SMERNICE O DRUŽBENO-EKONOMSKEM RAZVOJU LJUBLJANE v letu 1976 Rszvoj Ljubljane zahteva v letn 1976 naslednje: I. Prednostne naloge ' 1. Nadaljnje poglablianoe socaalistoC-nega samoupravljanja na vseh podroC-jih združenega dela zahteva: 0 utrjevanje ustavne vloge delavca na področju celotne družbene repro-t dukcije, • nadaljnji razvoj samoupravnih in-teresnih skupnosti v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih/ ter krepitev vloge uporabnikov v njih. 2. Izdelsti je treba koncept dolgo-ročnega rassvoja Ljubljane z novelacljo Generalnega urbanističnega plana Ljubljane. 3. Gospodaratvo bo skladno z zvez-no in republiško resolucijo ter z me-stniml in občinsklmi smernicami skr-belo za dinamično gospodarsko rast ot» bistveno večji produktivnosti dela in tako učinkovito prispevalo k sta-bilizaciji. ' Prloritetno je treba pospeševati razvoj živllske industrije s kmetlj-stvom, elektroindastrijo, strojegradnjo in kemlčno industrljo v Ljubljani. Prav tako pa tudi pospeševati poveza-i nostl proizvodnje in trgovine ter in-tenzivirati prizadevanja ia oblikovanje . reprodukcijsklh celot ter drugih ob-Uk povezovanja. 4. Na področju drnžbenih dejovno-Bti je treba realiziratj program grad-nje vzgojno varstvenih zavodov in Sol iz samoprispevka in reaHzirati stabi-lizacijske programe. 5. Stanovanjsko in komunalno go-spodarstvo morata zagotovltl dogradi-tev 3500 stanovanj. 6. Nadaljevati je treba z realizacijo 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani ter zagotoviti dosledno izva-janje sainoupravnih sporazumov o združevanju sredstev. 7. Nadaljevati je treta sanacijo L,1ubljanskega gradu in pričeti z grad-njo krematorija na 2alah. II. Gospodarstvo Osnovne znaCilnosti gospodarsklh gibanj v letu 1975 se kažejo V zmanj gevanju gospodarske rasti do katere je prišlo saradf zmanjšanega doroače- ga popraSevanja in prepočasne pre-usmeritve v povefiani izvoi. Pri tem je tudi dosežena gospodarska rast te-meljila predvsem na vlsokl stopnji za-poslovanja ob Se vedno pretežno raz-drobljenih investicijskih vlaganjih In istočasno nizki produktivnostl. Na nizko gospodarsko rast sta v Iijubljani v pretežni meri vpivali indu-strija b skromnim 2—3-odstotnlm po-večanjem kolifiinske prolzvodnje in trgovina, kjer je promet zlasti v zu-nanjetrgovinskih organlzacijah nara-Sžal prepofiasi. Konec prvega polletja 1975 je bila sprožena široka politifina akcija za stabilizacijo. Večina gospodarskih, sa-moupravnlh in družbenopolitičnih de-javnikov je pripravila stabilizacijske programe. Prvi rezultati teh prizade-vanj so vidni že v drugi polovici leta 1975, ob doslednem in pospešenem na-daljevanju teh prizadevanj pa bodo učinki prišli v večji meri do izraza šele v letu 1976 in prihodnjih letih. Ob umirjeni gospodarski rasti pa ocenjujemo kot pozitivno, da so cene na drobno in življenjski stroški nara-ščali počasneje kot v letu 1974 ter v okviru dogovorjene politike cen. Re-alni osebni dohodki na zaposlenega so zato narasli od 1—2 odstotka. V. združenem delu so se 6e nada-lje krepili samoupravni odnosi, razvi jal in izpopolnjeval se je sistem samo-upravnega sporazumevanja in družbe-nega dogovarjanja, vendar še ni prl-šlo do učinkovitejšega združevanja de-la in sredstev ter uveljavljanja do-hodkovne soodvisnosti, kar bi bil glav-nl vzvod za kvalitetne struktume spre-membe gospodarstva. Najpomembnejši kazalci gospodar-skega razvoja v letu 1975 so v pri-merjavl s predvldevanji »Smernlc go-spodarskega in druzbenega razvoja v letn 1975« naslednji: Delo je potekalo prepoCasl, eato ve&-na TOZD Se nima med seboj uska&je-nlh in samoupravno verificiranih pro-gramov razvoja 1976—1980. Leto 1876 pa je prvo leto novega planskega ob-dobja. 2e usklajeaii programi bi ino-rali bitl zato še ob prehodu v prro leto srednjeročnega planskega obdob-ja, osnova za odločitve, kl bi posto poma spreminjale dosedanjo strukturo gospodarstva v prid prodomejših, go-spodarsko uCinkovitejSlh orgardzaclj in panog. Ob nespremenjenlh oenovnib zuna-njih pogojih gospodarjenja in pod predpostavko, da bo gospodarstvo Se dosledneje izvajalo svoje stabilizaclj-ske programe, pričakujemo v letu 1976 naslednji razvoj: Vo Smernice Ocena zacdja 1975 1975 ________________________1974 1974 Družbenl prolzvod nominalni 34 31 realni 7 4 Količinski obseg industrijske proizvodnje 9 2—3 Zaposlenost v združbenem sektorju 3 4,7 PToduktivnost dela 4 —1 Življenjski stroSki 27 24 0 OD na zaposlenega 28 27 Realnl OD na zaposlenega 1 +2 Kljub postopnemu umirjanju cen je bila inflaclja še vedno zelo visoka, nominalni družbenl proizvod se je za to povečal kar za 31 odstotkov, realni za 4 odstotke, ekonomifinost