kar nekaj, napovedane sicer tri, nato pa še sproti razširjene in v splošnem je bil rezultat neodločen. Tudi pri nogometu so se gledalci odločili za remi, dasiravno je bil rezultat 8:2 v korist policajev, vendar so novinarji na oko prikazali daleč bolj dopadljivo in prijazno igro.
V	streljanju z zračno puško so race imele majhno nesrečo, saj so policisti imeli med sabo komandirko, ki se je držala prohibicije in imela nadvse mirno roko. Metanje podkev (brez konjev, seveda), nova olimpijska disciplina, je pripadla policistom, kar je razumljivo, saj imajo svojo konjeniško enoto in tudi trenirali so v času, ko so čakali, da se race zberejo v jato. Tu pa je seveda šah, kjer pa so slavili novinarji na čelu s senzacionalno zmago Ivana Praprotnika nad Željkom Kljajičem. Bruno Parma že analizira to partijo.
Ad hoc obračuni pa so prinesli nekaj nepričakovanih zmag. Košarkarski tandem Murko - Petek je slavil v dvoboju proti dvojici Halilovič - Ulcej, Lojze Kos pa je v dvigovanju lastne teže na drogu krepko premagal Štefana Perša. Poškodovan je bil le inšpektor Cifer, ki je dan za tem moral iskati zdravniško pomoč in je še vedno v bolniški.
Srečanje so omogočili
•	Kompas MTS,
•	Mini market Dravograd
•	Eurocity d.o.o.
iz Slovenj Gradca
•	Surovina Radlje
•	Disco Jolly
•	Mesnica Lečnik
•	Mesnina Dravograd in
•	Pekarna Hlebček (zakonski par Jeromel) iz Viča pri Dravogradu.
Tudi slepi pes Zlatka Haliloviča Mrfi (v skrajnem spodnjem desnem kotu) je prišel na svoj račun

(ok)
Udeleženci športnega dogodka leta na Koroškem (leži Heda Praprotnik)
Foto: F.Jurač
«
v
KONJSKA TOŽBA
"Lepa reč. Slovenjgradčani bodo dobili slovitega venetskega konja še bolj slovitega avtorja Oskarja Kogoja. Mi, uboge koroške konjske pare, pa moramo obirati ta plesnivi oves s plevelom. Kje si zdaj Feliks Knez, vodja kmetov v Mislinjski dolini, da bi tudi za konjski živelj izposloval kakšen priboljšek?"
MATIČEVI KRAJI
Posebna turistično - komunalna komisija je v zadnjih mesecih preučevala urejenost krajev na Koroškem (iz Dravograda so jih pregnali, do Radelj pa niso prišli) in za najlepši kraj je bila izbrana Mežica, za tranzitni turistični kraj Prevalje, za mali turistični kraj pa Mislinja.
Kako tudi ne, saj so vsi kraji povezani z imenom Matica Tasiča, predsednika ravenske vlade. Mežica je kraj v ravenski občini, kjer je Matic predsednik in kjer ima navsezadnje tudi sorodstvo. Na Prevaljah živi, rojen pa je v Mislinji. V tej trojici tako manjka samo še Vuzenica, od koder je doma njegova žena.
OGORČENA VAŠKA GOSPODINJA
Hit letošnjega poletja na Koroškem je gotovo marihuana in bogata žetev indijske konoplje. Ce je bila za koruzo slaba letina, pa je indijski konoplji peklenska vročina kar godila
Koroški policisti pa so pred dnevi zajeli dva fanta z Mute, ki sta nameravala spraviti v promet okoli kilogram marihuane. Fantiča sta mladoletnikom prodajala "travo" tudi po načelu blago za blago. Tako so se med bero, ki so jo zasegli policisti, znašli škornji in -nadvse zanimivo: vibrator. Pri opisu ne
želimo biti vulgarni, zato omenjamo le to, da se ta vibrator ne uporablja v gradbeništvu in da tu in tam po njem sežejo ženske.
Ni znano, kako, kdaj in od kod se je ta vibrator znašel kot predmet menjave za "travo". Dejstvo je, da vibrator ne izvira iz kaznivega dejanja, ki se je zgodilo pred dobrim letom, ko je nepridiprav vlomil v sex shop v Dravogradu. Nemara pa drži tudi to, da je tista vaška gospodinja, ki ji je nekdo odnesel to pripravico iz nočne omarice, danes zelo besna...
ČESTITKE
GOSPODU
FRASU
Gospod Franc Fras, prvi mož radeljske občine, nekaj časa ni nastopal v našem časopisu in menda je ženo tu in tam že zaskrbelo, ali je njen mož še vedno na tej visoki in častni ter poguma vredni funkciji. Skrbi so odveč, kajti Franc Fras je pred dnevi prejel tudi občinsko nagrado in je še vedno trdno v sedlu.
VUTEJEV DREJC BO POPRIJEL ZADELO
Vutejev Drejč je gotovo najbolj znan med tremi brati Vute s Prevalj, hkrati pa je eden od mnogih Prevaljčanov, ki so ob jesenskih srečanjih izkoristili letni dopust. Drejč pa se je oni dan ponovno razjezil, saj so ga nepovabljeni gostje budili sredi noči, ko so iskali mlajšega brata Malija.
"Enkrat nekdo iz Kotelj, potem pa tisti iz Mežice, ki je za štiri ure zamudil zadnji avtobus. Tako več ne gre. Napeli bomo vse sile, da Mali čim prej zgradi hišo in gre na svoje, da bi lahko vsaj jaz mirno spal,"je pripovedoval druščini na vrtu gostilne Vaukan.
DlimilllllllllllllllllllHIIIIIIIHD
SOCIALISTIČNA
PECA
Naš sodelavec Jure Juričan, v prostem času profesor na Štajerskem, je skupaj z Viktorjem Žakljem, šefom socialistov in podpredsednikom vlade, v tem letu eden od planincev, ki so največkrat obiskali najvišjo goro na Koroškem. Žakelj je bil skupaj z Juričanom letos na Peci dvakrat, verjetno pa ga čaka vsaj še en vzpon. Sicer pa je pričel v planine zahajati tudi nekdanji šef socialistične stranke na Ravnah Jože Božič, ki je nedavno nekje založil svoje vozniško dovoljenje.
SASI U. IN |	JUTRANJA	|
1	KAVA	|
— Saši Uranc, med Mežičani nadvse — IS priljubljen podjetnik, je oni dan ob “ Z 7.45 v mežiškem bifeju na avtobus- Z ^ ni postaji srebal jutranjo kavo. Z ^ Družba pri sosednji mizi je takoj ■■[ S ugotovila: oče Vinko je na morju ^ Z ali na službeni poti, kajti sicer bi “ Z Saši že dobro šolsko uro delal v Z svoji delavnici.
SiimmiiiiimiiiiiiiimimmiiM
REFERENDUM BO!
To, da se na Koroškem pripravlja nov referendum, je nemara že vsem znano, le to se še ne ve, kakšen bo izid. Referendum torej bo, slovenjgračanom pa se čez dve ali tri desetletja obeta še en referendum - takrat naj bi glasovali o samoprispevku za zamenjavo strehe na danes sicer še novi šoli. Če prične točiti ali zamakati takšna streha takšnih površin, potem bo polovica občinskega proračuna premalo.
KDO JE USI FON GIMPL?
Precej telefonskih klicev smo bili deležni po objavi intimne fotografije poslovnega Ušija fon Gimpla in Kobile Suzl. Medtem ko je bila Suzi spoznana že na prvi pogled, so nas naši dragi bralci spraševali in ugotavljali, kdo neki je Uši, In v svojih domnevah so bili na pravi poti. Uši fon Gimpl je umetniško ime ravno za tistega gospoda, ki ste si ga v mislih predstavljali.
MIRKO SE SMEHLJA
Mirko Kotnik, predsednik dravograjske vlade, se te dni pritajeno smehlja. Center na Meži počasi in sigurno raste, Dravograjčani pa so v slovenjgraški TPC "infiltrira li" znanega pos-lovneža, kije bil svojčas v Dravogradu glavna "bremza" pri gradnji tega centra.
Sicer pa se je omenjeni poslovnež ponovno postavil na noge, potem ko se je minulo zimo grel ob kaloriferju, kajti za olje ni bilo dovolj denarja...
GOTOVO JE GOTOVO
Sedaj pa je res konec z ravensko fabriko, pravijo bolj obveščeni ljudje v Mežiški dolini, kajti obrtno delavnico si gradi tudi prvi finančnik fabrike Rudi Rajzer. Ko pričnejo iz fabrike bežati finančniki, potem je kriza res velika...
IN ŽELJKO SE JE NASMEJAL
Zelo slabe volje je bil Željko Kljajič, komandir policijske postaje v Dravogradu po šahovskem porazu z Ivanom Praprotnikom. Željko jo je z novinarsko - policijskega srečanja kmalu ucvrl. Vendar ga je slaba volja kaj kmalu zapustila, saj so nogometaši Dravograda, katerih predsednik je Željko, na tujem terenu natresli tri gole in po dolgem času zmagali. Drugi nasmeh pa je bil še bolj sladak, saj je njegov policaj Roman Belej s službenim psom na državnem prvenstvu osvojil drugo mesto.
PREPIH
industrijska
prodajalna
V NAŠI PRODAJALNI LAHKO PO UGODNIH CENAH KUPITE:
•	AKUMULATORJE VSEH VRST
•	ELEKTRO IN VODOVODNI MATERIAL
•	BARVE IN LAKE
•	ORODJA
•	ČISTILA
•	ŠPORTNE ARTIKLE
NA VAŠO ŽELJO NAROČIMO MATERIAL VSEH VRST
OBIŠČITE NAS!
RUDNIK MEŽICA, 62390 Mežica, Polena 5, Tel. 0602/35-110,
Telex 33124 rudme, Fax 0602/35149,35203
(g) lek
PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE
lek d.d. Bpbfainia
tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d. d.
61117 Ljubljana, Verovškova 57, p. p. 81 telefon: (061) 182-161 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax: (061) 183-517
OPREMA
VAM V MESECU OKTOBRU NUDI NAJNIŽJE MOŽNE CENE SEDEŽNIH GARNITUR, VZMETNIC IN LEŽIŠČ.
Informacije:
Nova Oprema, Slovenj Gradec,
Stari trg 304,
tel.: 0602 44-185, 41-144
Trgovsko podjetje "KOROTAN" Ravne na Koroškem
v svoji poslovalnici pohištva "OPREMA" na Prežihovi ulici nudi izjemno ugoden nakup pohištva določenih proizvajalcev, in to:
■	6 mesečni kredit - 11% obresti za blago določenih proizvajalcev,
■	8 mesečni brezobrestni kredit za blago določenih proizvajalcev,
■	25 -50% popust za gotovinska plačila po predračunu,
■	prodajo na čeke.
V vseh špecerijskih poslovalnicah pa zbiramo naročila za OZIMNICO,
NOVNA, STUDIO PODEŽELJA, RAVNE NA KOROŠKEM
liiilll
SKRB ZA RAZVOJ SLOVENSKIH KRAJIN
Priznanja za izdelke haloške kmetije
Po drugi svetovni vojni je imela v Sloveniji na gospodarskem področju vso prednost industrija. Kmetje so bili v primerjavi z delavci manjvreden sloj, politično zmeraj po malem vprašljivi zaradi možnih povezav s klerom, zaradi navezanosti na zemljo (t. j. privatno lastnino) pa stalni potencialni razredni sovražniki. Ko je industrija na ukaz rasla, kjer je bilo pametno in kjer ne, se je s tem večala tudi potreba po novih delavcih. Dajalo jih je predvsem podeželje, ki se je s tem praznilo in zaradi enostranskega razvoja še bolj zaostajalo.
