Slovenija 1994 Sreda,14. december SIT. 13.8 KUNE 27 AT 18 SEK,_6 AUD. 3660 ITL Št. 50 Leto XXVIII NOVA DOBA Celje - skladišče Per III 127/1994 5000001680,50 C0B1SS o 100 SIT m HITROST UBIJA - ZAVARUJMO OTROKE ilč= 1 * 1 p 2 Forum Iz vsebine: Ali se bo zgodila pravica stran 3 Zakaj arhaični jezik stran 3 Kdaj stran 4 Toplo truplo v trugi trohni stran 5 Zadnja štiri leta stran 6 Spisek dokumentov OZN stran 8 Politika kot igra moči stran 10 Polizia voluntario antimafioso stran 12 Posebna PON stran 13 UDBA - spremembe agregatnega stanja stran 14 Bolan Pištino švercovanje stran 16 Butalska država stran 17 In coca - cola veritas stran 18 EX - PRESS ordinacija stran 20 Stari pisker pred 50 leti stran 22 Manko krščanske demokracije stran 23 Dore Klemenčič Maj: Izgubljeni zapiski stran 24 Mediji: Pogled na svet stran 32 Moda in gostija stran 34 NEW AGE ' NEUE EPOCHE HOBO flOBA NOUVELLE EPOQUE KOHARE NOVA DOBA Najstarejši zasebni in nestrankarski časopis Direktor in lastnik: Janez Sever V. d. glavnega urednika: Milan Meden Posebne naloge: mag. Konrad Kolšek Grafično oblikovanje: Tanja Špiler Ilustracije: Miss Take Računalniška oprema: TRIS, podjetje za trženje, računalništvo in izobraževalne storitve, Murska Sobota, d.o.o. Tajnica v uredništvu: Danijela Božič Naročnine in prodaja: Mitja Ocvirk Naslov uredništva: Aškerčeva 15, 63000 Celje, Telefon: 063/ 441-606 in 441-215, Faks: 063/ 26-903 Izdaja: PREŠE d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje in računalniški prelom: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Tiska družbeno podjetje DELO - TISK časopisov in revij p.o. Tednik izhaja vsako sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška 13.8 kune, Avstrija 27 ATS,Nemčija 6 DEM, Švica 6 CHF, ZDA 3 USD, Švedska 18 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 3660 ITL Žiro račun pri celjski SDK, št.: 50700 - 603 - 31819 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi Nova doba med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov SEDANJE RAZPARCELIRANJE REGIONALNIH SREDIŠČ V NAJVEČJI MOŽNI MERI SLUŽI VKLJUČEVANJU - V EVROPO Forum 3 PREZGODNJI ZAČETEK POUKA Spoštovani gospod minister! ot nevladno in nestrankarsko gibanje si Vam dovoljujemo predlagati, da s svojim ugledom in pooblastili premaknete problem odločno prezgodnjega začenjanja vsakodnevnega pouka v slovenskih šolah. Spremembe ne bodo lahke, vendar začeti je treba spreminjati. Sodimo, da je najlažje spremeniti zaskrbljujoče stanje v srednjih šolah, čeprav ni potrebno, da bi se to hkrati zgodilo na vseh. Nekatere bi zagotovo brez težav premaknile začetek po evropskem vzgledu (morda na 9. uro). Po našem prepričanju bo to korak, ki bo v veliki meri pripomogel k bolj zdravemu življenju mladih, njihovih staršev, pedagogov. Odnosi med ljudmi so sicer pogoj za čim bolj svobodno življenje, povezano z naravo in družbo, za boljše mentalno zdravje, za večjo sposobnost ustvarjati sebi in drugim v prid. (Pridobivanje znanj je zagotovo ustvarjalno delo.) Ne nazadnje, po mnenju SEG, ni moč govoriti o okolju, ekologiji, zdravem okolju, ne da bi bili zagotovljeni tudi temelji za zdrave odnose med ljudmi, med mladimi in starimi, med človekom kot ustvarjalcem in soljudmi, organiziranimi na ta ali oni način. Najbrž se strinjate, da se vse spreminja in bo vedno tako. Vsak srečen konec neke prakse, nekega stanja, pa je zagotovo dober začetek novega, boljšega. Ekološki pozdrav! Vodja sekcije za zdravstvo SEG dr. Evita Leskovšek ALI SE BO ZGODILA PRAVICA? ]T Tgledna novinarka - prav-vl niča je v dnevnem tisku svojemu