poslova-nja gospodarskih organlzacij pa je bi-la manjša. Gospodarstvo je v letu 1975 lzdelo-valo srednjeročne razvojne programe. Ocena Pn> gnoza 1975 1976 _________________________1974 "1975 Realni družbeni proizvod 4 4,5 Količinski obseg tndustrljske prolzvodnje 2—3 5—fl Zaposlenost v družbenem sektorju; 4,7 2,0 Produktivnost dela T Industriji 2^ 2—3 Sklad bruto OD-reaJnl 3,0 Realni OD na zaposlenegai 4-2 do 1 Stopnje rasti so prikazane t real-nih vrednotah, na katerlh naj bazira-jo tudl vse druge ocene, programi in prognoze. Vloženl napori gospodarstva za sta-bilizacijo bodo omogofilli v letu 1976 nekoliko višjo stopnjo rasti realnega družbenega proizvoda. Količinski ob-seg tndustrijske prolzvodnje bo ob več-ji konkurenčni sposobnosti dosegel 5—« odstotno povečanje v primerjavi z letom 1975. Zaposlovanje se bo v družbenem sektorju še nadalje umlr-jalo in bo v letu 1976 Stevtlo zaposle-nlh v tem sektorju za 2 odstotka vlžje kot v letu 1975. S počasnejšo rastjo žlvljenjskih stroSkov bo pojenjal pri-tisk, za dvig osebnih dohodkov, kl so bodo na zaposlenega povedall realno za 1 odstotek. Sklad bruto osebnlh do-hodkov se bo ob 2-odstotni stopnji za-poslovanja in približno takšnlh pri-spevnlh stopnjah kot doslej, povedal realno za 3 odstotke. Za predvideni stabilnejši gospodar-ski razvoj se bodo organizacije združe-nega dela in medobfilnski odbor GZ SRS prizadevali za okrepltev konku-renfine sposobnosti z obvladanjem in-flacije stroškov to oem, boijšo kako-vostjo blaga ter storitev ln usmerlli poslovanje na osnovi samoupravno usMaJemli srednjeroeSnlh raajvojniih pro-gramov TOZD pospešitl samoupravno idmževanje dela in sredstev za ustvar-janje čim večjega dohodka, zlastl pa za investicijske naložbe v večje gospo-darsko uflinkovite investicije; dosled-nq lzvajall stabllizacijske programe, to 1e predvsem povefiali proizvodnjo, pro-duktivnost, pospešili lzvoz in zmanjša- H uvoz v večji merl uporabljale doma-če surovine zmanjšali ekstenzivno za-poslovanje in povedali učinkovitost go-spodarjenja. Za dosego osnovnih nalog še ved-no veljajo sprejete usmeritve v »Smer-nicah gospodarskega in družbenega razvoja Ljubljane za leto 1975« ter akcijski program Izvršnega sveta skup-Sčine mesta Ljubljane in sprejeta sta-lišča in sklepi sprejeti na 14. seji skupščine mesta Ljubljane o&tobra W75. Temeljne ^organizacije združenega dela, medobdinski odbor gospodarske zbomice, obfiinski in mestnl svet sin-dikatov Slovenije, samoupravne inte-resne skupnosti s podrodja gospodar-stva in poslovne banke bodo: • pospešile samoupravno povezova-nje med proizvajalci, predelovatao in-dustrijo in trgovino, da bi v okviru reprodukcijskih kompleksov zagotovili preskrbo občanov z vsemi proizvodi In 6e posebej z živili; • s selektivno politiko investiranja aagotavljalle pospešem raavoj gospodar-stva z upoštevanjem prioritetnih pa-nog. Pri prioriteti upoštevati izvozno usmerjenost, večjo navezanost na do-mače surovine in uspešnost poslova-nja; • v večji merl izkoristile domače raziskovalno delo, posebej pri odločit-vah o kupovanju tuje tehnologije in znanja ter pri izrabl domačih 1» od-padnih surovin. Pri tem pa bodo za-gotavljale materialno in moralno pri-zadevanje za kreativno delo in taova-cijske dosežke; • uresničevale samoupravni spora-Hun o zaposlovanju v okviru Ljublja-ne, s katerim bo regulirano zaposlova-nje ter zagotovljena skrb novozaposle-nini in stanovanjski in družbeni stan-dard; • združeval 3,S odstotka ostanka dohodka za uresničitev desetletnega programa izgradnje cest v Ljubljani; • skrbele za čistejše ozračje in zdravo okolje z vlaganji v čistilne na-prave ln z neposrednim sodelovanjem pri uresničevanju sanacijskega pro-grama; • v skladu z vojno proizvodnlmi nafirti in načrti vojne dejavnosti siste-matično zagotavljale zaloge surovin In reprodukcijskega inateriala in druge pogoje za delovanje gospodarstva v vojnih razmerah. Družbeno politične skupnostl obfin In mesta Ljubljane bodo v letu 1976 posvetile posebno pozornost cenam osnovnih žlvil, ohrtnim in komunalnim storitvam z npoštevanjem življenjskih stroškov t Ljubljani. Na posameznih gospodarskih po dročjih je treba še posebej: 1. V tadnstrijl spremljati zahteve trga In sprotno prilagajati proizvodnjo 6b večji uporabi domačih surovin tem potrebam. Izboljšati likvidnost s selek-cijo kupcev in redno izterjavo raču-nov. 2. V kmetljstvn rarovati ta izbolj-gati kmetijske površine zlasti v za-ključenih večjih kompleksih družbene-ga sektorja in zaščitenih kmetij ter pospeševati razvoj kmetijske dejavno sti zlasti na hrlbovltih območjih, td so za ljudsko obrambo Izredriega po-mena; Sodelovati prl naporih za čimbplj-šo preskrbo prebivalstva s kmetijski-mi pridelki zlasti z večjiml tržniml viški mleka, mesa tn drugih. 