Dokler smo praznovali t.i. delovne zmage in za državne praznike odpirali zmeraj kakšne nove obrate, smo bili na ta vprašanja manj pozorni. Danes, ko je v deželi kriza, ko ne vemo, na koliko nam bo še naraslo število brezposelnih, preden se bo začela nova gospodarska rast, se vse bolj zavedamo t.i. belih lis nerazvitosti našega podeželja. Ne samo, da je razvoj marsikje zastal, enako hudo, če ne huje je, da se mnogokje sicer zavedajo problemov, ne vidijo pa pravih perspektiv za jutrišnji dan in ne vedo, v katero smer kreniti ter kaj storiti za prijaznejšo prihodnost.
Tisti, ki bi jim v tej zagatni situaciji znal svetovati in kako pomagati, bi bil seveda nadvse dobrodošel. Prav na tem področju pa je zaoralo ledino
ravensko podjetje Nov’na.
Nastalo je iz nekdanjega Ekonomskega centra, ima pet zaposlenih in vodi ga mag. Mateja Mešl. Nov'na je t.i. Consulting (svetovalna) firma in tudi precej več kot to. Specializirana za razvoj in napredek
-	samozaposlovanje
-	s tem pridobivanje novega imaga.
Geslo Nov'ne je: razvoj podeželja graditi na podjetništvu.
Na kmetih je danes mnogo znanja na različnih področjih, saj so naši ljudje v glavnem kvalificirani. To omogoča bodisi razvoj storitvenih dejavnosti (npr. servisi za kmetijsko mehanizacijo) ali tudi proizvodnjo. Danes ima kdo svojo majhno žago, drug doma stružnico itn. To pa je ob primernem znanju že lahko prva osnova za nastanek majhnega podjetja.
Na podeželju je torej smotrno iz zaznanih takšnih pogojev spodbujati razvoj samostojnih družinskih podjetij, nato pa jim kazati smiselnost povezav z drugimi podobnimi v soseski za uspešnejši nastop z bolj kompletno ponudbo. (Mimogrede: proizvodne dejavnosti te vrste ne ogrožajo okolja). Ker takšna mala podjetja težje pridejo do trga, jim je treba pomagati tudi z marketingom.
Pri Nov’ni pa poleg tega izhajajo s
Ce se spomnimo, kako zelo raznolika je Slovenija, je jasno, da mora tisti, ki hoče pametno svetovati, obvladati kar precej znanj z različnih področij ter jih nenehno dopolnjevati in kombinirati med seboj.
Nov'na je doslej uspešno delovala že na panonskem območju (Haloze, Stara gora pri Gornji Radgoni) in alpskem območju (Črna na Koroškem, Tržič), zdaj pa se je spustila v Korte nad Izolo, torej na sredozemsko območje, in v okolico Škofje Loke.
Ce je Nov’na v Halozah uspešno svetovala usmeritev kmetov k proizvodnji suhomesnih izdelkov (glej fotografijo), vina, suhega sadja in k oživitvi domače obrti, se je ob morju prilagodila drugačnim pogojem. Tam so doma vino in olive. In ker so v kraju našli tudi sledove starih Rimljanov, se je hitro porodila ideja, zakaj torej ne ponuditi domačega vina v amforah, namesto v steklenicah in čemu ne tudi za olivno olje poiskati ustrezne originalne embalaže.
Preučevanje preteklosti pač lahko nudi precej spodbud, ki jih je nato treba preveriti v praksi današnjega dne.
Široko je npr. področje spominkov, ki bi mogli uspešno izpodriniti zdaj žal še prevladujoči kič. Mar se tam, kjer so pogoji za čebelarstvo, ne ponuja sama od sebe še izdelava panj skih končnic kot okrasnih predmetov po starih vzorcih? Slikarjev samoukov nam pač ne manjka.
Žličarstvo in kuhalničarstvo ni živelo samo v Ribnici na Dolenjskem, le da so ga drugje opustili.
Domala pri vsaki hiši potrebujemo vsaj cajno in košaro, če že koša ne. To pa pomeni, da lahko pletarstvo spet postane cenjena in predvsem tudi donosna dodatna dejavnost.
Kje še znajo plesti cekarje in slam-nice iz slame ali koruznega bilja?
Lončarji so poleg različnih posod in vaz izdelovali tudi glinaste piščalke pa še kaj za otroke.
Nad Tržičem
podeželja	gradi	svojo	poslovno	stališča, da ima vsak kraj (pokrajina)
strategijo	predvsem na	naslednjih	neke prirodne danosti, kmečko
načelih:	tradicijo ter zgodovinsko in kulturno
- avtopropulzivni	razvoj	kraja (pok- . dedfn0 Posedno kadar 9re za j32'
^	1	1	voj turizma, je to osnova, iz katere
rajine)
- samoiniciativnost tamkajšnjih ljudi vedejo dejavnosti.
začenjajo raziskave in nato iz njih iz-
\
7/11
Za 20. stoletje je značilen izrazit razvoj potrošništva in hkratna mondializacija nacionalnih kultur. Torej je bilo pričakovati postopno zmanjševanje pomembnosti ideološkega in nacionalnega. Govor je bil celo o "koncu ideologij" in o "koncu naroda". Predvidevanja pa so se pokazala za zmotna; še posebej, kar se tiče nacionalnega. Prav ob koncu osemdesetih let so se vsi prej ideološki spori prenesli na področje mednarodnih odnosov v vseh mogočih različicah: padec berlinskega zidu, rušenje sovjetskega cesarstva, razpad Jugoslavije, itd.
Narod kot 1) kapitalski odnos in 2) kot narodno (na-rojeno, od rojstva dano) je postal osrednje vprašanje. Tudi v odnosih med ljudmi je nenadoma nacionalna zavest začela prevladovati. Nič več ni bistvena duhovna sorodnost (Občutek, da smo državljani sveta...) ali morda prej dolgo prevladujoča ideološka sorodnost (Proletarci vseh dežel, združite se!). Manj je v ospredju tudi religiozna povezanost. Navkljub izrazitim težnjam po evropskem združevanju pa ima primat prav nacionalno istovetenje, ki močno določa družbena razmerja, se obenem prehranjuje z mnogoterimi miti in prav osupljivo kraljuje nad razumom in čustvi množice ljudi. Tu pa je tudi tista kleč, ki je lahko zelo nevarna.
Glede na to, da smo Slovenci pripadniki majhnega naroda, ki je v teh procesih ne le odigral pomembno vlogo, temveč se nasploh afirmiral in postal dejansko suveren na svojem ozemlju, in kot tak postal cenjen tudi v svetovnih razmerjih, seveda določeno pozdravljamo takšen razvoj dogodkov. Z a) samoodločbo in b) zgodovinsko akcijo, smo si izborili c) nacionalno državo,kjer je mogoč č) svoboden razvoj našega naroda, seveda ob predpostavki, da bomo imeli dovolj d) volje in moči (D. Pirjevec).
Sicer pa niti nismo tako majhni. Če upoštevamo podatek, da je na svetu predvidoma 3.000 do 50.000 različnih jezikov, in od teh samo kakšnih 5%, ki jih govori več kot 1 milijon ljudi.
Toda ob vsej nacionalni navdušenosti, ki jo kažemo Slovenci, je v zadnjem času kar nekaj dogodkov, ob katerih bi se bilo treba zamisliti. Ni potrebno potovati s prstom po zemljevidu npr. v BiH, v Rostock v bivši NDR ali v
"desničarski’ Pariz, da bi doumeli, kaj je tisto negativno, regresivno v vsakem pretiranem nacionalizmu (šovinizmu). Tudi pri nas so se že organizirali zaščitniki "čiste slovenske rase", ki nas bodo čuvali pred "Turki" (glej vesti o zaplenjenem orožju, ki so "ga posedovali Jelinčičevi somišljeniki). Pred dnevi so na Ravnah mladi fantje pretepli nekega Hrvata, za katerega so domnevno mislili, da je Srb. Pa tudi sam sem bil priča razpletu lažje prometne nezgode, v katero je bil vpleten "prekleti Srb". Čeprav nedolžen, je bil ožigosan vnaprej. Itd.
Takšne dogodke lahko razložimo bodisi psihološko kot strah pred tujci (ali sovraštvo -ksenofobija), bodisi kot posledice trenutne ekonomske krize, razklanosti ljudi, brezishod-nosti in grozeče nezaposlenosti (še posebej na Koroškem), in tudi še kako drugače. Slovenci smo drugim zatrjevali, da nismo agresivni nacionalisti; v preteklosti naj bi šlo zgolj za defenzivni, obrambni nacionalizem. Je to še res? Vsak dan smo priče podcenjujočemu odnosu do beguncev iz BiH, ki pa jih je nedvomno tudi odločno preveč na Slovenskem, med-
tem ko Evropa zatiska oči. V Istri je bilo nekaj primerov sramotnih bahanj slovenskih turistov, primerov sežiganja hrvaških dinarjev in podobnih izpadov. Nekateri se še spominjajo iracionalnosti povojnega obdobja, ko so nas vzgajali v sovraštvu do vsega, kar je bilo nemškega. Nabiti s predsodki smo verjeli, da so Italijani zgolj "makaronarji" in strahopetci, Japonci fanatični krvoloki. Po obdobju in-formbiroja smo odklanjali tudi Ruse kot barbarske Aziate; kasneje Američane in nasploh vse zahodnjake, in tako naprej. Bedasto, ko zdaj s časovne distance razmišljam o tem.
Kajti, eno je politična oblast v neki državi, nekaj drugega pa so ljudje. Čeprav je del resnice tudi konstatacija, da ima vsak narod pač takšno oblast, kakršno si zasluži. Načeloma pa je v vsaki državi, vsak narod notranje strukturiran:	od lumpenproletarialcev, prek
srednjega sloja, do jet - seta. Le odstotki posameznih slojev so v različnih okoljih različni. Za človeka, katerekoli narodnosti že, pa je bistveno, da preprosto optimalno preživi!
kosi
TUS - KOSI
podjetje za proizvodnjo netkanih tkanin Stari trg 6a
62380 Slovenj Gradec telefon: (0602) 42-659, n.c. 43-731 telex: 33450 YU KORAF telefax: (0602) 43-795
DEJAVNOST
Razvijamo in izdelujemo vložne materiale za oblazinjeno pohištvo in vzmetnice na osnovi naravnih rastlinskih in živalskih vlaken. Prednost naših prizvodov je v tem, da so izdelani iz pretežno naravnih materialov, kar omogoča našim kupcem proizvodnjo visokokvalitetnih BIO programov.
Proizvajamo tudi BIO izolacijske materiale, ki zagotavljajo zdravo bivalno okolje.
I
A
S G P KOGRAD DRAVOGRAD
GRADBENO PODJETJE
d. o. o.
SLOVENJ
GRADEC
IZVAJAMO VSE VRSTE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ, ADAPTACIJE, STROJNE INSTALACIJE, KLJUČAVNIČARSTVO, KLEPARSTVO IN KLIMA NAPRAVE
SPOMINI NA DR. LJUBO PRENNER, ZNANO ODVETNICO IN PISATELJICO
KLICALI SO JO PUBY
S predstavo Klicali so me Puby novega mariborskega plesnega teatra Aldea in priložnostno razstavo so se v Slovenj Gradcu spomnili dr. Ljube Prenner, slovite odvetnice in pisateljice, ki je v svoji literarni zapuščini zapustila tudi prvi slovenski kriminalni roman. Sredi minulega meseca je namreč minilo 15 let od njene smrti (pokopana je na slovenjgraškem pokopališču, rodila pa se je na Fari na Prevaljah) in o njenem življenju so se spletale tudi najrazličnejše anekdote. Prav na kratko povedano: Ljuba Prenner je bila drugačna od navadnih smrtnikov in si je to drugačnost tudi v svinčenih časih upala jasno in glasno pokazati.