zapisu dala gornji naslov v želelni obliki. Mislila je na Haag in vse tisto, kar se te dni v zvezi z njim v občilih prikazuje kot zelo aktualno. Nekdanja kandidatka za Slovenko leta mednarodnemu sodišču naravnost pove (ne samo sugerira), kdo je na Balkanu napadalec in kdo napadeni. Da bi mu s tem olajšala presojo in mu pomagala izogniti se pretiravanju v nepristranosti. Tisto bistveno je po njenem mnenju povsem jasno in že dokazano, odgovornost za vojno je neizpodbitna, krivci in zločinci so že ugotovljeni. Vsi ti pa nosijo srbske priimke, torej so vsi drugi varni in nedotakljivi. Naloga sodišča je potemtakem predvsem v tem, da preganja “ta male”. Ti pa so predvsem v uniformah, ne krasijo jih pisane kravate. Razen redkih izjem - od vseh vpletenih pa samo na eni strani! Sodišče naj se torej ukvarja s posledicami, ob strani naj pušča vzroke. Po izobrazbi nisem pravnik, mislim pa, da imam vsaj nekaj pravnega čuta. Zato se mi upira takšno gledanje pravne strokovnjakinje. Naši pristojni politiki vneto obiskujejo Izrael. Nobenega orožja ne kupujejo, samo ogledujejo si ga. Disciplinirano spoštujejo embargo, ki je sicer nastal zaradi območij, s katerimi nočemo imeti nobene zveze. Peres nam je obljubil pomoč pri odpravi tega “krivičnega" posega v naše suverene pravice. Mislim, da jih prav malo briga upravičenost ali neupravičenost embarga - Izraelci bi radi orožje prodajali. Mi pa bomo razpoložljivi denar raje porabili za to, kot pa za nova delovna mesta, kulturo (ki je naš mali narod ohranila!), zdravstvo, šolstvo ipd. Že pred leti sem opozoril, da so najmočnejše in najcenejše orožje vsake države - prijateljski odnosi z drugimi, bolj kot vse jeklo in vsa kemija. Samo za to pri nas še ni posluha. Določeni ljudje gradijo svojo kariero povsem drugače. Nočemo se zavedati dejstva, da napadalec danes nikjer na svetu nima nobene možnosti, še najmanj pa sredi Evrope. Za napad Iraka pred leti so v veliki meri krive velike kolonialne sile, ki so meje umetno potegnile v skladu s svojimi (naftnimi) interesi. “Napadalca” na Balkanu smo identificirali po načelu: “Primite tatu!” Spočetka je bil to notranji problem države, ki smo jo razbili, pozneje pa smo zadevo internacionalizirali. Nedavno sem zvedel, da se je začel v Sloveniji opuščati kriterij tako imenovane moralno - politične primernosti “prav pri kadrovanju v pravosodju”. Je mar ta kriterij posebnost samo slovenske (jugoslovanske) pretekle prakse? Prav se razumi-mo: moralno - politični primernosti se lahko da tudi drugačno ime. Če se ne motim, brez tega kriterija ne gre nikjer na svetu. Znani sta najbolj drastični obliki celo v demokraciji, na primer ameriški makartizem in nemški “Berufsverbot”. Sam po sebi ta kriterij sploh ni nič slabega. Problem je samo v tem, kako ga prav izdelati. V prejšnjih časih so stvar poenostavili in za kriterij določili pripadnost ZK. S tem se je delala krivica mnogim poštenim ljudem. Mislim, da sestavljata celovitost osebnosti predvsem prvini človeškosti in strokovnosti. Prva je najbrž celo bolj pomembna. Vesten strokovnjak bo v določeni stvari spoznal šibkost svojega znanja in ne bo prevzel odgovornosti za nekaj, s čimer bi lahko povzročil večjo škodo drugim. Primer iz zdravstva: Osebno cenim predvsem zdravnika -človeka. Če bo le-ta presodil, da ni kos moji bolezni, me bo poslal naprej. Ne bo tratil dragocenega časa in tako dopustil, da se bolezen razvija na slabše. Predvsem pa, človeškost je laže ugotoviti kot strokovnost. Slednjo kot nestrokovnjak lahko ugotovim, ko je že prepozno. Stanko Batič TTt is insane and suicidal