3. V gospodarstvu se truditi, da bi ob skrbi za obnovo gozdov posek za-jel čimvečji del letnega prirasta; 4. V gradbeništvu skrajšati čas, še Posebej zaključnih del z boljšo orga-nizacijo in tesnejšim sodelovanjem med gradbenimi in obrtnimi organizacijami; 5. V trgovini posšeiiti samoupravno povezovanje med proizvajalci, predelo-valno industrijo in trgovino, da bi v okviru reprodukcijskih kompleksov za-gotovili preskrbo občanov z vsemi pro-izvodi in še posebej z živili; Preprečevati podjetni&ko zaprtost z razširjanjem potfovnega sodelovanja z dobavitelji na principih dohodkovne soodvisnosti in skupnega rizflca. Siriti drobno prodajno mrežo zlasti z odpiranjem poslovalnic t novejših stanovanjskih soseskah. 6. V obrti pn)žneje prilagajati lz-bor blaga popraševanju. Odpirati Je treba nove delavnice za obrtne oseb-ne storitve v stanovanjskih soseskah. 7. V turizmu in gostinstvu pospeše-vati združevanje dela in sredstev ter ustvarjati pogoje za dinamičnejši in učinkovitejši razvoj turizma. III. Ufbanfzem Naloge s področja uTbanizma bodo v letu 1976 temeljile na izhodiščih dol-goročnega razvoja Ljubljane, na sred-njeročnem planu Ljubljane za obdob-je 1976—1980 ter izhajajo iz okvira de-la na novelaciji generalnega plana — urbanističnega programa In urbanistifi-nega nafirta razvoja mesta Ljubljane. Med prioriletne naloge na podroCju prostorskega planiranja in urbanizma sodijo: • novelaclja generalnegra plana — urbanističnega programa in urbanistič-nega načrta razvoja mesta Ljubljane; • spre.jem in realizacija ukrepov za zavarovanje zraka ter zalog pitne vo-de v Ljubljanl; • zagotovitev sredstev za nadalje-vanje sanacijskih In konsolldacijskih del na Ljubljanskem gradu za njegovo zaščito pred nadaljnjim padanjem. V tem letu je potrebno sprejetl tudl pro-gram namembnosti in funkcljo gradu. V okviru globalne naloge, to Je no-velacije generalnega plana, bo po-trebno: • končati Se nekatere že dogovor-jene in začete naloge iz leta 1975 kot so: opredelitev in sprejem ukreponr za ureditev problematike nedovoljenlh gradenj, izdelava valorizacije industrij-skih con s predlogom etapne izgrad-nje teh površin, ukinitev odvečnih cc-stnih rezervatov, razrešitev prostorske problematike graditve samskih domov, izbor prloritetnlh zemljlšfi za stano-vanjsko graditev zasebne gradnje, iz-delati program mestne prenove; • nadaljevati ]e potrebno z delom oa izdelavl urbanlstičnih norm in krl- terljev za gospodarjenje s prostorom "i njegavo izrabo; • opredeliti In zagotovitl poveza-nost dela urbanističnih služb občin in mesta; • dogovoiutl za smotm in u6in-Kowt sistem izdeJave lokacijske doku-tnentacije in opravljanja potrebnih po-stopkov za izdajo lokacijskih in grad-bemh dovoljenj, tako za gradnjo ob-jektov in naprav kot drugih sprememb v prostoru. Strokovni nosilci: Zavod za razvoj Ljubljane (LUZ, Zavod za plan). Družbeni nosUci: IS SML in občin, SlS-i in službe. GEODEZIJA v letu 1976 je treba pristopiti k realizacijj srednjeročnega programa geodetskih del na območju ljubljan-skih obfiin, nadaljevati ažuriranje ob-stoječe Jn izdelavi nove geodetske do-kumentacije. IV. Komunalno gospodarstvo Osnovne naloge, ki so bile za leto 1975 začrtane v smernicah, niso v ce-loti izpolnjene. Komunalne interesna skupnosti niso bile ustanovljene, inte-gracijski procesi potekajo prepočasi, osnovne investicijske naložbe niso bile v celoti realizirane, prav tako še nlso zacele delovatl posamezne združene službe kot inkaso, projekUranje, izda-janje soglasij in druge. Komunalne organizacije so izdelale svoje stabili-aacijske nadrte, ker pa vsebujejo pred-vsem srednjeročne naloge In cilje bo-ao efekti stabilizacijskih prizadevanj vidni šele v prihodnjem in prihodnjih letih. Programske naloge iz leta 1975 se podaljšujejo v prvo polovico prihod-njega ieta, to je v poslovno leto od !• 7. 1975 do 1. 7. 1976, ki je obenem tudi izhodiščno leto za začetek izva-janja piana za srednjeročno obdobje. Osnovne naloge in cilji za leto 1976 so več ali manj nadaljevanje in ure-smčitev nerealiziranih nalog pretekle-, &¦ leta, ter nalog, kl so zajete v sta-bilizacijskih programih komunalnlh delovnih organlzacij predvidene za le- Naloge in cilji za leto 1976 za ko-munalno gospodarstvo, kl jlh bodo uresničevali: komunalne delovne orga-^izacije, interesne skupnosti (po usta-noribvi) občinske in mestna stopSftina so predvsem naslednje: !