Njeno življenje in delo je preučevala tudi skupina otrok pod mentorskim vodstvom Helene Horvat in Prepih je prvi, ki objavlja del anekdot in pripovedovanj ljudi, ki so to advokatinjo in pisateljico dobro poznali. Učenci prve slovenjgraške šole so zbrali pričevanja Hilde Vaupot, ki je Prennerjevo predvsem dobro poznala v ranih letih, Mare Čerče, Vinka Maroška in Jožeta Leskovarja. Pričevanja nudijo delček vpogleda v razgibano in nadvse ustvarjalno življenje dr. Ljube Prenner.
Ljuba je bila že v študentskih letih polna humorja. V mestu je bila skupina mladih, ki so se z Ljubo vred lotili marsičesa. Tako so neke noči pobrali vse cvetlične lončke v Meškov! ulici. Odnesli so jih na bližnji zid, pri katerem so se naslednje jutro prepirale gospodinje. Ljuba in njeni kolegi pa so se poskrili, opazovali to zmešnjavo od daleč in se veselo smejali.
Še večja zmešnjava pa je v mestu nastala, ko so zamenjali napisne table. Tako se je znašla tabla z župnišča na hiši poklicne babice, njena na župnišču in tako križem kražem.
Ker se je rada oblačila po moško, je neke nedelje prišla k maši oblečena za tiste čase zelo nenavadno: v moški obleki in s klobukom na glavi. Ob njenem prihodu so na njej obstale oči vseh prisotnih meščanov. Mnogi so se ji zlobno posmehovali. Ljuba je začutila sovražno razpoloenje, zbežala je domov, se skrila na podstrešje in se razjokala.
Že v stari Jugoslaviji se je Ljuba Prenner zavzemala za pravice Slovencev. Tedaj je v Slovenj Gradcu živela Šularjeva družina nemškega porekla, ki si je zelo prizadevala, da bi naši kraji prišli v okvir nemške države. Ljubo je to zelo jezilo in nekega dne se je odločila, da jim jo bo zagodla. Ponoči je odšla do njihove hiše in jim razbila vsa okna. Kako so ob tem dejanju Šularjevi ukrepali, ni znano.
Prennerjeva je bila zelo iskana odvetnica, saj je svoje stranke uspešno zastopala. To je dokazovala v svojih procesih, enkrat pa se je - bojevita kot je bila - na sodišču s svojim nasprotnikom tudi stepla. Zaradi tega je bila kaznovana.
OTTTO (X)
Gospa Mara Čerče, njena nečakinja, je bila kot dekle pri njej na obisku v Ljubljani. Močno si je želela ogledati film Ples na vodi, ki je bil takrat zelo popularen. Teta Ljuba pa je bila strašno
proti, saj je bil to zanjo slab film. Zato se je vozila po celi Ljubljani, da bi našla kaj boljšega, toda povsod so predvajali le neprimerne filme. Teta se je končno mogla sprijazniti s filmom Ples na vodi in ogledali sta si ga obe skupaj.
&&&
Ljuba je imela v svoji mladosti lepe, dolge lase, ki jih je njena mama spletala v kite. Naenkrat pa so prišle v modo kratke frizure in Ljuba se je odločila, da se postriže. Zato sta imeli z mamo velike boje. Ampak Ljuba si je kite vseeno odrezala.
Nekega dne sta šli z mamo na pogreb. Ljuba je opazila, da ima mama na sebi strgano ruto in jo je na to opozorila. Mama pa ji je zabrusila: 'Pač nima vsaka mama take sreče, da bi imela študenta ob sebi!'
***
V Slovenj Gradcu je stal v sedemdesetih letih v centru mesta kip nenavadne oblike. V tistem času je bil župan Ljubin nečak Ivo Čerče. Njej se
je zdelo, da jo kip spominja na "kozje zize". Začela se je pritoževati, kaj dela tak kip sredi mesta, in dosegla je, da so ga prestavili.
Poleg prava in pisanja se je Ljuba posvečala tudi glasbi. Slovenjgraške mladince, ki so na glasbenem področju veliko obetali, je večkrat peljala v opero v Ljubljano. Izredno veliko je vedela o Hugu Wolfu. V časih, ko je v Slovenj Gradcu bilo prepovedano govoriti o Wolfu, se je sestajala z g. Sokličem in kasneje z g. Leskovarjem, kjer so razpravljali o življenju Huga Wolfa. Z g. Sokličem sta bila meščana, ki sta največ vedela o Hugu Wolfu.
Q&xjbcS?
Igro Vasovalci so uprizorili večkrat. V letih 1951 in52 so jo igrali po celi Sloveniji, največ v Mislinjski dolini. Izvajal jo je tedanji salonski orkester mesta Slovenj Gradec. Tretjo uprizoritev pa je s pomočjo g. Leskovarja režirala Ljuba sama.
Jože Leskovar
MISLINJČANI NA LINHARTOVEM SREČANJU
Kulturno društvo Mislinja je eno redkih v Koroški regiji, ki ni opustilo gledališke dejavnosti, temveč jo prav v zadnjih letih nadvse zavzeto goji.
Lani so Mislinjčani pod režijskim vodstvom Petra Tovšaka uspešno uprizarjali ljudsko Igro Frana Šaleškega Finžgarja Veriga, letos pa so dobili nov polet, ko so se z igro Frana Ksaverja Meška Pri Hrastovih uvrstili na Linhartovo srečanje. Srečanje tako imenovanih vaških gledališč, ki ga prireja ZKO Slovenije, je bilo letos
od 19. do 26. septembra v Zagorju in okoliških krajih, na njem pa se je predstavilo deset slovenskih gledaliških skupin, ki gojijo amatersko oder-sko dejavnost v tradicionalnem ljudskem stilu.
Zaradi odklonilnega odnosa ocenjevalcev do predstav te vrste so mnoge vaške gledališke skupine v zadnjih letih prenehale delovati. Mis-linjčane pa Je, kot je dejal režiser Tovšek, v njihovem vztrajanju podpirala misel pokojnega Jožeta Javor-
ška, ki jim je pred leti, ko so igrali njegove Manevre, dejal: “Amatersko igralstvo je lastno Slovencem, drugi evropski narodi tega skoraj nimajo. Negujte to žlahtno dejavnost, to je del slovenske identitete. "
Letošnji nastop na Linhartovem srečanju (imeli so ga v soboto, 26. septembra) pomeni za gledališčnike iz Mislinje potrditev, da so ravnali prav, ko so ostali zvesti svoji ljubiteljski dejavnosti.
Mojca Potočnik
DESETI BRAT NA PREVAUSKEM ODRU
Ko so pred leti na Prevaljah gradili družbeni dom, so naredili veliko napako: dvorana v njem je ostala brez pravega gledališkega odra z zavesami in s prostorom za kulise. Namesto da bi oder spodbudil razvoj gledališke dejavnosti v kraju, ga je zaviral. No, morda ni vsa krivda v njem, saj so se mu domači gledališčniki pod vodstvom režiserja Vilija Strela prilagodili in uprizorili v njem več sodobnih gledaliških predstav, v katerih se zakulisno dogajanje odvija pred očmi gledalcev. Bile so to uspešne in dobro obiskane predstave, zato je vzrok za triletni odrski molk na Prevaljah najbrž treba iskati drugje.
Letošnja Jesenska srečanja so na oder Družbenega doma 21. in 22. septembra prinesla novo predstavo, ki so jo organizatorji poimenovali "Gledališki projekt po romanu Josipa Jurčiča Deseti brat". Kakor so se v tednu Jesenskih srečanj združili mnogi Prevaljčani in krajani sosednjih krajev ter pripravili vrsto zanimivih gospodarskih, športnih, kulturnih in zabavnih srečanj, so se tudi v tem projektu združile ustrezne moči kraja in celotne Mežiške doline. Mentorju Viliju Strelu so pomagali trije režiserji - Franc Gutman, Mirjam Lapanja in Dora Paradiž, sceno je zasnoval Dolf Rauter in jo izdelal ob pomoči Franca Krivograda, glasba in zvočna oprema sta delo Petra Slaniča, koreografija Simone Uranc, svetlobna oprema Sandija Meznerja, plakat Stojana Brezočnika, maskiral je Vinko Tajšek ob pomoči Tatjane Fras, največje zasluge, da je predstava zagledala luč sveta, pa ima Ivanka Komprej.
Zadrego, kako uprizoriti klasično gledališko igro -povrh še dramatizacijo s številnimi prizori in prizorišči -na neustreznem odru, je Vili Strel rešil na svoj način: odločil se je za predstavo v sodobni obliki. Omogočila jo je stilizirana, nadvse funkcionalna scena, kjer se prizorišče spreminja z minimalnimi posegi in ob plesnih vložkih plesalk v maskah. Dogajanje spremljata še učinkovita zvočna in svetlobna oprema, primerni so tudi kostumi.
Manj zadovoljni so bili gledalci prvih predstav z nekaterimi igralci oziroma z nehomogenostjo igralske ekipe, saj so v igri nastopali taki asi, kot je Mitja Šipek (Krjavelj), in so mu dovolj blizu Franc Gutman kot Mar-tinek Spak in še nekateri igralci z manjšimi vlogami, ob njih pa so se nekateri tudi na odru izkazali kot pravi začetniki. To gotovo ni krivda režiserja, saj mu po večletnem gledališkem mrtvilu v dolini ni bilo lahko izbrati igralcev, ampak tako pač je. Če bo več predstav - in glede na dosedanje veliko zanimanje gledalcev gotovo bodo - se bo dalo še marsikaj popraviti. Ne
samo v igri, ampak tudi v govoru igralcev. Nihanje od starinsko obarvanega knjižnega jezika do čistega narečja pri Krjavlju nikakor ni opravičilo; jezik v predstavi bi lahko zaznamoval osebe glede na poreklo in družbeni položaj, pa tega lektoricama (še) ni uspelo doseči. O tem, ali je besedite, napisano v žanru ljudske igre, primerno za moderno odrsko upodobitev ali ne, bodo gotovo razpravljali gledališki strokovnjaki. V imenu številnih gledalcev lahko izrazim le veselje, ker je prevaljsko - mežiško gledališče spet zaživelo.
Mojca Potočnik
; :
WIESERJEVI JESENSKI NAČRTI
Založba,ki si je tudi na zahtevnem avstrijskem knjižnem trgu uspela pridobiti ugledno mesto - Jeseni obilo zanimivega branja
Celovški založnik koroški Slovenec Lojze \Nieser je s svojo založbo bržkone dober dokaz, da se z zavzetim in vztrajnim delom tudi v mlinih velikih narodov da veliko doseči. Med približno 500 založniki v Avstriji je najbrž edini, ki se mu je v minulih štirih letih tako uspešno uspelo obdržati z - če lahko tako rečem -jezikovno mešanim jezikovnim programom. Njegove knjige posamezni naslovi-, ki povprečno izidejo v nakladi med 1000 in 2000 izvodov, so tiskane v obeh deželnih jezikih v razmerju 50 :50.
"Živimo na območju, kjer se stekajo tri različne kulture in na Slovence so tod v literaturi bili že kar nekoliko pozabili. Mislim pa, da nam je prav z našo založbo uspelo vrniti tako ugled kot tudi odgovarjajoče mesto slovenski literaturi," pravi Lojze Wieser. "In še kar je najpomembnejše: ne gre samo za izvirna dela slovenskih avtorjev, marveč tudi za prevode avstrijskih in drugih ustvarjalcev tega kulturno zelo razgibanega območja," nadaljuje VJieser.
Pri založbi pa se zavedajo, da bodo morali narediti še korak naprej: poslanstvo založbe mora biti tudi neke vrste prosvetljenstvo. Zato bodo v prihodnje več poudarka dali zlasti
strokovni literaturi in priročnikom.