for 11 a small nation to have its own and so much complicated language. Maybe it is opportune from the stand point of tyrants over this small nation to have a blind flock of half-literate ignorants thus compulsed into consumma-tion of idiots the tyrants own-ing the printing - machinery are vvriting by themselves and af-ter forcing the nation to digest this nonsense, but the literate ones are thus anathemysed into deaf - and - dumbness “of their own”. Great Americas together with Australia speak only four languages. Those among foreigners who live among us have learned our language and became too like us. Those who live far apart have no opportunity to get ac-guainted vvith our way of life. Let us give them that opportu-nity! If the mountain does not approach, it is on Mohammed to make the first step. VVhat the after ali is the “great tribe of Slaves”. A bunch of totalitarist Barbarians! The “g-reat” Russians capable only of John The Terrible, Stalin, Gulag and tchetchenian type bloody Mafia and prostitution. The Serbs and Croats able only to fight against each other. The suicidal Slovenes. Hardly is there another lin-gual group so miserable and pitiful as is “the great tribe of Slaves”. Zakaj sta dva milijona Slovencev ekskomunicirana zaradi nekega arhaičnega jezika? Celo Irci uporabljajo kot svoj uradni jezik bolj razširjeno angleščino. Če hočemo iz izolacije albanskega tipa, morajo tujci najprej imeti dostop do našega vsakodnevnega življenja, šele potem bodo pripravljeni vložiti denar in valuto. PISMA BRALCEV PRISPEVKI DOBA Aškerčeva 15 63000 CELJE Tel: 063/ 441-606, 441-215 Fax: 063/ 26-903 PR 29 4 1 Forum Kdaj bodo Nobelovo nagrado za mir dobili predsedniki Srbije, Bosne in Hr-vatske, vodje troedinega naroda pod tremi zastavami? Kdaj bodo namesto za človeškimi lobanjami po zelenih poljanah spet začeli tekati ljudje za gumenimi “dušami” v usnjenih plaščih? Kdaj bodo namesto med streli snajperistov začeli voziti slalom med palicami na Jaho-rini, Igmanu, Kopaoniku in Velebitu? Kdaj bo spet namesto šverca kalašnikov in molotovk preko Kolpe in Drine vzcvetel šverc duvana, picekov, Žide in rakije? Kdaj se bodo namesto Belih Orlov, Zelenih Baretk in Šahovnic spet “spoprijeli” Belo dugme, Rokeri z Moravu in Novi Fosili? Kdaj bodo izobraženci in pisatelji nehali pomakati peresnike v črnilnike žolča in gneva in jih spet namočili v črnilnike mavrične ljubezni? Kdaj bodo Akademiki nehali s krvjo podpisovati Memorandume zgodovine in se raje spet spoprijeli v banalnih zadevah dolgočasnega in pozabljivega vsakdana? Kdaj bo konec balkanske Morije in Norije? Kdaj se bodo dali norci v norišnice, lopovi v zapore in ranjenci v bolnišnice? Kdaj bodo spet otroci smeli poslušati Mojco Po-krajculjo, Nasredina Hodžo, Jovana Jovanoviča Zmaja, Dudeka, namesto Milana, Franje, Slobe in Harisa? Zakaj se ne organizira izbira Miss “Balkana”, Miste-rja “Balkana”, balkanske popevke, kulinarikov, wiener-šniclov, in zauerkaut mit kraintervvuršta z burekom, baklavo, mehešči plečinto, jeruzalemčanom, Grkov s Korčule, marinado, mastiko, kačkavaljem, kačamakom, zbrčkato jajci in Guljažom ter MINDZO NA PIRIN-DŽO? Zak‘aj se spet ne pomerijo Velež, Železničar, Hajduk, Črve n a Zvezda, Olimpija? Zakaj si spet ne podata roke zvesta prijatelja Boris Dvornik in Bata Živojinovič ob nepozabnih Mileni Dra-vič, Mileni Zupančič, Danilu Stojkovi, Radetu Šerbedžiji, Martinu Sagnerju, Ljubu Tadoču? Kam so se skrili Mini-maks, Minja Subota, Ckalja, Momo Kapor, Tin Ujevič, Rukoveti, Vuk Stefanovič Karadžič, Pupin, Rudjer