- Novi zakon o komunalnih dejav-nostih posebnega družbenega pomena aoloča, da se vzpostavijo nove organi-^ac^Je upravljanja na podroCju komu-nalne dejavnosti najkasneje v enem letu od uveljavitve tega zakona. Tako ae morajo v tem fiasu ustanoviti ko-munaine interesne skupnostl, kl bodo usklajevale interese in naloge nosilcev in porabnikov komunalnih storltev, na-ertovale skladnejši razvoj in vzdrževa-nje sredstev in dela ter tesno sodelo '»je s druglmi samoupravnimi inte- resnimi skupnostmi, predvsem s «t»-novanjsko skupnostjo, skupnostjo za vodno gospodarstvo, zemljiščnimi skupnostmi, energetsko skupnostjo, skupnostjo za promet in zveze, z Ijub-ljansko banko itd. 2. Komunalne delovne organizacije bodo nadaljevale in razvijale začete integracijske procese, tako da bo do-sežen najracionalnejši način poslova-nja. Oblikujejo naj se take integracij-ske celote, ki bodo ustrezale najširšim družbenim in proizvodnim interesom. Na področju kolektivne komumaliie po-trošnje je potrebno te procese razvija-ti predvsem z vidlka vsebinsko-teh-nološkega procesa, v individualni ko-munalnl potrošnji pa bo potrebno re-organizirati sedanji SOZD v smislu ustavnih določil in funkcij komnnalnih dejavnostl posebnega družbenega po-mena. Organizacije za urejanje zemljiš« morajo v letu 1976 svojo dejavnost prilagoditi potrebam in nalogam tega področja. Skladl za urejanje zemljišč naj postavijo tako integralno organiza-cijo, ki bo dane naloge jBpolnoevala skladno s potrebami stanovanjske In ostale gradnje na področju mesta. 3. Dosledno naj se izvajajo naloge zastavljene v stabilizacijskih progra-mih, predvsem tiste, ki zagotavljajo ra. cionalizacijo poslovanja z znižanjem režijskih stroškov in bolj kvalitetne komunalne storltve. Uvajati se mora skupna inkaso služba in služba za iz-dajo soglasij ter druge skupne službe, ki bodo opravljale skupne zadeve s ci-ljem zniževanja neproduktivnih stroS-kov, obenem pa tudl omogočile enot-no in usidajeno delo. 4. V tem poslovnem letu morajo bl-ti realizirane vse programske investi-cije, za katere so že zagotovljena kre-ditna sredstva in dane realne osnove sprejetim in potrjenim programom in-vesticijske Izgradnje ln financiranja. Ob sprejemanju srednjeročnega pro-grama 1976—1980 pa bo sprejet tudl letni pTOgraim za teto 1976, fci je prva etapa realizacije 8 srednjeroenim pla-nom postavljenlh nalog. 5. Ker se na področju zakonodaje pripravlja vrsta novth predpisov, tako zakon o komunalnl dejavnosti, zakon o gospodarjenju z zemljišči ter drugi zakoni, je potrebno uskladlti obstoje-če predpise in odloke s tega podrofr ja. Dati je treba novo vsebino pro-gramskim cenam komunalnih storitev, prispevku za uporabo mestnega zem-ljišča, gospodarjenju z mestnimi zem-ljišči ter pogojera za dobavo komu-nalnlh proizvodov. 6. Nadaljevati se mora tudi razisko-valna dejavnost, predvsem je potreb-no proučiti možnosti ln načine zaje-manja zemljiške rente ter nadaljevati druge področne jrazlskave, ki so po membne za ceiovitost komunalnega urejanja mesta. Prl izdelavi energet-ske bilance tnesta je potrebno upošte-vati energetske potrebe v komunalnem gospodarstvu tudi ¦ vidika potreb ljudske obrambo. V. Stanovanjsko gospodarstvo V letu 1976 se bodo morali zavzeti vsi družbenl dejavniki, še posebej pa samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta za uresničitev nasled-njih nalog: 1. DogradJU Jc treba vsaj 3500 no-vlh stanovanj. Za realizacijo tega cilja je potrebno dosledno izvajatl gradnjo na družbenousmerjenih stanovanjskih — prioritetnih lokacijah, uskladiti pro-grame stanovanjske in komunalne gra-ditve, zagotoviti Izgradnjo spremljajo-čih objektov in sprotl operativno spremljati obseg stanovanjske gra-ditve. Temeljne organizacije edruženega dela, krajevne skupnosti in samouprav-ne skupnosti morajo Izdelatl letne in srednjeročne programe reševanja »ta-novanjskih potxeb delavcev in občanov. 2. Zagotoviti Je treba boljše vzdrže-vanje družbenih stsnovanjskih hiš In pripraviti progratn prenove najstarej. šlh mestnih predelov. Zato je treba sprejeti tak dntfbeni dogovor o poli-tikl stanarin, ki bo zagotovtl postopno uvedbo stroškovnih stanarln za nasled-nje srednjeročno obdobje. Nadalje je treba vztrajati, da se v vseh hlšah kon-stituirajo zbori stanovalcev in njihovl izvršilnl organi, — hišnl sveti, kl mo-rajo dobiti odločilno vlogo pri vzdrže-vanju stanovanj, hiš ter pri enostavni reprodukciji. 3. V letu i»74 osdroma 1975 pričeto gradnjo družbenih solldarnostnlh sta-novanj ]e treba dokončaM in uveljavitl učinkovito družbeno pomoč prl delnl nadomestitvi stanarin. 