"In še nekaj je, literatura mora biti subverzija proti oblasti, koroški Slovenci pa se bodo morali navaditi določene stvari gledati tudi bolj kritično. In pri tem lahko mi kar precej pomagamo," še pravi Lojze Wieser.
Jesenski založniški načrti
Po uspešno sklenjeni založniški sezoni 1991 - 1992 na koncu letošnje pomladi, prihaja nova sezona in že za letošnjo jesen je program več kot zanimiv.
Podrobnejši pogled kaže, da sta v ospredju spet dva avtorja, ki ju bralci Založbe Wieser že dodobra poznajo. To sta Drago Jančar in Dragan Velikič. Slednji se bo tokrat predstavil kar z dvema naslovoma, kar kaže na njegovo izredno plodovitost. Še zlasti v luči njegove lanskoletne uspešnice Via Pula. Tokrat gre za deli Glas iz razpoke in Das Astragan - fell. Drago Jančar pa je skupaj z Adamom Mich-
nikom napisal knjigo Im Disput.
Med knjigami te založbe, ki utegnejo že to jesen postati uspešnice, je bržkone delo znane avstrijske pisateljice Marie - Therese Kerschbaumer Die Previde. Eden izmed plodovitih mladih pisateljev, ki redno sodelujejo z Založbo Wieser, je še Karl - Markuš Gauss. Letošnjo jesen bo izdal knjigo Das Buch der Raender. Povejmo, da bo prav ta knjiga verjetno med najbolj iskanimi, saj načrtujejo začetno naklado 10.000 izvodov.
Precej brana in iskana bo verjetno tudi knjiga avtorja Sveina Monnes-landa Jugoslawien wie es wurde, was es ist - Jugoslavija, kako je nastala in kaj je, s podnaslovom Zgodba neke drame. Konec koncev pa bi veljalo omeniti še delo Nedeljka Fabrina Das Haar der Berenice in Jakoba Devila Unheilige Visionen aus Tasov. Torej bera, ki bi ji lahko zavidala marsikatera druga večja založba.
Tomislav Ivič
JANKO DOLENC V GALERIJI ABANKE
KOROŠKO LITERARNO DRUŠTVO JE GOSTOVALO V DIALOGIH
V mariborski reviji za kulturo Dialogi je septembra 1992 v št. 8 - 9 gostovalo Koroško literarno društvo. Izbor iz obsežnega gradiva je opravil pesnik France Forstnerič, uvodno besedo o književnosti med Peco in Pohorjem je prispeval Marjan Kolar, o koroškem likovnem akcentu pa je napisal esej Marko Košan.
Pesmi so objavili: Darja Kniplič, Marijan Murko, Blaž Praprotnik, Matej Goljat, Smiljana Legradič, Jerica Smolčnik, Milena Cigler, Dušan Brešar in Irena Razboršek, prozo pa Darja Kniplič, Jani Rifel, Slavka Dragolič in Anka Matvoz.
Gostovanje je posrečen način za širše uveljavljanje domačih književnikov, nekoliko pa prispeva tudi k potrebni promociji koroške krajine v Sloveniji.
n. r.
Letošnja Jesenska srečanja na Prevaljah so odprli s simbolično posaditvijo vaške lipe na trgu pred zgradbo, v kateri so tudi prostori Abanke. Enega izmed prostorov namenja ta finančna ustanova, ki deluje na Prevaljah šele nekaj mesecev, tudi za razstavno dejavnost. Po obredu sajenja in posaditve drevesa se je Vres, ki je tu nastopal, preselil v galerijo in zapel še v pozdrav likovniku Dolencu ter tako pomagal odpreti razstavo, ki je bila na ogled ves teden prevaljskih srečanj - od 19. do 26. septembra.
Umetnika in njegovo delo je na otvoritvi predstavila profesorica Silva Sešel. Dolenc je v galeriji Abanke razstavljal največ v hrastovino vklesane ženske obraze, nekatere v objetju z otroškimi ter tudi nekaj slikovnih upodobitev literarnih junakinj. Med temno patiniranimi, včasih trpečimi podobami izstopa ženski akt, ki predstavlja Lepo Vido, simbol hrepenenja. Obdelan je gladko, v svetlem orehovem lesu, medtem ko so v hrastu sledovi dleta izraziti.
Kakor je poudarila prof. Sešlova, odlikuje Dolenca prvinski odnos do obdelovanca in poznavanjem ženske duše. Oboje se odraža v njegovih umetninah.
Mojca Potočnik

§1
■
1
lil
.IIP
lllll
1
■1
il
I
lil
lil


II
■1
SII
lili
11:
Ul.::
I»
Sili
TRGOVINA NA DEBELO Z ŽIVILI IN PREDMETI SPLOŠNE RABE
Dejazmost opravljamo v Koroški regiji in izven
Se priporočamo: vsem trgovskim podjetjem, gostinskih podjetjem in družbenih prehranam.
S U V < L
TRGOVSKO PODJETJE d.o.o.
Celjska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41-157, 41-267 ročunovodslvo 42-404, fax 42-264
Nudi svojim odjemalcem pestro ponudbo:
•	VSEH VRST PREHRAMBENIH IZDELKOV
•	ALKOHOLNE IN BREZALKOHOLNE POJAČE
•	ČISTILA, PRALNE PRAŠKE, GALANTERIJO
PREPIH
ŠPORT
ROD, KI JE VRNIL LOK
Letos mineva že dobrih trideset let, odkar se je v Slovenijo pričelo vračati znanje in vedenje o enem izmed najstarejših človekovih orožij - strokovno se je pričel vračati lok.
Najprej so bili dvomi
Če smo pred leti gledali filme, denimo Robin Hooda, smo bili rahlo v dvomih, ali se tudi zares da z lokom in puščico streljati tako, kot so kazali na platnu.
Prav posebej smo o tem pred kakšnimi petintridesetimi leti ob tabornih ognjih razmišljali taborniki. Stari profesor Kunaver, na taborih mu je čez hrbet vedno visel lok, je o tem vedel nekaj več, vendar daleč premalo od tistega, kar bi potešilo našo vedoželjnost o lokih in njihovem učinku.
Odkritje v Reutah
V taborniškem rodu Bistrega potoka na Muti smo lokostrelstvu
namenili precejšnjo pozornost. Tako smo v začetku šestdesetih let prišli do nekega češkega loka in še do boljšega in lepše oblikovanega angleškega Wingsa. Ta dokaj preprosta loka sta bila na taborih predmet občudovanja, streljali pa z njima sploh nismo kaj prida.
Toda prišlo je tisto 1962. leto. Nekje smo prebrali, da se bo v Reutah v sosednji Avstriji zbrala smetana lokostrelstva.
Za Ludvika Jerčiča, enega bolj vnetih tabornikov tega območja,je bil to izziv, ki se mu ni mogel upreti. Tako je manjša skupina tabornikov obiskala prireditev in prvič videla loke z utežmi, z namerilnimi napravami in sploh prvič s kvalitetnimi puščicami. Menda se je Ludvik takrat od-
povedal še malici, da je lahko prinesel vsega vsaj za vzorec. Prinesel pa je novo znanje, prinesel slike in to je bilo pravzaprav rojstvo Lokostrelskega kluba Siva skala v okviru taborniškega odreda Muta.
To je bil mejnik, ko se je lok tudi po strokovni plati vrnil v naše kraje.
Moč, lepota in umirjenost
Lok je orožje umirjenosti, moči, kjer pa sta umirjenost in moč, je tudi lepota. Zato baje ni slučaj, da so v preteklosti pri raznih narodih bile odlične
Eden najboljših lokostrejcev Koroške, večkratni državni prvak v raznih disciplinah lokostrelstva in vaditelj mladih Dušan Klemen iz Vuzenice
lokostrelke in to skozi stoletja tudi ženske. Lok je izoblikoval miren, hladnokrven značaj in moč človeka. Nervozen in raztresen človek z lokom ne bo nikoli zadel!
Mnogi, seveda le starejši taborniki so takrat namenili veliko svojega denarja za sodobne puščice, za loke, seveda še daleč od najsodobnejših. Na našem trgu takrat tega še sploh ni bilo. Tako so se pričele trde vaje in iskanja pri sivi skali in pri transformatorju na Muti. Skoraj sleherni dan, sleherno popoldne. In kaj kmalu smo bili pri tem, da je bila izjema, če puščica ni zadela v tarčo, pred tem pa je bila izjema, če si tarčo zadel.
V neizbrisnem spominu je ostalo srečanje in lokostrelsko prvenstvo tabornikov v sredini šestdesetih let, ki so ga organizirali "Rožnikovci". Vsa prva, druga in tretja mesta je pobral naš rod!
PREPIH
ŠPORT
lokostrelcev Slovenije Bojan Postružnik je hodil gledati loke in način streljanja na Muto. Seveda ga je kasneje še sam izpopolnil, oziroma se dokopal do najstarejših spoznanj o loku. Če smo se do tega sploh že vrnili? Odred - danes rod, je bil organizator številnih tekmovanj, tudi takšnih na republiški in mednarodni ravni. V teh letih je dal vrsto odličnih lokostrelcev, ljudi, ki jim lok pomeni sprostitev in užitek.
Vendar, lok je nevarno orožje
Lok je za dobrega ostrostrelca od daljave stotih metrov vsekakor silno nevarno orožje. Ne vem, kako je bilo drugje, toda pri nas smo ga že pred leti prinesli v TO in lokostrelci so bili sestavni del naše obrambe. Orožje deluje zanesljivo in tiho. Danes se lok vrača v lov, ven-
dar je okrog tega ogromno pomislekov, le poznavalci pa vedo, daj lok v vsej svoji zmogljivosti sploh je!
Danes imamo tudi že na Koroškem, v Dravogradu, trgovino s kvalitetnimi loki, tudi cene niso več tako nedostopne, kot so bile pred tremi desetletji.
Vendar - tudi z loki naj bi ravnali predvsem umirjeni, preudarni in po duši plemeniti ljudje. Drugače bi bilo bolje, da ga nismo nikoli vrnili v naše kraje!
K. Vaiti
Tako skupaj pa na 70 metrov streljajo mojstri
ZA DRŽAVNE NASLOVE
Na Ivarčkem jezeru je bilo v izvedbi in organizaciji Lokostrelskega društva Ravne 19. in 20. septembra prvo državno prvenstvo v Fita - Arrovvhead roundu.
"Bil sem že na mnogih tekmovanjih, ampak to je bilo eno najlepših," je dejai eden najstarejših lokostrelcev na Koroškem Dušan Klemen iz LK Muta.
Ravenčanom, pa čeprav enemu od najmlajših, vendar že resnih lokostrelskih klubov na Slovenskem, se je izjemno posrečil prvi korak. Zanimivo, prav privlačno okolje, dobra organizacija in tudi skrb za tekmovalce, bi znalo biti tisto, na čemer bodo verjetno še dograjevali in ob boljši medijski predstavitvi bi to nemara lahko postala zanimiva prireditev Koroške.
Takšna in podobna lokostrelska tekmovanja so v svetu prava poslastica in atrakcija, ki jo znajo celo dobro turis-
tično vnovčiti. To pa je tisti, kar v "našo vas" pač še ni prišlo!
Namreč lok in puščica je tisto domala mistično orožje, ki se ga da izpopolniti v uporabi do skoraj neverjetnega.
Se spomnite Olimpijskih iger v Barceloni? Kdo ve, po kolikih stoletjih je zopet puščica prižgala olimpijski ogenj.