Boš-kovič, Milutinovič, Gligorič, Bobek, Bebek, in milijoni in milijoni Ajš, Enverjev, Jovanov in Dragic, Maric, Ferencev, Janezov in Mick, Zoric in Dušanov? Ali se je ves svet res spremenil v Butale, Feral News, Top listo nadrealistov? Cezar je hotel Kleopatro vklenjeno pripeljati kot zver v Rim rulji v posmeh, pa se je raje zastrupila s strupom kobre. Balkanci, ali smo ali nismo? Boris Ogrizek Zakulisje moč tiska Skoraj vsaka vas v Slavoniji je imela prodajalno Planike. Glavna ulica pa se je imenovala ulica Borisa Kidriča. Enako v Bosni. Slovenija se je ponašala v Jugoslaviji s tem, da je bila kolonialna matica z neslutenim tržiščem. Sedaj, ko je tržišče izgubila, se obnaša kot norec: Francija, Anglija v enaki poziciji delata vse, da bi obdržali Commonwealth - ne politični, ampak ekonomski. Tudi z vzpodbujanjem multikulturnosti v matici. 6 Varuh pravic Zadnja: Na kratko vam bom opisala svoje življenje Vsak dan berem v časopisu pisma ljudi, ki se pritožujejo zaradi krivic, ki so jim bile storjene pred petdesetimi leti oz. v prejšnjem režimu. Želijo, da jim nova država Slovenija te krivice popravi. Mene pa zanima, kdaj in kdo bo meni, mojim otrokom in nam podobnim popravil krivice, ki se nam dogajajo zdaj. Prvič sem se resno začela zavedati, da naši družini grozi nevarnost, spomladi leta 1991. Ko je bil konec leta 1990 plebiscit, takrat smo vsi šli glasovat. Saj nihče ni govoril o vojni in o odcepitvi od Jugoslavije. Spomladi leta 1991 pa je v našem ■*■*■■ časopisu izšel poziv občanom, naj se izogibajo vsakega kontaktiranja z oficirji JNA in njihovimi družinami. In to v občini, kjer je na prvih demokratičnih volitvah zmagala krščanska demokracija. Bila sem šokirana. Ker sem bila vzgojena v duhu krščanstva, sem vedela, da krščanska vera uči le ljubezni -do Boga in do človeka. Pa naj še kdo reče, da politika ni kurba. Potem se je 25. junija začela vojna za Slovenijo. Zjutraj, ko sem, kot ponavadi, vključila radio, sem zvedela, da se je Slovenija odcepila od Jugoslavije in da enote JLA gredo proti meji. O vsem tem prej nisem vedela ničesar. To jutro je bila moja pot v službo ena najtežjih. Toda tudi tam sodelavke niso točno vedele, kaj se dogaja. Meglo je razbistril šele Kacin. Že po prvi tiskovni konferenci sem postala krivec za vse dogodke in največji sovražnik Slovenije. Potem se je začelo. Ljudje so se množično izogibali srečanja z mano. Da zaščitim otroke, sem sama odšla v trgovino po kruh in mleko, vendar me prodajalka ni hotela postreči. Otroci so bili samo doma. To je bil čas počitnic, ko naj bi odšli na dopust, mi pa smo samo čemeli v stanovanju. Družili smo sc le s sosedi, ki so bili v istem položaju in le z redkimi sorodniki. Brat mi je prinašal hrano iz trgovine. Le redki so bili pogumni, pa so odšli do pošte, trgovine. Večina je bila takoj aretirana. Odpeljali so jih na zaslišanje, nekatere pa tudi v zapor. Ko je bilo sklenjeno premirje, smo spet lahko odšli ven. Koliko sovraštva se je nabralo v ljudeh! Vsi, z redkimi izjemami, so me obsojali za greh, ki ga nikoli nisem storila. V tem obdobju sem imela veliko telefonskih klicev iz Slovenije in od drugod. Klicali so starši vojakov, ki so bili v skrbeh za svoje sinove: Nekateri so našo številko dobili preko raznih vez, drugi so klicali kar na slepo po priimkih iz telefonskega imenika. Tudi mojim sosedam se je dogajalo isto. Zato smo skupaj prenesle razna sporočila vojakom in potem spet nazaj klicale starše in jih obveščale in pomirjale. S svojim denarjem smo kupovale cigarete, britvice in druge stvari in jih nosile tem fantom. Nekoč sem odnesla cel