4. Za postopno odpravo nehigiensklh stanovanj v barakah In izgradnjo sam-skih domov je potrebno v prthodnjem letu nameniti vefiji delež stanovanjskih enot od predvldenega sJnipnega obsega stanovanjske graditve. Nadalje je treba pristopiU k dife-renciranemu reševanju nedovoljenih gradenj tako, da se jlh trajno all za-časno legalizlra oziroma odstranl (ce-stne trase in podobno). Vse nove po-lzkuse nedovol.jenega načina gradnje pa je treba dosledno preprečevatl ob bkratni rešltvi vprašanja nčinkovitega ustvarjanja možnosti za lndlvidualno gradnjo. VI. Promet in ceste Nosilec uresnifievanja 10-letnega pro-grama lzgradnje cestnega omrežja tnesta Ljubljane je samoupravna Inte-resna skupnost, kl bo svoje odgovorne naloge lahko uspešno izpolnjevala ob vsestranski podporl družbeno politič-nlh organlzaclj In organov ljubljanskih obfiin In mesta. Prl svojem delu mora samoupravna interesna skupnost pro-učiti vse možnosti za pospešitev izva-Janja programa in tako postopoma na-domestiti nastali zaostanek. Pri Izvajanju nalog Je treba dati poseben poudarek naslednjim obvezno-stim: • zaključttvl vseb del pri Izgradnjl Drentkovc ceste in podvoza ter tako do konca leta 1978 uresničiti novo pro-metno pov^zavo; % zagotoritvl kontinultete gradnj« Karlovškega mostu, tako da bo grad-nja končana v letu 1977; 0 izvedbi rekonstrukcije Prešerno ve ceste po cptšmalni vamntzi; % Intenzivnemu nadaljevanju vseh del pri pripravi in izdelavi InvestldJ-sko-tehnične dokumentacije in pripravl izgradnje obvozne ceste Crauče—Dolgi most; • pospešitvl izdelave investicijsko-tehnlčne dokumentacije za pričetek % gradnje mestnih cest po prioritetah, ki bodo sprejete s srednjeročnim pro-gramom družbeno-ekonomskega raz-voja. Poleg že naštetih akcijskih nalog ]a ' potrebno ob sodelovanju vseh zainte-resiranlh In odgovomih dejavnikov ob-čin in mesta obravnavati in sprejetl še zlasti: 0 vse potrebne ukrepe za uveljavi-tev novega odloka o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani in prometnega re-žima; • program in načrt razvoja vseh vrst cestnega prometa za razdobje 1976—1985; % dokončati kompleksno prometno študijo ter s tem v zvezl pospešiti po-stopek za sprostitev cestnih rezervatov v okvlru novelacije GUP; 0 sprejeti ukrepe za fazno realiza-cijo prometne glave; • proučiti organizacijo terminalov. Zagotoviti je potrebno, da bodo vsl podpisniki samoupravnega sporazuma, ki v letu 1975 niso izpolnili svojih ob-veznosti, po zaključnem računu za leto 1975 izpolnili svoje obveznostl za dva leti. Poleg tega pa je treba vztrajati na spoštovanju in doslednem izvajanju dogovora o sofinanciranju 10-letnega programa podpisanega med Republiško skupnostjo za ceste in Skupščino me-sta Ljubljane. VII. Družbene dejavnosti Stabilizacijska prizadevanja opredo-ljujejo tudi družbenim dejavnostim za-ostrene pogoje pri programiranju dela • in trošenju sredstev. Prav zaradi tega se postavljajo sledeče prioritetne nalo-ge za celotno področje: • Tesnejša povezanost z združenim delom še posebej na področju kadrov-. ske in štipendijske politike; • kvalitetno uresničevanje dogovor-jenih programov; 0 racionalna organiziranost in mafc-simalno zmanjšanje vseh režijskih stro-. škov; - ¦-.' % ponovno preveriti investicijske " * programe, ker dajemo prioriteto zago- ' ' tavljanju investicijskih sredstev za r©- • alizacijo samoprispevka; • nove investicije v objekte druž-benega standarda bomo morall reševati na osnovi široko zasnovane družbena akcije za združevanje investicijskiti ? sredstev; Na podfočju predšolske vzgoje je treba: • zagotoviti čim večjemu gtevllu otroik dostop k raaiičnam oblikam ot-ganizirane predšolske vzgoje in var-itva; 0 ob pomanjkanju razpoložljivlh kapacitet v VVZ pridobiti nove pro-Btore v okviru obstoječih stanovanj-skih in drugih objektov; 0 s prelivanjem sredstev SIS otro-Skega varstva še v naprej zagotoviti participacijo staršev k stroškom biva-nja otrok v WZ po sprejetih osnovah in merilih ne glede na lokacijo var-stvene ustanove. Na področju vzgoje ln izobraževa-t nja sl morajo izobraževalne skupnosti t Ljubljani prizadevati s konkretnimi ukrepi: 0 zmanjšati razlike v pogojih za Solanje otrok (boj za ukinitev oziroma zmanjšanje tretje izmene); 0 da bodo vodilni delavcl v šolah ' ob Izrazitem deficitu pedagoškega ka- dra prevzeipali tudi učne obveznosti; 0 aagKAovltl večji vpUv na obliko-vanju letnega in srednjeročnega načrta usmerjenega izobraževanja; • krepiti tn širiti predšolsko vzgojo t dogovoru s skupnostml otroškega varstva v Ijubljani; 0 uresničiti že sprejete sklepe o in-tegracijah in racionalizacijah dela vzgojnoizobraževalnih ustanov; Na področju zdravstva je potrebno ˇ letošnjem letu z večjo odgovornostjo dosledno izvajati zastavljene naloge, od katerlh so prtoritetaega pamena zJasfci: • Izboljšati kvallteto