Za tiste, ki te zvrsti lokostrelstva ne poznajo, pa naj na kratek način predstavimo to, kar bi nekako pa našem rekli "poljsko lokostrelstvo". Tu resnično pride do pravega izraza sposobnost in osebnost lokostrelca. Namreč - daljave niso znane, kar 24 tarč je postavljenih v različnih okoljih, v različnih kotih streljanja, vključuje tudi streljanje čez vodo, potoke ali jezera. Od strelcev resnično zahteva vsestranskost, moč in koncentracijo. Lokostrelstvo je zopet olimpijska disciplina, vendar ima v svetu največ privržencev za tekmovanja v prosti naravi, kot tokrat na
prvem državnem prvenstvu na Ravnah na Koroškem. Le tisti, ki do vseh meja poznajo, koliko dela je treba vložiti v izvedbo takšnega tekmovanja, bi znali ceniti delo organizatorjev,
drugim se bo zdelo, da je to nekaj povsem preprostega, kot izgleda preprosto prav vse, kar je skrbno organizirano kot je bilo na Ravnah.
k. vaiti
	REZULTAT!		n ■ ■ M
Bearbovv			B ■
Člani:	Krajnc Žare, LK Gornji Grad	477 krogov	■ B
	Kosec Miha, LK Kamnik	477 krogov	B B
	Dolinšek Mitja, LK Kamnik	458 krogov	B B
Članice:	Raka Sonja, LK Dragomer	331 krogov	■ ■
	Tovše Jelka, LK Kamnik	291 krogov	B B
	Pavšič Stela, LK Nova Gorica	209 krogov	a
Compound			■ ■
Člani:	Mrak Lojze, LK Škofja Loka	554 krogov	B B
	Klemen Dušan, LK Muta	544 krogov	B B
	Sitar Vlado, LK Šenčur	530 krogov	■ B
Članice:	Rosa Irena, LK Ankaran	460 krogov	■
Ekipno:			■ B
	1. Ljubljana	1.469 krogov	B ■
	2. Muta	1.439 krogov	■
	3. Maribor	1.432 krogov	B B
Free style:			» ■
Člani:	Florjančič Cveto, LK Tolmin	526 krogov	B
Članice:	Podržaj Ksenija, LK Šenčur	449 krogov	■ ■
Mladinci:	Kumprestar Matej, LK Kamnik	457 krogov	■ ■
Mladinke:	Čavničar Katja, LK Ankaran	309 krogov	a ■
Pionirji:	Kristanc Roman, LK Šenčur	414 krogov	■ ■
Poinirke:	Rosa Darja, LK Ankaran	381 krogov	■ ■ B
■ ■ ...............................................................a
PREPIH
ŠPORT
Pred pričetkom državnega prvenstva v rokometu
3. OKTOBER: NOVA OPREMA - PIVOVARNA LAŠKO CELJE
'O
V soboto bodo v boj za prvenstvene točke krenili rokometni prvoligaši Slovenije. V tej elitni družbi so tudi rokometaši Nove opreme iz Slovenj Gradca, ki so v odmoru dobili novega trenerja, Tomaža Kleča. Zanimivo je to, da je še v minuli sezoni današnji trener bil njihov soigralec, danes pa je tisti mož, ki kroji igro slovenjgraškega moštva za zahteven okus domačega občinstva in, seveda, za dobre rezultate.
Rokometaši Nove opreme imajo za sabo dober mesec dni priprav, do pisanja tega članka pa so odigrali pet prijateljskih srečanj, ena pa je še v planu. Dober teden dni pred štartom v prvenstvo smo jih obiskali na enem izmed njihovih treningov. In kaj so menili o pripravljenosti moštva, pričakovanjih in novem trenerju?
Borut Zorman, kapetan moštva: "Od letošnjega prvenstva pričakujemo čim višji plasman in da bi častno zastopali barve Slovenj Gradca. Sicer smo s pripravami začeli bolj pozno, vendar smo ^ 4renirali dobro."
Boštjan Doberšek: "Pričakujem uvrstitev okrog četrtega mesta. Vpam, da ne bom imel težav s poškodbami in da bom lahko normalno igral."
Primož Pori: "Vzdušje v klubu je vredu, treniramo veliko, za ostalo pa bomo še videli. Pripravljen sem, da se v tej sezoni dokažem."
Miro Mauc: "Realno je, da se uvrstimo v zgornjo polovico lestvice. Po mojem mnenju smo trenirali dobro, takšno je tudi vzdušje. Za novega trenerja menim, da se je uspešno uveljavil.”
Matevž Bari: "Pričakujem, da bomo dosegli več kot lani. Upam, da ne bo toliko poškodb. Jaz sem trenutno poškodovan, vendar bom pripravljen do tekme s Celjani."
Dušan Mavrič: "Kot kaže, je ekipa z novim trenerjem bolj motivirana. Upam, da bo moštvo homogeno, pričakujem pa uvrstitev okrog četrtega mesta."
Aleš Stani: "Vzdušje v ekipi je dobro, trenirali smo, mislim, da je realna uvrstitev okrog petega mesta."
Boris Leve: "Vzdušje v ekipi je vredu, menim pa, da sodimo med najboljših pet moštev. Z novim trenerjem smo se igralci ujeli in če bo še sreča, se lahko uvrstimo na
tretje, četrto ali peto mesto. Sam se bom trudil po svojih močeh."
Uroš Soršak: "Mislim, da se bomo z novim trenerjem dobro uvrstili. Igra je bolj kolektivna, igralci smo bolj enotni kot lansko sezono."
Alen Mihalj: "Z novim trenerjem se zelo dobro razumemo in mislim, da se bomo uvrstili blizu vrha lestvice. Za sebe upam, da se bom čimprej pozdravil in da bom igral čimveč."
Sebastijan Oblak: "Pričakujem uvrstitev na četrto, peto mesto. Prva tri kola imamo težke tekme. Sicer dobro treniramo, treningi so domiselni, vzdušje v ekipi je super. Upam, da bom čimveč igral in da bom pokazal vse, kar znam."
Igor Doberšek: "Mislim, da bomo na vrhu. Tomo (trener) ima izkušnje in tako dobro treniramo. Letošnja sezona mora dati dva nova igralca iz mlade garde,ki bodo
v bodoče nosili glavno breme v igri. Sam še bom igral sezono ali dve."
Miran Strigi: "Treniramo dobro in takšne bi morale biti tudi igre. Če bomo dobili vsaj dve točki v prvih treh težkih kolih, se bo potem po mojem mnenju vse dobro razpletlo. Novi trener ima zares dobre treninge, tako da od sebe pričakujem dobre igre."
Tako optimistično je razpoloženje v taboru Slovenjgradčanov. Očitno je, da so igralci zelo dobro sprejeli Tomaža Kleča kot trenerja, saj najdejo zanj samo besede pohvale. On sam izjave ni želel dati, bržkone pa lahko za njegovo izjavo jemljemo rezultate Nove opreme, ki jo čaka naporno prvenstvo. Nekaj pa je že zdaj jasno: Kleč je vrgel med	igralce	same	visoke
motivacije, ima avtoriteto, iz moštva pa počasi nastaja prava "klapa". To bodo	potrdile	ali pa ovrgle
prvenstvene tekme.
Rok Tamše
Memorialni teki Borisa Keršbaumerja
Vsakoletna tekaška prireditev v Mežici v spomin na vsestranskega športnika Borisa Keršbaumerja, katere pobudnik Je bil pred sedmimi leti Vili Blatnik s svojimi sodelavci, se je lepo uveljavila. Letos je v Mežici nastopilo kar 265 tekačev in tekačic, kar je največ doslej. V lepem sončnem vremenu so se preizkusili na progah, dolgih 21, 10 in 3 km.
Rekordno število udeležencev In nov rekord proge na 21 km, to sta obe značilnosti letošnjih tekov v Me-
žici. V malem maratonu na 21 km je postal absolutni zmagovalec naš znani maratonec Geza Grabar /z Radencev, ki je stezo pretekel v času novega rekorda - 1:09,32. Med ženskami je bila v najdaljši disciplini najhitrejša Heda Kotar iz Trbovelj.
Med tekači iz vse Slovenije in tudi iz Avstrije so bili seveda najbolj številni prav tekmovalci in tekmovalke koroških klubov in sekcij ter rekreativci. Dosegli so tudi izjemno lepe uvrstitve. V teku na 21 km s/a, v svojih starost-
nih kategorijah zmagala Brane Breznikar lu Kotelj In Radeljčan Pušnik. Drugi mesti sta sl pritekla Tomaž Ro-bač iz Prevalj in Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca, tretja pa je bila Dravo-grajčanka Kajzerjeva. V teku na 10 km so od Korošcev zmagali: Peter Rapac iz Mežice, Dani Ošep iz Raven, Niko Poberžnik iz Dravograda ter Vili in Hedvika Blatnik iz Mežice. Med dečki je na 3 km zmagal Slovenjgradčan Andrej Repanšek.
Ivo Mlakar
m
PREPIH
ŠPORT
V Mežici proslavili 60 - letnico odbojke
Z enoletno zamudo, zaradi znanih lanskih dogodkov, so letos v Mežici dostojno proslavili 70. obletnico organizirane telesne vzgoje in športa ter 60. obletnico igranja odbojke v kraju. Ob tej priložnosti so pripravili kakovosten turnir, na katerem so zmagali odbojkarji Fužinarja pred Bledom in Mežico.
Začetki mežiške telesne vzgoje in športa segajo v leto 1921, ko je bilo kot prvo ustanovljeno telovadno društvo Sokol, ki sta mu kmalu nato sledili še društvi Svoboda in Orel. Odbojko so pričeli igrati v Mežici Sokoli že leta 1931 in je od tedaj pa vse do danes v kraju najbolj priljubljena igra. Telesna vzgoja in šport in z njo vred seveda tudi odbojka, so bili vseskozi največ odvisni od splošnih družbenih in gmotnih razmer v kraju, ki pa so bile precej spremenljive. Zlasti zadnja leta se ob hiranju in zapiranju rudnika to močno pozna in pušča sledi tudi na kulturnem in športnem področju.
Kljub težavam, v katerih je odbojka v
Mežici delovala in jim zato ni bil omogočen sistematičem prodor v kvalitetni vrh, so se v posameznih obdobjih vendarle zavihteli presenetljivo visoko. In to kljub največji skromnosti, popolnemu amaterizmu in le z doma vzgojenimi igralci. Naštejmo nekaj največjih uspehov kluba: leta 1946 na prvem prvenstvu Slovenije - 4. mesto. Leta 1950 in 1951 so zaporedoma osvojili 1. mesta v prvi slovenski ligi ter postali prvaki Gimnastične zveze Slovenije in Jugoslavije v odbojki. Leta 1952 so Mežičani prvi od koroških ekip sodelovali v deljeni prvi zvezni ligi, od leta 1956 dalje pa so člani neprekinjeno, vse do danes, nastopali v republiških ligah. Največji uspeh članske ekipe je vsekakor v obdobju od leta 1977do 1985, ko so nastopali v takratni II. zvezni ligi in se leta 1982 po osvojitvi prvega mesta celo uvrstili v I. B zvezno ligo. Od leta 1975 dalje tudi članice neprekinjeno nastopajo v slovenskih ligah.
NAMA ZA KUPCE
Za slovenjgraško Namo in njene kupce je bil 18. september velik dan. izvedli so veliko nagradno žrebanje z vrsto spremljajočih prireditev pred veleblagovnico. Ves dopoldan je bilo zelo pestro, prava popestritev so bili obiski malčkov iz vrtcev. Kako tudi ne, ko pa je NAMA ponudila degustacijo naravnih sokov, mlečnih napitkov in sadnih rezin. Odraslim so teknile tudi raznovrstne jedi z žara, vino, pivo in kava, vse v degustacijski ponudbi. Brezplačno svetovanje in ličenje je med 11. in 15. uro nudila strokovnjakinja Leka, popoldne pa je skupina Error iz Lenarta predstavila čisto pravo modno revijo.