kup žetonov, potem, ko so jim priključili telefon, da so se lahko oglasili domov. Ni treba, da mi kdo reče hvala za to, kar sem naredila zato, ker sem vedela, da so bili politiki za svoj stolček pripravljeni žrtvovati njih in nas, čeprav so, vsaj kar se vojakov tiče, govorili drugače. Če bi resnično mislili drugače, ne bi tolikokrat poskušali izzvati kasarne s svojimi napadi (medijskimi in vojaškimi), saj so točno vedeli, kaj bi se zgodili, če bi tam kdo izgubil živce in udaril nazaj. Življenje je počasi teklo dalje. Obkroženi s sovraštvom smo nekako živeli naprej. Spominjam se dogodka iz službe. Čeprav sem največ molčala, mi je nekoč prekipelo. Po vseh pripovedovanjih, kako so se teritorialci obnašali korektno in spoštovali premirje, nasprotna stran pa ne, sem nekega dne povedala, da so postavili ob zid prebivalce enega ■MMMMi blokov (skupaj z otroki) in jih držali pred napetimi puškami v času premirja, medtem ko so drugi preiskovali neko stanovanje. Še isto popoldne me je klical in mi grozil, ker širim laži. On je sicer uslužbenec policije. Počasi so se mi odpirale oči, da obstaja samo ena resnica in vedno bolj sem molčala. Tisto poletje je bilo tudi, kar sc vremena tiče, zelo vroče. Toda pod našim balkonom je kar nekaj časa vedno stal slovenski vojak, ki je bil na straži. Balkon sem odpirala le takrat, ko sem obešala perilo ali pa želela prezračiti stanovanje. Takoj, ko je slišal, da se odpirajo vrata, je nameril puško vame in me imel ves čas na muhi. Otrokoma zaradi tega nisem pustila na balkon. 1. septembra se je začel pouk. Sin je odšel, na srečo, v šolo v Ljubljano. Tam ni poznal nikogar in začel je od začetka. Že avgusta pa sva imela kar nekaj težav. Bal se je. Prepričala sem ga, naj nikomur ne govori o sebi, o svojih težavah in naj začne iz začetka. Bilo je zelo težko, vendar sem ga pregovorila. Bilo mi je zelo hudo, ker ga tako mladega potiskam v življenje, kjer mora zatajiti samega sebe. Kaj pa naj bi storila? Nihče mi ni stal ob strani, nihče svetoval. Samo sovraštvo, kamor se obrneš. Huje je bilo pri hčerki. Ona se je vrnila v šolo, kjer so jo vsi poznali. Dan za dnem je prihajala iz šole vsa obupana, sošolci so jo zmerjali in žalili. Ničkolikokral je slišala, da je kurba okupatorska, okupatorski pankrt in podobne stvari. Bila je zelo prizadeta. Dan za dnem smo ure in ure presedeli za domačo mizo in se pogovarjali. Skušala sem jim pojasniti, zakaj se vse to dogaja prav njima. Predvsem sem želela, da na te stvari gledata z razumom in ne s čustvi. Da iz svojih misli preženeta misli na maščevanje in sovraštvo. Če hočemo še naprej živeti s temi ljudmi, moramo svoja čustva zatreti in predvsem molčati. Če jih to boli, bomo doma ure in ure kritizirali, jokali, vpili, kleli, zunaj pa bomo molčali,' to je bilo že takrat jasno. Ne vem, če je bilo za njihove.otroške duše to razumljivo, toda to je bilo nujno za preživetje. Mi nismo želeli nikamor drugam, želeli smo ostati v Sloveniji, želeli smo, da se vse to konča in da vsi štirje spet živimo normalno življenje. Potem je prišel 25. oktober. Veselje za Slovenijo in žalost za nas. Še tri mesece do upokojitve, je dejal moj mož žalostno, naivnež. Kdo ga bo upokojil, ko se vojna šele prav začenja? Kdo mu bo dal pokojnino, ko Jugoslavija razpada in so vsi, ki niso nacionalisti, odpadniki? Varuh pravic 7 Zadnja leta sem bila močna, nisem gledala nazaj, samo naprej in sedaj, ko obujam spomine, jočem. Dobro, da otroka nista doma. Strah jih je, če sem jaz obupana. Že najmanj štiri leta nisem jokala. Nekdo v družini mora biti močan, da pomirja. Dan, ko