vseh xdrav-stvenih storltev; 0 začeti z realizacijo sklepov o pri-ootitetl lnvestidj v osnovno zdravstveno službo; 0 prlčeti z gradnjo doma medicin-skih sester na osnovl sprejetega samo-upravnega sporanuna o zblranju sred stev; 0 realiziratl program za delitev de-la in čimtesnejše povezovanje osnov-nega, specialističnega in bolnišničnega zdravstvenega varstva; • racionalneje organizirati posa-mezne oblike zdravstvenerr- se ponavljajo v dveh treh allveč zdrav-stvenih inštltucijah hkrati; 0 zmanjšatt Stevilo režijskih delav-cev strokovnlh služb znotraj skupnosti In v zdravstvenih delovnih organlzaci-jah ter povečati delovno disciplino in tako povedatl učinkovltost dela. Skupnosti soclalnega skrbstva v Ljubljani morajo: 0 uskladiti programe in zagotoviti sistem za prelivanje sredst^v za finan-ciranje samoupravno dogovorjenih pro-gramov; 0 poenotltl krlterije za pridobiva-nje dmžbene denarne pomočl; • posebno skrb posvetiti razreševa-nju problematike duševno prizadetih . otrok in mladine; 0 skrbetl za jacionalno trošenje in-vesticijskih sredstev za gradnjo domov za starejše občane. Knlturne skupnosti v Ljubljanl bodo: 0 a konkretniml akcljaml vzpodbu-jate širšl interes za kulturne dobrlne; 0 vzpodbujale izvirno ustvarjalnost in ponstvarjalnost na vseh področjih kulture; 0 poepeševale usklajevalne in Inta-gracijske procese ca vseh področjib kulture; • zagotovlti bolj raclonabio organl-ziranost in pripravile predloge za po-trebne integracijske procese. Telesnokulturne skupnosti v Ljub-ljani bodo: • zagotovile dejansko povečanje množičnosti v telesni kulturi; 0 začele uresničevat koncept samo-upravno dogovorjene in družbeno ve-rificirane prioritete v vrhunskem špor-tu; 0 spremenile tekmovalne sisteme, predvsem tako, da bodo cenejSi; • dosledno uveljavljale amaterski statut športnikov; 0 zmanjšale režijo ln zagotovlle druge oblike racionalnejšega trošenja sredstev. VIII. Izhodišča za oblikovan|e splošne porabe v Ljubljani v letu 1976 1. Tudi na področju dejavnosti, na-log ln funkcij družbeno-političnih skup-nosti, ki se financirajo iz proračunov, bodo stabilizacijska prizadevanja začr-tala osnovno usmeritev v obnašanju vseh uporabnikov v prihodnjem letu. Ker se možnosti splošne porabe naj-brže realno ne bodo povefiale nad le-tošnjim dogovorjenlm (dovoljenim) obsegom, bo potreben tollko bolj na-tančen in odgovoren pristop k usklaje-vanju nespomo obstoječih potreb ob-čin in mesta z znatno omejenimi mož-nostmi financiranja. Zato bomo v ob-ravnavi programov dela organov in vse-bini funkcij občin in mesta zagotovili dobro funkcionlranje predvsem tistih organov ta tistih dejavnosti, ki pome-nijo uveljavljanje ustavnlh pravio, pa tudi dolžnosti delovnlh ljudi in ^ibča-nov Ljubljane. 2. Splošno porabo moramo obrav-navati kot celotno (prorafiuni obfiln, mesta ln republlke, vključuJoC sistem kotizacije zvezi). Ker Je v Sloveniji soodvisnost zaradi vzajemnosti ln soli-darnosti občin in republike še posebej poudarjena ln izražena v prelivanju sredstev za dogovorno ugotovljeni ob seg potreb, bomo kot doslej sodelovall v dograjevanju sistema objektlvlzacije potreb in solidarnosti. Obenem se bo-mo zavzemali, da bo v tem sistemu priznano ustrezno mesto in vrednote-nje specifičnih potreb sorazmerno več-jih urbaniziranih sredin s poudarjeni-mi zahtevaml, kl jih postavlja tako velika organizirana skupnost. Pri tem pa morajo bltl v sistem splošne po-rabe vkljuCeni kot stlmulativni element učinek zajemanja in ustvarjanja pro-računsklh dohodkov ter smotrnost v porabi sredstev. 3. Nadailjerafld bamo z razmejeva. n]em skupne In splošne porabe v LJub-ljani, usklajeno, kot bo ta proces po-tekal v SB Sloveniji, ker smo glede obsega možne porabe kot glede sred-stev povezanl v enotno bilanco občiri in republike. Poleg urejanja odnosov med skup-no in splošno porabo si bomo prizade-vali za premike med republikp in obči- naml. Določene naloge s področja splošnega ljudskega odpora, priznaval-nine in druge pomoči borcem in more-bitne druge naloge naj bi neposredno financirala republika iz svojega pro-računa, ki naj za ta namen prevzame tudi sorazmeren del dohodkov. 4. Ljubljana (obfiine in mesto) ima še posebej odgovomo nalogo, ki je bi-la sprejeta z odlokom iz leta 1971, o ustanovitvi sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih Sol in WZ, po uspelem referendumu o uvedbi krajev nega samoprispevka za sofinanciranje enotnega programa gradnje osnovnih šol in VVZ na območju ljubljanskih občin. Obveznost, da občine in mesto zagotavljajo manjkajoča sredstva za izvajanje letnega programa gradnje, je spričo rasti investicijskih stroškov pre-rasla v tolikšno obremenltev proraču-nov, da bomb morall ta problem v re-publiki posebej izpostaviti, ter dosečj izjemno obravnavo in rešitev, ki mora zagotoviti uresnifiitev programa. 