Osrednja točka prireditve je bilo žrebanje nagrad, ki ga je spremljal zabavnoglasbeni program z ansamblom Clasic, Ireno Vrčkovnik in ansamblom Vesna.
Program je vodil Koroški radio. V bobnu za žrebanje je bilo preko 9.000 kuponov kupcev, izmed katerih so izžrebali 248 nagrad. Čestitamo!
Še to: v posredovanju kuponov Name so sodelovali: osnovne šole, Koroški radio, Profit in Prepih.
Modna revija v Slovenj Gradcu In dekleti iz skupine Error
V Mežici so kljub težavam s trenerskim kadrom posvečali ustrezno pozornost tudi mlajšim oddelkom. Tako uspeh ni izostal. Leta 1975 so bile pionirke druge v Sloveniji, pionirji pa leta 1978 prvi. Prvenstvo Slovenije so osvojili tudi mladinci v letih 1980 in 1983. Vsi našteti uspehi so plod tudi
volonterskega dela številnih funkcionarjev v klubu. Odbojkarska zveza Slovenije občasno zagradi sodelavce po klubih s posebnimi priznanji. Tako so ob praznovanju 60 - letnice odbojke v Mežici priznanja prejeli Boris Iglar, Ivan Vinki in Andrej Meze.
ELVIRI DRUGO MESTO
V mežiški športni dvorani je bil sklepni turnir tekmovanja za slovenski revialni pokal v malem nogometu za veterane nad 32 let starosti. Prvo mesto so osvojili nogometaši Voličine iz Slovenskih goric, ki so v odločilni tekmi šele po streljanju 6 - metrovk s 6:5 premagali domačo Elviro. V regularnem času se je srečanje končalo z rezultatom 2:2. Tretje mesto je osvojila ekipa Pesja iz Velenja, četrta pa je bila ekipa Lipso Ravne. Lovoriko najboljšega strelca, računajoč vse turnirje, je zli zadetki osvojil Branko Tuš, najboljši igralec je bil Bezjak (oba Voličina), najboljši vratar pa Drago Pečnik iz ekipe Elvira Mežica.
Ivo Mlakar
Na veliki zabavnoglasbeni prireditvi z dnem 18.09.1992
je NAMA VELEBLAGOVNICA Slovenj Gradec izžrebala naslednje nagrejence:
1.	nagrada: VGRADNI ŠTEDILNIK, prejme VAUPOT JAN, Ronkova 34 Slovenj Gradec (nagrado podeljuje NAMA Slovenj Gradec)
2.	nagrada : SVINJSKA POLOVICA, prejme SPESNY NATAŠA, Stari trg Slovenj Gradec (nagrado podeljuje NAMA v sodelovanju z mesninoDrovograd)
3.	nagrada: GARNITURA NOŽEV BUFFALO s stojalom, prejme ROTOVNIK ŠTEFKA, Podgorje 19a Slovenj Gradec (nagrado podeljuje NAMA v sodelovanju z ALGOR d.o.o.)
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
FAJMUT CECILIJA, Rudarjevo 30 Črna na Koroškem SUŠEČ ANA, Pameče 143 Slovenj Gradec JAMNIK ROBERT, Na šancah 13 Ravne na Koroškem JANUŠKA VERA, Celjska 38 Slovenj Gradec MUSTAPIČ PERIDA, Slovenj Gradec SEDAR BRANKA, Gmajna 41 Slovenj Gradec DOKL CVETKA, Heroja Vrunča 3 Slovenj Gradec
248. KNAP VLADO, Podgorje 79 Slovenj Gradec
Seznam ostalih nagrajencev (od 11 do 248) se nahaja
v NAMI Slovenj Gradec.
Nagrade je potrebno dvigniti najkasneje v 30 dneh od dneva žrebanja.
KDOR IŠČE, TA NAJDE - V NAMI - ČESTITAMO!
PREPIH
PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - ZDAJ
Predvidoma se bo moč prostovoljno zavarovati v mesecu oktobni
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje smo te dni končali še eno izjemno pomembno nalogo: opredelili smo sistem in organizacijske rešitve za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Imamo zelo raznoliko ponudbo za zavarovance, ki se bodo lahko zavarovali za tveganja razmeroma visokih doplačil, si omogočili nadstandardne storitve in še veliko drugih ugodnosti. Obveznosti doplačil nastopijo namreč že s 1. 1. 1993. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj osnovnih informacij o Zavodovi ponudbi prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.
Kaj je prostovoljno zdravstveno zavarovanje?
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje je v Sloveniji novost. Po dosedanji zakonodaji so namreč zavarovanci imeli pravice do vseh zdravstvenih storitev s tem, da so pri nekaterih bili dolžni plačati participacijo. Po novem so v obveznem zdravstvenem zavarovanju zagotovljene zavarovancem v celoti le nekatere storitve, pri večini drugih pa je v določenem odstotku od njene vrednosti. Za del, ki ni v. obveznem zdravstvenemv zavarovanju, imajo zavarovanci sedaj možnost prostovoljnega zavarovanja. Če se za takšno zavarovanje ne odločijo, bodo pri uveljavljanju pravic dolžni plačati v zdravstvenem zavodu ali zasebnemu zdravstvenemu delavcu razliko med vrednostjo storitve, ki šteje v obvezno zdravstveno zavarovanje in njeno polno vrednost. S ponudbo lahko nastopajo tudi druge zavarovalnice.
Za kaj seje možno zavarovati?
Pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije se bo možno zavarovati na primer za:
1.	razlike v ceni vrednosti vseh zdravstvenih storitev in obveznega zavarovanja in polno ceno (storitve, zdravila in pripomočki iz 2. do 6. točke Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju);
2.	razliko do polne cene storitev pri zdravljenju bolezni in poškodb izven dela;
3.	plačilo do polne cene pri najzahtevnejših posegih v diagnostiki in zdravljenju bolezni;
4.	pokrivanje večjih stroškov zdravljenja zaradi uveljavljanja pravic v večjem obsegu, z boljšimi materiali ali pod ugodnejšimi pogoji (zdravila z negativne liste, obisk pri specialistu brez napotnice, tehnično zahtevnejši pripomočki);
Primer: Povprečni dan bivanja v bolnišnici stane okrog 1600,00 SIT. Če zavarovanec zahteva, da biva v enoposteljni sobi, ki je opremljena tudi s televizijo in telefonom, ali skupaj z zakoncem, ali želi dodatno postrežbo oziroma druge ugodnosti, mu na podlagi prostovoljnega zavarovanja Zavod pokrije tudi te stroške.
5.	pravicem ki niso v obveznem zavarovanju, npr. za nemedicinsko nego zdravljenja na domu ali preventivno zdraviliško zdravljenje, ki ni v obveznem zavarovanju;
6.	enake pravice, kot so v obveznem zavarovanju in sicer za osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno zavarovanje. To bi npr. bili upokojenci z držav, s katerimi republika Slovenija nima sklenjenih pogodb o socialni varnosti, pa živijo v Sloveniji (Amerika, Avstralija Kanada itd), drugi tujci, ki nimajo urejenega zavarovanja, mornarji na tujih ladjah itd.
Ponudba Zavoda vsebuje več različnih paketov, ki si jih bodo zavarovanci sami izbrali za različen obseg zavarovanja.
Komu in za katere storitve se ni potrebno dodatno zdravstveno zavarovati?
V okviru obveznega zavarovanja je zavarovancem v celoti zagotovljeno:
-	zdravljenje poškodb na delu in poklicnih bolezni,
-	preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje raka, sladkorne bolezni, multiple skleroze, živčno - mišičnih bolezni, tetraplegije, paraplegije, duševnih bolezni, psoriaze, nalezljivih bolezni, hemofelije in cerebralne paralize,
-	sistematični in preventivni pregledi,
-	zdravljenje in rehabilitacija otrok, učencev in študentov,
-	zdravstveno varstvo žensk v zvezi z načrtovanjem družine, nosečnostjo in porodom,
-	nujna medicinska pomoč in zdravljenje na domu in tudi v socialnih zavodih,
-	prav tako se ni treba zavarovati vojaškim in civilnim invalidom vojne.
Kdo se lahko zavaruje?
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje bo vzpostavljeno na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe, ki jo sklene zavarovana oseba sama za sebe, lahko pa tudi pravne in druge fizične osebe za svoje delavce, družinske člane. Poudariti velja, da lahko prevzamejo obveznosti iz prostovoljnega zavarovanja delodajalec, društva, sindikati, združenja, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavod za zaposlovanje in drugi. Možen pa je tudi kombiniran pristop, tako da se za določene pakete ali pravice zavaruje zavarovana oseba sama, za druge pakete pa ga zavaruje njegov delodajalec oziroma druge pravne in fizične osebe.
Pogoji za zavarovanje
Zavod za zdravstveno zavarovanje ne postavlja pogojev za sklenitev prostovoljnega zavarovanja za pakete, ki pomenijo zavarovanje za razlike, ki presegajo vrednost obveznega zavarovanja. Le izjemoma lahko Zavod zahteva potrdilo o zdravstvenem stanju. Zavarovanje je možno skleniti za neomejeno dobo, pri čemer je najkrajše trajanje zavarovanja eno leto, pri nekaterih pa tri. Pravice za sklenjene police zavarovanci lahko uveljavljajo ves čas trajanja zavarovanja. Le izjemoma pa je kritje zavarovalnine zagotovljeno zavarovanim osebam ob prvi sklenitvi police šele po preteku določene dobe. Seveda pa lahko te pravice koristi zavarovana oseba le, če redno in pravočpasno poravna premijo in njene obroke.
Kakšne bodo premije in kdaj se bo mogoče zavarovati?
Višine premij bodo določene za vsak paket posebej. Gibale se bodo v odvisnosti od cen zdravstvenih storitev. Letna premija za paket, na podlagi katerega so pokrite razlike v cenah pri vseh zdravstvenih storitvah, zdravilih in pripomočkih bi znašala največ do 1500,00 SIT na mesec za osebo. Premijo bo mogoče vplačati takoj po podpisu police ali obročno. Sklenitelji, ki bodo takoj poravnali celotno premijo, bodo deležni ustreznih popustov. Popusti so predvideni v primerih, ko sklenitelj police zavaruje večje število oseb. Za zavarovane osebe, ki ne bodo uveljavljale zahtevkov iz naslova prostovoljnega zavarovanja, so predvideni tudi bonusi za prihodnje obdobje.
Zavod bo začel sklepati pogodbe za prostovoljno zavarovanje predvidoma v mesecu oktobru 1992 oz. takoj, ko bo začasna skupščina Zavoda sprejela Pravila zavarovanja. Parlament namreč še ni imenoval skupščine Zavoda.
Ssklenitelji polic bodo lahko uredili zavarovanje pri območnih enotah Zavoda oziroma pri njihovih izpostavah, ki so v vseh občinah Slovenije.
Kaj zavarovana oseba pridobi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem?
Z zavarovanjem si zavarovana oseba zagotovi kritje za ves čas uveljavljanja pravic brez doplačevanja za razliko, ki presega vrednost obveznega zavarovanja. To razliko namreč zanjo poravna zdravstvenemu zavodu ali zasebnemu zdravstvenemu delavcu Zavod. Pravice iz prostovoljnega zavarovanja bodo lahko uveljavljali pri vseh zdravstvenih zavodih in zasebnih zdravstvenih delavcih, s katerimi ima Zavod sklenjene pogodbe. Pri uveljavljanju pravic ni predviden in potreben poseben administrativen postopek, saj namesto njih vse obveznosti in odnose do zdravstvenih zavodov in izvajalcev storitev uredi Zavod.
Vključitev v prostovoljno zavarovanje pri Zavodu omogoča zavarovancem visoko zdravstveno varnost, istočasno pa se s tem izognejo plačevanju participacij oziroma doplačil, ki bi jih sicer morali plačevati ob zdravljenju. Slovenija se tako na tem področju približuje razviti Evropi.