je JLA odhajala, je bil zame že v službi zelo težak. Ves čas smo poslušali radio, nekatere sodelavke so navdušeno ploskale. Jaz sem seveda delala in molčala. Bolelo me je že prav fizično. Mislila sem, da mi bo v prsih eksplodiralo. Bala sem se, kako bo naprej. Do sedaj smo vsaj čutili še njihovo prisotnost in to nam je dajalo nekaj varnosti. Sedaj bomo na milost in nemilost izročeni novi državi in njenim državljanom. Tega dne sem prvič pomislila, da bi zvečer odprla plin in se vsi trije ne bi nikoli več zbudili. Naenkrat sem se počutila zelo zelo staro, pa vendar sem imela takrat komaj trintrideset let. Zadnje leto se je kar naprej nekaj dogajalo, dnevi so bežali, pa vendar je bilo zelo dolgo. In se še ni končalo. Mar naj jaz svojim otrokom končam življenje v tako rani mladosti? Morda jih pa v življenju čaka le še kaj lepega. Morda pa se bodo stvari le nekoč uredile. Poznalo se je, ker mediji niso več širili toliko propagande kot prej. Ljudje so se umirjali. Sem pa tja je kdo začel misliti s svojo glavo. Čeprav je bilo le malo ljudi, ki so se pogovarjali z mano o mojih težavah, sem nekako čutila, da jih je vse več, ki me razumejo. Zdi se mi, da sem se takrat zelo zaprla vase. Tudi če me je kdo želel vprašati, nisem dovolila, da mi kdorkoli pride bliže, kot mu jaz dovolim. Česar ne veš, ne boli in o čemer nočeš razmišljati, tudi ne boli. Se vedno je včasih zazvonil telefon in razni anonimni so nas zmerjali, toda tega je bilo vedno manj in ni me več spravilo s tira. Na splošno so nas ljudje sprejeli medse in če smo se pogovarjali o vremenu, cenah ali pa o njihovih problemih, so bili še kar prijazni. Bila sem tudi pri hčerkinem razredniku in moram reči, da so se stvari v razredu bistveno spremenile na bolje. Pojavile pa so se nove težave - finančne. Ena plača - dva otroka v šoli, to stane. Živeli smo zelo skromno. Otroka sta bila prisiljena čez noč odrasti, tako da smo se lahko dogovorili, da nekih stvari pač ne bomo imeli. Sin, ki je že napolnil 15 let, je občasno kaj delal, da je zaslužil kak tolar. V najem sem vzela njivo in vsako leto na njej pridelam vso zelenjavo. Poleg rednega dela opravljam še honorarno delo ob popoldnevih. Finančno je sedaj malo bolje. Trudim se, da mi ob vseh zaposlitvah ostane dovolj časa za otroka in gospodinjstvo. Vztrajam na tem, da je ozračje doma prijazno, da čutita mojo ljubezen, da se kljub vsemu vsaj doma počutita varno, ker ne želim, da se takrat, ko nastopijo težave, zatekata drugam, ampak vedno k meni. V letih 1992 in 1993 nas je večkrat obiskala policija. Včasih zato, da so nas spraševali razne stvari o možu, drugič le toliko, da nas spomnijo, da so vedno prisotni in bedijo nad nami. Sin je to jemal dokaj normalno, hčerka pa se jih je bala. Mož, ki je občasno prihajal na obisk, se je vedno prijavil in odjavil, pa kljub temu so vmes prihajali, spraševali, kje ga skrivamo, kje imamo neprijavljene begunce, ali pa so preprosto rekli, da preverjajo, ali smo še vedo tu. Poleti 1992 me je nekoč klicala ženska, ki jo poznam. Dela v isti firmi kot jaz, njen mož je uslužbenec VOMA. Bila je zelo prijazna, opozorila me je, naj jim preneham groziti po telefonu, da jim bom vse pobila. Nikoli je nisem klicala. In neumno bi bilo, da se predstavim in potem grozim s smrtjo. To sem ji tudi povedala. Kmalu zatem se je oglasil njen mož. Ni prišel k nam, ampak je bil na obisku pri svojih prijateljih, mojih sosedih. Zanesljivo ni naključje, da je bil ta moj sosed do zadnjega v JLA in potem zelo hitro dobil tudi državljanstvo. Soseda, njegova žena, me je poklicala in rekla, da