5. Kot doslej bo tudi v letu 1976 obseg splošne porabe iri sredstev opre-deljevala skupna bilanca Ljubljane. Dogovomo bomo razjasnjevali, katera so tista merlla, kl so sprejemljiva za objektivno razporeditev skupnega glo-bala med občinami in poiskali ustrezne reSitve. Delo, kl je bilo v tej stneri že uspešno zastavljeno v letu 1975, bomo intenzivno nadaljevali. 6. Proračun mesta Ljubljane naj bi rasel odvisno od poprečne možnosti Ljubljane kot celote ob pogoju, da se dogovorjene pristojnosti, ki so jih ob-čine poverile mestu, ne bodo spreme-nile. V prlhodnjem letu moremo računati na približno enaka razmerja v finan-ciranju nalog in funkcij poverjenih mestu, kot so bila doslej: 0 dejavnost organov (uprava in pravosodni organi, — gasilna brtgada, — prometna postaja, — dejavnost skupščine — izvršnega sveta in njiho-vih organov ter ljudska obramba) — 55 odstotkov, • dejavnost družbeno političnih or-ganizactj in društev 4 odstotke, • tekoča vlaganja in anuitete za negospodarske inveatiotie (bazen, grad in drugo) — 17 odstotkov, • skupna komunalna poraba — 20 od^totkov, 0 druge naloge, vključno z obvezno reaervo — 4 odstotke. Proračun mesta bo še nadalje in-strument prelivanja solldarnostnih in vzajemnostih sredstev v republiki in v okviru Ljubljane. 7. Da bi dosegli boljše delovne re-zultate, bomo ponovno preverill siste-mizacije delovnih mest tn sistem oseb-nih dohodkov, v katerega bo potrebno vnestl čimveč elementov neposredne odvisnosti od delovnih učlnkov. Tudi na področju uporabe materialnih stro-škov bomo z ukrepi za boljše izkorl-ščanje obstojedih možnosti zmanjševali stroške. Poseben poudarek bomo dali prizadevanjem za smotmejše obllkova-nje upravnih in druglh služb (lntegra-cije), veCji načrtnosti dela, izločanju dvotirnosti postopkov, presoji smotr- nosti opravil in varčevanju. V vseh teh nalogah imajo poleg izvršnih svetov občin in mesta in neposrednih pred-stojnikov organov samoupravno orga-nizirane delovne skupnosti še posebej odgovorno nalogo. Zagotoviti moramo sodobnejše me-tode dela in prodor avtomatske obde-lave podatkov na širša delovna pod-ročja. IX. Ljudska obramba Pri usmerjanju socialnega, ekonom-skega in prostorskega razvoja Ljublja-ne moramo upoštevati tudi interese in potrebe s področja Ijudske obrambe, ki zagotavljajo izgradnjo celovitega in učinkovitega obrambnega sistema. Z upoštevanjem teh interesov In potreb tnoramo nadaljevati kontinuiran in skladen potek obrambnlh priprav, ka-terih neposredni nosilci so delovni ljudje in občani, temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, družbenopolitične in druž-bene organizacije, samoupravne inte-resne in družbenopolitične skupnosti. Tak razvoj obrambnih priprav pa je mogoCe le, če bo ltfudska obramfoa ce-lovito vgrajena in uresničevana v okvl-ru redne dejavnosti posameznlb. druž-benih subjektov. V letu 1976 bomo: 0 v skladu z doseženo stopnjo ob rambenih priprav ter v skladu s pred-pisi in smernicami Predsedstva SFRJ za obrambo, zagotovili potrebne ka-drovske in materialne pogoje ter se ustrezno organizirali za še uCinkovi-tejše uresničevanje priprav na sploš-no ljudsko obrambo; • prl dograjevanju sistema preskr-be mesta in ob upoštevanju zahtev oboroženih sil In drugih subjektov splošne ljudske obrambe oblikovali enoten sistem financiranja blagovnih reaerv, zlasti prehrambenih in drugib artiklov racionirane preskrbe; • z načrtno politiko in ustreznimi ukrepi podpirali obrtno dejavnost, ki je za ljudsko obrambo posebej po-membna; 0 na področju prometa, zvez, grad-beništva, komunale in drugih dejavno-sti zagotavljaii vse potrebne pogoje za uspešno funkcioniranje teh dejavnosti v vojnih razmerah; • konkretno opredelili vlogo in na-loge samoupravnih interesnih skupno sti pri uresničevanju koncepta sploš-nega ljudskega odpora; • skrbeli za dosledno realizacijo ustavne tkoncepclje krajevne skupnosti, kar je predpogoj za njihovo uspešno delovanje na področju ljudske obram-be; • pospeševali razvoj in materiali-zacijo načrtov razvoja teritorialne ob-rambe v mestu in občinah in narodne zaščite v temeljnih in drugih organiza-cijah združenega dela in krajevnih skupnostih; 0 prilagajali vzgojo ln opremljanje enot TO potrebam obrambnega sistema mesta In šlrše družbenopolltične skup-nosti; 0 dograjevaii sistem obrambne vzgoje na vseii nivojih; • kadrovsko in organizacijsko okre-plll ter opretnJJali s sodobno skupno in osebno zaščitno opremo štabe in enot« civllne