												
;
5111111
:

111
ii
V
- -rs-in '»ta	-w-i r~m -» t a 'm m-r
VOI-* iNx\OI-* Z-*i\l/VlViJVlZ*
ll*
!li|
.............................................................................................................................................................................. «'«'a'« « i i ■ É i i: d •■'I
Na tako zanemarljivo področje pri osamosvajanju Slovenije je osamosvojitev na poštnem področju in« tem povezano izdajanje svojih znamk. Tako je prva slovenska znamka izšla na dan slovenske osamosvojitve 26. 6. 1991 v vrednosti 5 DIN, na njej pa je upodobljen slovenski parlament, simbol nacionalne samobitnosti, natečajni osnutek Jožeta Plečnika, ki pa ni bil nikoli uresničen!
Prizadevanja za izdajo prvih rednih znamk Republike Slovenije so bila v času veljave trimesečnega moratorija potisnjena v ozadje, bilo pa je tudi nekaj nesporazumov med slovensko pošto in pristojnimi ministrstvi, tako, da so bile v uporabi še vedno “jugoznamke", dokler 26.12.1991, na dan prve obletnice plebiscita, res nismo dobili prvih rednih znamk v Republiki Sloveniji. Na štirih znamkah v vrednosti po 1, 4,5, in 11 SLT je upodobljen slovenski grb - simbol naše državnosti. Z ukinitvijo uporab "jugoz-namk" se je potreba po lastnih znamkah povečala, tako, da so v februarju 1992 izšle enake redne znamke s podobo grba v vrednostih po 1, 2, 4, 5, 6, 11,15, 20, 50 in 100 SLT. Zgodovinski datum 26.12. 1991 je zamenjan z oznako PTT, dodana pa je letnica 1992.
Predstavitev Slovenije v svetu, za kar se vsi zavzemamo, pa bodo brez dvoma veliko bolje opravile priložnostne poštne znamke, ki so namenjene predvsem zbiralcem v nasprotju z rednimi, ly se uporabljajo za plačevanje poštnine. Do zdaj je tako izšlo že 28 priložnostnih in rednih poštnih znamk.
Najlepše med njimi, kar je seveda stvar okusa vsakega posameznika, so verjetno izdaje ob zimskih in letnih Olimpijskih igrah. Znamke so nenavadne romboidne oblike in tiskane v mali poli s po tremi kompletnimi serijami. Ob pričetku zimskih Olimpijskih iger sta izšli dve znamki, na eni je motiv skakalca (30 SLT), na drugi pa slalomistke (50 SLT). Ob pričetku letnih Olimpijskih iger pa sta izšli znamki za 40 in 46
SLT. Na prvi je portret Leona Štuklja, najstarejšega še živečega olimpijskega zmagovalca, na drugi je upodobljen kip Apoksimona, ki simbolizira duh Olimpijskih iger stare Grčije.
Naj naštejem še nekatere najbolj uspele znamke!
Na dan državnosti 25. 6. 1992 je izšla znamka za 41 SLT, na kateri je upodobljen lipov list s cvetom in plodom - slovenski nacionalni simbol. To bo v zgodovini prva slovenska znamka, ki prikazuje naše rastlinstvo.
Do zdaj so izšle še znamke: 100 letnica ljubljanske operne hiše (20 SLT), 300 let rojstva Giuseppa Tar-
tinija (27 SLT), 500 let odkritja Amerike (27 in 47 SLT), 17. kongres ind. oblikovalcev (41 SLT), 130 let smrti škofa A. M. Slomška (6 SLT), 80 let gorske reševalne službe (41 SLT) in 900 let borb čolnarjev na Ljubljanici (6 SLT).
Še je čas, da pričnete z zbiranjem slovenskih znamk! Nekaj se jih najde tudi v prosti prodaji na pošti. Za podrobnejše informacije se obrnite na KOROŠKO FILATELISTIČNO DRUŠTVO RAVNE, p. p., 62390 RAVNE NA KOROŠKEM!
Jože Keber
Tudi koroški filatelisti smo se letos vključili v filatelistično dogajanje v naši republiki. Ob evropskem prvenstvu invalidov v sedeči odbojki je bil 2. 7. 1992 na ravenski pošti v uporabi priložnostni poštni žig, s katerim so bile žigosane vse pošiljke, ki so bile tega dne odpremljene. Društvo invalidov je prispevalo še priložnostno kuverto, tako da smo se v slovenskem filatelističnem prostoru predstavili s filatelistično celoto (pismo, znamka, žig), ki je bila zelo dobro sprejeta.
Naša velika želja in verjetno želja vseh Korošcev je seveda, da bi dobili prvo "koroško " znamko. Velika priložnost je leto 1993, ko mineva 100 let rojstva Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Ali bo ostalo samo pri željah ali bo prišlo tudi do realizacije tega projekta, pa bomo vedeli šele prihodnje leto!
Slabi
gospodarji
Po osamosvojitvi Slovenije in po odhodu jugo - vojske je bilo jasno, da bodo stražnice - karavle ostale prazne. Seveda se je takoj zastavilo vprašanje, kdo bo le-te dobil. Bilo je slišati različna mnenja. Tisti, ki se zavedajo pomembnosti gospodarstva, so menili, da jih je najbolje prodati v zasebno last. Država bi tako dobila denar, novi lastnik pa bi poskrbel za popravilo in s tem preprečil nadaljne propadanje.
Občina Ravne je pristojna in razpolaga z nekaterimi obmejnimi stavbami. Med te spada tudi stražnica blizu mejnega prehoda Holmec. Ko se je zvedelo, da bodo bivše stražnice dane v najem, so nekateri pokazali veliko zanimanje in pripravljeni so plačati realno najemnino, si v njej urediti delavnico za storitveno obrt. Rajko Kos iz Dolgih brd, prav blizu stražnice, je mlad obetaven mizar, sposoben
izdelovati najbolj zahtevna mizarska dela. Žal pa zaman že več kpt dve leti išče prostor, da bi si uredil mizarsko delavnico. Najprej se je ogreval ua bivšo Merxovo - Hauzerjevo gostilno. Predstavniki uprave Merx so mu obljubljali, da ima velike možnosti, ko bo licitacija. Ta licitacija pa je bila opravljena po vnaprej narejenem scenariju, pač v stilu bivšega sistema. Mlademu mizarju ostaja upanje, da bo sreča kje drugje.
Še preden je bilo jasno, kaj bo s stražnico na Holmcu, je bila pri SO Ravne na Koroškem vložil prošnjo za najem. Na občini so mu na vprašanje odgovarjali, da je veliko zanimanje, da pa bo komisija dodelila po svoji presoji.
Medtem se je razširila vest, da bo stražnico dobila Krajevna skupnost Holmec in si v njej uredila pisarno za krajevne potrebe, ostalo pa bo dala v najem za gostinske namene. Prebivalci krajevne skupnosti negodujejo in se sprašujejo, komu se je porodila ta nesmiselna igra. Je misel samo dveh, predsednika in tajnice, ali jo podpirajo tudi od-
borniki. Če je misel prvih, se ne čudim, če jo podpirajo tudi odborniki, pa me zanima, kdo so ti ljudje. Seveda je toliko bolj žalostno, da prav ti ljudje, ki se gredo oblast, ne vedo, da so dolžni pomagati najprej drugim, še posebej, če gre za deficitarno storitveno dejavnost. Za potrebe krajevne skupnosti pa so prostori v šoli.
Neverjetno, koliko je bilo izrečenega in napisanega prav o spodbujanju drobnega gospodarstva. Žal pa so to le prazne besede. Kot kaže primer, nikogar ne moti, da mlad strokovnjak že tretje leto opravlja mizarsko dejavnost brez dovoljenja. Tudi to, da bi dva, tri zaposlil, nikogar ne zadeva. Takšna
NASA STARA ŠOLA
ŠOLA, ŠOLA IN ŠE ENKRAT ŠOLA.
SAJ TO SPLOH NI MOGOČE. TO SPLOH NI PRAVA ŠOLA. TO JE PODRTIJA! ENA SAMA PODRTIJA! ZID SE KRUŠI, STENE SO RAZPOKANE, JEDILNICE NIMAMO. PARKET V RAZREDIH ŠKRIPLJE, KLOPI NE STOJIJO RAVNO, PA ŠE PREMAJHNE SO ZA TRETJEŠOLCE IN TO NAM POVZROČA SLABO DRŽO. ŠKOLJKE V STRANIŠČU SO OKRUŠENE. PONEKOD SE OKNA SLABO ZAPIRAJO, ZA TO NAS POZIMI ZEBE.
ZA ŠOLO JE VEDNO POLNO ODPADKOV, KI JIH TAM PUŠČAJO ODRASLI.
V TEJ ŠOLI NE VZDRŽIM V E Čl
PROSIMO VAS, POMAGAJTE NAM! TRISTO UČENCEV NAS JE V TEJ STAVBI.
TUDI MI BI RADI IMELI LEPO IN PRIJAZNO ŠOLO.
Janja Sider, 3.a OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem
brezbrižnost se dogaja pri slabih gospodarjih. Mislim, da za to ni potreben prst, ki bi pokazal na pristojne službe.
In na koncu nekaj besed glede gostinske dejavnosti v stražnici -karavli. Objekt ni primeren za gostinsko dejavnost, ne v notranjosti in ne v zunanjem videzu. Tudi ni nikakršne potrebe, saj bo v kratkem odprt bife v novo zgrajeni stavbi Kompasa. Beznic, skrivalnic in podobno pa ta čas naša družba ne potrebuje.
Albin Krajnc Poljana
"V potoku Suhi bo
tekla kri
"?
• • • •
Dne 24.septembra 1992 sva se Marija Tomc in Štefka Javornik udeležili ravenske skupščine, kjer sva javno prebrali svoj dopis, v katerem prosiva za odstranitev na črno zgrajene vezne plošče - last Poberžnikovih - nad javno nekategorizirano cesto. Ta plošča je namreč samo 2.5 m nad cestiščem in onemogoča dovoz do hiše vsem vozilom, razen osebnih.
S svojo prisotnostjo na seji nisva storili nič kaznivega, še najmanj pa sva si zaslužili to, kar se nama je že isti večer zgodilo. Okrog 22 h nama je sosed Milan Poberžnik pred stanovanjsko hi-šo Tomc grozil, da v potoku Suhi ne bo tekla voda, ampak kri, ker nas bo vse poklal. Pobegnili sva do vhoda v letni bazen, kjer se naju je lotil fizično - Štefko je močno udaril po roki in jo vlekel za lase, obenem pa grozil, da ji bo izpulil "sivo čupo" in z njo mahal po Celovcu (?).
Zanima naju, ali je Poberžnik res tak mogočnež, da si lahko z noži in s skalpi obdrži vse, kar si pridobiva nezakonito, pa čeprav plačuje davke v Avstriji, mi vsi pa vsa leta občini Ravne!
Marija Tomc, Štefka Javornik Ob Suhi, Ravne
TOVARNA MERIL
POSLOVNI INŽENIRING, (l.o.o SLOVENJ GRADEC
Francetova ib telefon: (0602)341—231
Na novo odprta prodajalna v prostorih Tovarne meril in Poslovni inženiring (odprta v času od 7. - 15. ure)
Iz svojega obsežnega rednega programa nudimo:
-	galanterijski program (kuhinjske deske, kopalniške sete, pohištvene elemente, gozdarske mere, lesene metre in libele)
-	merilni program (libele, metre, kotnike in precizna merila; pomična merila)
-	šolski in pisarniški domeči in uvožen program
(trikoti, ravnila, tehnični svinčniki, kemični svinčniki, flomastri, keramic peni in kalkulatorji)
Iz dodatnega programa vam nudimo:
AKUSTIKO
-	TV aparati, radio aparati, video rekorderji, tekstil in razni tehnični artikli
Kot posebno in po zelo ugodnih cenah nudimo trenerke (moške, ženske in otroške).