želi nekdo govoriti z mano. Šla sem. Ko sem ga zagledala, me je presekalo. Pomislila sem na grožnje, ki naj bi jih jaz njegovi družini izrekala po telefonu. Kako naj mu dokažem, da tega nisem počela. Pa je le zamahnil z roko in se smehljal. Rekel je, da mi verjame in da ni prišel zato. Rekel je, da se mu smilimo, ker ve, da živimo težko in da bi nam rad pomagal. Skliceval se je na besede svojega sina, ki je bil takrat hčerin sošolec, češ da mu je on rekel, kako nam je. Povprašala sem kasneje hčer o tem, pa mi je zatrdila, da v šoli z nikomer ne govori o težavah doma. Potem mi je ta gospod dejal, naj pokličem moža, naj ga prepričam, da se vrne. On da mu je pripravljen pomagati in urediti vse dokumente. Prosil me je za njegovo sliko, ker ga ni poznal. Sliko mi je vrnil. Dogovorila sva se, da ga pokličem, ko bom zvedela, kaj o njegovem predlogu misli mož. Tisto popoldne sem bila zelo vesela. Morda pa se bo še vse uredilo. Potem pa so se mi počasi odpirale oči. Nikoli ga nisem poklicala nazaj. Danes se srečujemo, pozdravimo se in to je vse. Že večkrat se je njegovo ime pojavilo v časopisih, vedno v povezavi z aferami Zaradi opozoril v medijih sem jeseni leta 1991 preverjala na občini, če sta moja otroka slovenska državljana. Bila sem presenečena. Sin je bil, hčerka pa ne. Vložila sem prošnjo za moža in hčer. Dolgo ni bilo odgovora. Mož je bil klican na razgovor na Ministrstvo za obrambo in kasneje dobil negativen odgovor, z obrazložitvijo, da ne živi tukaj. Večkrat sem šla vprašat, kdaj bomo za hčerko dobili odločbo. Gospa na občini mi je ob mojih obiskih vedno očitala, kaj na svetu sem takrat mislila. Ne vem točno, kaj je mislila s tem “takrat”. Ali takrat, ko sem se poročila z južnjakom, povrhu še z oficirjem, ali takrat, ko sem rodila v takem, po njenem spornem zakonu, otroka in mu, ne vem ne kdaj ne kako, dala hrvaško državljanstvo. Tu ne vidim nobene logike, saj je moj mož Srb. Pa je nisem nič vprašala, ni imelo smisla. Če je ona večja Slovenka zaradi tega, naj bo. Aprila 92 mi je potekla registracija avtomobila. Šele takrat so mi na občini povedali, da registracije ni mogoče podaljšati, ker je lastnik mož, on pa je izbrisan iz registra stalnih prebivalcev 25. oktobra 91. Niso mi znali ali hoteli svetovati, kaj naj naredim. Odšla sem k advokatu, naredil mi je darilno pogodbo in po nekaj mesecih, ko sem uspela dobiti overjen podpis moža, sem odšla na davčno upravo na občino. Tam mi je neka zelo prijazna gospa povedala, da je vse skupaj neumno. Oni imajo namreč pripravljene obrazce za prenos lastništva avtomobila. Midva bi se lahko takrat pri'njej oglasila, takoj oba podpisala in stvar bi bila rešena. Tega mi gospod pri okencu za registracije ni povedal in tako sem izgubila pol leta in nekaj tisoč tolarjev za advokata. Letos spomladi mi jc*Mlie sodišče poslalo tožbo Ministrstva za obrambo, v kateri me tožijo za izpraznitev stanovanja. Mi smo imeli stanovanje od leta 1976. Leta 1986 smo po veljavnih zakonih dobili pravico do večjega in takrat vložili prošnjo. Ker ni bilo možnosti, da bi dobili večje, ker večjih stanovanj ni bilo na razpolago, smo se preselili avgusta 1991, ko se je ta možnost pokazala. Sedaj pa me mečejo ven ob tem, da je v našem mestu in drugje kar nekaj še vedno praznih stanovanj. Kam pa naj gremo? Včasih se o svojih problemih pogovarjam tudi z ljudmi, ki so ponovno postali človeški. Ne verjamejo mi. “Tega naša država ne počne!” mi pravijo. “Pa saj nikjer nič ne piše!” pravijo drugi. Nekateri se celo strinjajo s takim ravnanjem. “Saj ne moreš imeti takih pravic kot