zaščite; organiztrali civil-no zaščito v temeljnih in drugih orga-nizacijah združenega dela, stanovanj-skih hišah, soseskah in vaseb, kjer ta še ni organizirana in ustanovili zdru-žene odrede civilne zaščite t občinah ter jih za izvajanje ukrepor CZ prl-merno organlzirall, usposobtll ln opre-mUl; 0 zagotovili urbanistične in druge pogoje za načrtno gradnjo in vzdrže-vanje zaščitnih in drugih za ljudsko obrambo pomerabnih objektov. X. Družbena samozaščita • Z namenom, da bi združili prizade-vanja in poenotili organizacijski pri-stop k uresničevanju načel družbene samozaščite, je potrebno sprejeti do-govor o družbeni samozaščiti v Ljub-Ijani, kl naj bi ga sprejele Skupščina mesta Ljubljane, skupščine obCin, družbenopolitične organizacije in samo-upravne interesne skupnosti na pod-ročju mesta ter temeljne organizacije zdmženega dela, ki so posebaega druž-benega pomena Z dogovorom ]o poUebno opredeliti pravioe in dolžnosti delovnih ljudi in občanov v TOZD, krajevnlh škupno-stih, občinab In mestu in zagotoviti, da se bodo organizirano In usfclajeno uresničevale predvsem nalsednje na-loge: • varovanje z ustavo določenega družbenega reda, varovanje samouprav. nih pravic delovnih ljudi in občanov, boj proti gospodarskl krlminalitetl, varovanje družbenega premoženja ter premoženja in osebne varnostl delov-nih ljudi in občanov, skrb za preven-tivne ukrepe In boj proti elementar-nim nesrečam, skrb za varovanje jav-nega reda, skrb za varnostno vzgojo med občani ter pomoč državnim or. ganom in službam pri lzpolnjevanju nalog z njihovega delovnega področja. XI. Druge naloge Požarna varnost Na ^emelju novega zakona o var-stvu pred požarom in gasilstvu bomo ustanovlli interesno skupnost za požar-no varstvo, katere naloga bo, da na temelju programov požamega varstva zagotovi učinkovitejše požarno varstvo v Ljubljani. (V letu 1875 požama skup-nost ni bila ustanovljena zaradi tega, ker bo nov zakon o požamem varstvu in gasilstvu sprejet šele ob koncu leta). Komunalno infonnacijski slstem V Ljubljani je potrebno oblikovati komunalni informacijski 6istem, kate-rega naloga bo sodelovanje pri izde lavi in spremljanju prostorskega in družbenoekonomskega nafirtovanja ter družbene stati»tike, spremljanje delova-nja in razvoja kDimnnaJinih organteacij, interesnih skupnosti, državne uprave itd. Uresničitev komunaJno informacij-ekega sistema zaiiteva od skupščine ob. čin in skupščine mesta Ljubljane dc4-goročno zagotovitev računalniSkih ka-pacitet, kl bodo tehnično in organiza-cijsko ustrezale tudi zaht^vam dmžb«-no infonnacijskih podsistemov v SB Sloveniji. XII. Samoupravno organiziranje in dogovarjanje združenega dela kot pogoj za uresniče-vanje smernic za leto 1976 Nadaljnja samoupravna preobrszba družbeno ekonomskih odnosov v go-spodarstvu zahteva, da delavci v zdra> ženem delu v celoti obvladujejo družbe. no reprodukcijo, to Je da se delavot v TOZD sporazumeva.jo In dogovarjajo o pogojih za ustvarjanje dohodka 1» usklajeno razporejanje dohodka na vse oblike njegove porabe. V sfcladu s tem je treba istočasoo s sprejemom smernic o družbeno eko-notnski politikl in nalogah v letu 1978 sprejeti družbene dogovore in samo upravne sporazume, ki naj bl zago-tovili uspešno realizacijo dogavorjenlli nalog: 0 Družbeni dogovor o razporejanja dohodka in oblikovanju sredstev aa osebno skupno ln splošno porabo, 0 Družbeni dogovor o zaposlovanjn 0 Samoupravnl sporazum o minl-malnih standardih za življenjske la kulturne pogoje pri raposlovanju de-lavcev v Ljubljanl, 9 Družbeni dogovor o izgradnji krematorija, 0 Družbeni dogovor o obllkovanjo cen t stanovanjsld tegradnjl v LJnbl>» nt, 0 Samoupravni sporazum o kritert-jih investičijske politike, 0 Samoupravnl sporazum o oskrU Ljubljane, 0 Družbeni dogovor o pravicah 1> dolžnostih udeležencev pri stanovanj-ski izgradnji, 0 Družbeni dogovor o stanarlnah, 0 Samoupravni sporaziimi aa Itaao-ciranje krajevnih skupnosti, 0 Družbenl dogovor o prlotitetnlk soseskah za stanovanjsko izgradnjo, Pri tem je treba upoštevati že spr»-jete družbene dogovore: 0 družbenl dogovor in samoupravnl sporazum o združevanju sredstev za financlranje Izgradnje programa cest na območju mesta Ljubljane 1974— 1983 0 družbeni dogovor o združevaaju sredstev za financiranje krajevnih skupnosti, 0 odlok o uvedbt krajevneg« Mk moprispevka v denarju za sofinanct-ranje programa gradnje osnovnita Sol In vzgojno varstevnih ustanov na ob> močju ljubljanskili občin, 0 dogovor o sofinanciranju 10-Ieto» ga programa Izgradnje cestnega omreš-ja mesta LJubljane med Republlško skupnostjo za ceste in Skupščlno me-sta Ljubljane. IZVRSNI SVET SKUPSCINfc MESTA LJTJBUANB