OBIŠČITE NAS, ZADOVOLJNI BOSTE!
Odmev: ANARHIJA NA KOROŠKEM RADIU?
"Občutlivi in ranljivi smo, zabavni in veseli, skratka taki kot vsi. Le da moramo včasih pustiti svoje razpoloženje doma, ker je taka narava našega dela..." je zapisal Boštjan Polutnik v časopisu ob 30-letnici Koroškega radia, ko je predstavljal delo voditeljev. Na temeljno načelo profesionalizma, ki se mu je pred štirimi meseci zapisalo, je s pomočjo Roka Tamšeta pozabil v zadnji številki PREPIHA (št. 14192). Intervju, v katerem se govori o razlogih odhoda voditelja Boštjana,	navsezadnje
privede do ugotovitve, da na Koroškem radiu vlada anarhija. Vprašaj na koncu nas-
lova pri tem ne igra prav nobene vloge, saj je v tekstu jasno nakazan klicaj. Toda to, žal ne bo držalo. Anarhija (iz gr. anarhia) pomeni brezvladje, vlada . na Koroškem radiu pa sta najvišji organ upravljanja -zbor delavcev in od njega izvoljeni šef strokovne službe -direktor. Če pa kdo misli, da mora v tako številnem orkestru kot je Koroški radio, vladati harmonija, je to huda utopija. Saj res, "občutljivi in ranljivi smo, zabavni in veseli" in edina možnost produktivnega dela je, da pustimo svoje razpoloženje pred durmi.
Zanimivo, tudi pred sed-
TT
mimi leti, ko je bil na Koroškem radiu uveden ukrep družbenega varstva, so kolektivu obesili nalepko "neurejenih medsebojnih odnosov". Po pripovedovanju starejših kolegov odnosi niso bili nič slabši in nič boljši kot zmeraj. Takrat so to storili zaradi tega, ker si še niso upali javno priznati, da je sistem financiranja s strani občin propadel, in da bo moral radio tudi sam kaj zaslužiti. Namen tokratnega opozarjanja na "neurejene odnose"pa ni toliko v tem, da bi izvedeli za bolj ali manj osebne razloge odhoda voditelja Boštjana, ampak je veliko bolj prozaičen in povsem razviden iz teksta v zadnjem Prepihu. Ob tem bi člankopisca opozoril, da je neokusna tista reklama, ki v istem tekstu enega povzdiguje, na drugega pa zliva gnojnico.
Če že mora koga reklamirati, drugega pa namerava kritizirati, naj to počne ločeno.
Ob reklamnem tekstu Anarhija na Koroškem radiu? pa se mi zastavlja tudi vprašanje o uredniški politiki lista Prepih. Koroški radio je pred tremi meseci prejel občinsko nagrado, pa se očitno nikomur ni zdelo vredno temu uspehu nameniti dve strani intervjuja, kot je bil primer v zadnji številki. Resda so afere bolj hvaležno čtivo kot pohvala, pa vendarle. Ali je naklada Prepiha že tako nizka?
Marko Vrečič Koroški radio Slovenj Gradec
Pripis urednika:
Drži. Naklada Prepiha je z objavo članka "Anarhija na Koroškem radiu?" drastično porasla.
TRGOVSKO PODJETJE OSKRBA TRGOVINA NA VELIKO IN MALO p.o.
Meža 17, 62370 Dravograd Telefon: (0602) 83-641, 83-652 Telefax: (0602) 42-214
se priporoča za nakup v svojih poslovnih enotah:
•	grosistično skladišče v Slovenj Gradcu, Kidričeva 8 z oddelki: živila, galanterija in pijače
in
maloprodajnih enotah:
•	poslovalnica 301 Dravograd, Trg 4. julija 46
•	diskont v Dravogradu, Trg 4. julija 46
•	poslovalnica 304 v Dravogradu, Mariborska c. 22
•	poslovalnica 302 v Slovenj Gradcu, Meškova ulica
•	market "TOPLICA " v Topolščici
•	bife v Dravogradu, Trg 4. julija 46
•	Bistro "Toplica" v Topolščici
Pridite in se prepričajte o izbiri blaga ter ugodnih cenah.
Omorika d.o.o. drevesnica
Koroška cesta 44,62366 Muta Telefon/Telefax: 0602/61 319
Nudimo vam po ugodnih cenah: sadike za pogozdovanje, pestro izbiro okrasnik sadik (cvetoče grmovnice, okrasne grmičke, okrasna drevesa), sadike za žive meje, sadno drevje starih sort,...
Izdelujemo tudi načrte za ureditev okolja hiš in parkov. Izbrane oz. načrtovane sadike po želji tudi dobavimo in jih posadimo. Najdete nas na Koroški cesti 44, Muta, na Caravaningu, nasproti prodajalne Gorenje in tovarne Muta. Pokličite in obiščite nas, vsak delovni dan od 6.00 do 14.00, ne boste razočarani!

TO JE
ŠPORTNA REVIJA
■KIPA
IZHAJA VSAKO SREDO IN JO LAHKO KUPITE TUDI V VAŠEM KIOSKU1
IŠČEMO ULIČNE PRODAJALCE V MESTIH DRAVOGRAD, RADLJE IN SLOVENJ GRADEC ZA ČASOPIS PREPIH TEL.: 22-999
BERITE PREPIH !
KRIŽANKA
MIERX
Turistično gostinsko podjetje
KOŠENJAK
Dravograd
RESTAVRACIJI NA KLANCU (KAISER) smo za vas pripravili BOGAT IZBOR šestnajstih vrst PIZZ
(pizza Košenjak, Mediteran, Capricosa, Siciliana, pikant, sadna, grajska,...)
Priporočamo se za obisk !
Naročilnica	Naročam časopis PREPIH
Naročilnico pošljite na naslov: Uredništvo Prepiha,	Ime in priimek
	Krai in poštna št.	i
62390 Ravne na Koroškem.	
Čečovje 5.	Naslov
	Podpis
Naročnino bomo obračunavali	
tri mesečno vnaprej.	Naročilnica velja za leto 1992 in do preklica.
PREPIH
Racionalle«;
d.o.o. SLOVENJ GRADEC
VEDNO NAJCENEJE
-	OKNA-POLKNA-ROLETE -VRATA FURNIRANA
-	GARAŽNA IN VHODNA VRATA
-	FURNIRANE STENSKE OBLOGE
-	PARKETI VSEH VRST
-	LADIJSKI POD IN MASIVNE OBLOGE -OSTREŠJA VSEH VRST -TEGOLA »CANADESE« IN »BRAMAC«
-	VSE VRSTE REZANEGA LESA
ZA
GRADITELJE
ZA
GRADITELJE
ČE SE DOBRO KUPI, JE ŽIVLJENJE LEPŠE!
KLIČITE-PRIDITE-ODPELJITE
INFORMACIJE: TEL 0602 41-160,41-941, FAX 41-063
(J2GOVSKC^»ODJETJe4 SLOVENJ GRADEC
Nakup ozimnice je pred vrati!
Zakaj se ne bi oglasili v trgovskem podjetju ŽILA Slovenj Gradec?
Tam so vam v vseh živilskih trgovinah pripravili ugoden nakup ozimnice na 4 obroke.
Nudijo vam krompir, zelje, čebulo in jabolka po konkurenčnih cenah.
Pridite, pričakujejo vas!
ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI!
BLAGOVNI CENTRI SALON SLOVENJ GRADEC NUDIMO:
VSE VRSTE POHIŠTVA KERAMIKO PREPROGE TALNE OBLOGE PARKETE IN LAKE PLINSKO TEHNIKO
Prepričajte se o bogati ponudbi,posebnost pa so tudi ugodni kreditni pogoji.
Za obisk in nakup se priporoča SLOVENIJALES BLAGOVNIC ENTRI SALON POHIŠTVA V SLOVENJ GRADCU.
ME
NOVA
Mercator - Trgoavto PRODAJALNA
CANKARJEVA 2 1, SLOVENJ GRADEC TEL.: 0602/ 42-903, 42-904
KI3 REZERVNI DELI ZA RENAULT, VW GOLF, LADA IN ZASTAVA VOZILA d3 IZPUŠNI LONCI ZA VSA VOZILA d" ŠIROKA IZBIRA AVTOELEKTRIKE d5 AKUMULATORJI d3 VETROBRANSKA IN DRUGA STEKLA d3 OLJA IN MAZIVA d" AVTOKOZMETIKA d5 PREVLEKE VSEH VRST d" ORODJA
d5 PO NAROČILU REZERVNI DELI ZA TOVORNA VOZILA TAM, ZASTAVA, RABA, MAN,IVECO,MERCEDES.
VSE REZERVNE DELE IZDOBAVIMO V NAJKRAJŠEM ROKU PO ZELO KONKURENČNIH CENAH.
OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL!
GUME SAVA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH Z BREZPLAČNO MONTAŽO (15 % POPUSTA)! IZREDNA PRODAJA ANTIFRIZA ŽE OD 137 SIT DALJE, TER SNEŽNIH VERIG OD 1.991 SIT DALJE. VELIKA IZBIRA:
KOLESA ROG ŽE OD 21.593 SIT >- MOTORNA KOLESA ŽE OD 49.558 DALJE
>- MOTORNE ŽAGE TOMOS-HUSQUARNA OD 36.874 DALJE 5=* AVTOPRIKOLICE IMV POCINKANE OD 34.575 DALJE ČRPALKE, ŠKROPILNICE MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE BREZ OBRESTI, TER UGODNI KREDITNI POGOJI,; NA 5 OBROKOV Z MINIMALNO OBRESTNO MERO.
PONUJAMO VAM TUDI OBŠIREN PROGRAM KMETIJSKE MEHANIZACIJE.
ZA VSO KUPLJENO BLAGO VAM DO 31.10.1992 NUDIMO 10%.
DELOVNI ČAS: od 02.10.92 od 7 h do 18 h’ sobota od 8 h do 12 h.
		MESARSTVO SMOLAR Trg 4. julija 135 DRAVOGRAD vam nudi: •	vse vrste svežega mesa, suhomesnatih proizvodov •	iz lastne proizvodnje domačo klobaso, pečenice, prekajeno meso brez kosti, rebra (brez nitritov, nitratov, askorbatov in polifosfatov) •	nakup ozimnice po ugodnih cenah na dva obroka •	Odkupujemo tudi vse vrste klavne živali! Svoje želje in potrebe sporočite po telefonu 83-158, se priporoča MESARS TVO SMOLAR		
Ker živl/enie putrebuie varnost N ■	> 0) I	<o POSLOVNA ENOTA KOROŠKA Slovenj Gradec				/ ìzsàsz /as* Avstralsko združenje SLOVENSKIH POSLOVNEŽEV vabi k sodelovanju podjetnike in obrtnike iz Slovenije, ki se želijo poslovno uveljavljati na avstralskem tržišču. Informac(|e: ASTOR d.o.o., Prežihova 24 p.p. 12 - Kavne na Koroškem Tel.: 0602/ 23-094, Fax.: 0602/ 23-599
Vorančev trg 2				
Tel.: (0602) 41-842, 41-843		PREPIH Od javnosti odvisen časopis. Izdaja ČZP » VORANC « d.o.o. Ravne na Koroškem. Direktor Niko R. Kolar. Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniško oblikovanje Toni Pogorevčnik.		
PREDSTAVNIŠTVI:		Naslov uredništva : Ravne na Koroškem. Čečovje 5, tel. št.:(0602) 22-999.		
Ravne na Kor.: 23-759		Tiska Grafika Prevalje. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za infomiranje št. 23/105-92 šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3. za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.		
Radlje ob Dravi: 73-025		Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.