drugi. Tvoj mož je vendarle oficir,” pravijo. Lepo je v Mladini napisal Mekina, mi smo državljani drugega reda. Za nas ustava, ki velja za vse državljane Slovenije, ne velja. Gospodje politiki, “svaka čast”, širjenje sovraštva vam je šlo od vsega do sedaj najbolje od rok. Ko vam je zmanjkalo zunanjih sovražnikov, ste se spravili na nas, notranje sovražnike, zadnje čase pa se vse bolj žrete tudi med sabo. Le tako naprej, požrite se, da bomo potem lahko mirno živeli naprej. Morda za konec še nekaj, o čemer se sploh ne govori. Vsak moj dan je zapolnjen z delom in obveznostmi. Pridejo pa trenutki, ko si tudi jaz želim nežnosti, tople besede, spolnosti. Otroci odraščajo, imajo svojo družbo. Večkrat se počutim osamljeno. Želim si moža, saj sem samo človek. Leta pa bežijo. Kdaj bomo spet živeli normalno življenje? Nekoč me je nekdo, ni se predstavil, toda ogovoril me je z mojim imenom, klical po telefonu in mi predlagal seks po telefonu. O drugih, poniževalnih, podobnih ponudbah raje sploh ne bi govorila... Naslov v uredništvu 8 Varuh pravic SPISEK DOKUMENTOV OZN Potem ko smo vas, dragi bralci, podrobneje seznanili z vrsto pomembnejših mednarodnih dokumentov s področja zaščite človekovih pravic, smo se v Novi dobi odločili, da objavimo tudi seznam vseh tovrstnih dokumentov OZN. Dobro je namreč vedeti zanje. 1. Področje obče zaščite človekovih pravic * Splošna deklaracija človekovih pravic * Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah * Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah * Fakultativni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah 2. Področje boja proti diskriminaciji * Deklaracija Združenih narodov o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije * Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije * Mednarodna konvencija o zatrtju in kaznovanju zločina apartheida * Mednarodna konvencija proti apartheidu v športu * Konvencija MOD (Mednarodne organizacije dela) št. 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih * (Unescova) Konvencija proti diskriminaciji v izobraževanju * Protokol o ustanovitvi Komisije za spravo in dobre usluge, odgovorne za razreševanje sporov, ki bi lahko nastali med državami strankami Konvencije proti diskriminaciji v izobraževanju * Konvencija MOD št.100 o enakem nagrajevanju moške in ženske delovne sile za enako delo * Deklaracija o odpravi diskriminacije žensk * Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk * Deklaracija o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja * (Unescova) Deklaracija o temeljnih načelih glede prispevka množičnih občil h krepitvi miru in mednarodnega razumevanja, k pospeševanju človekovih pravic in k preprečevanju rasizma, apartheida in hujskanja k vojni * (Unescova) Deklaracija o rasi in rasnih predsodkih 3. Področje vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, vključno z genocidom * Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida * Konvencija o nezastaranju vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti * Načela mednarodnega sodelovanja pri odkrivanju, aretaciji, izročitvi in kaznovanju oseb, odgovornih za vojne zločine in zločine prti človečnosti 4. Področje suženjstva, tlake, prisilnega dela in podobnih ustanov ter praks * Konvencija o suženjstvu * Protokol h Konvenciji o suženjstvu, ki je bila podpisana v Ženevi 25. septembra 1926 * Dodatna konvencija o odpravi suženjstva, trgovine s sužnji ter ustanov ter praks podobnih suženjstvu * Konvencija o prisilnem delu * Konvencija o odpravi prisilnega dela * Konvencija o zatrtju trgovine z ljudmi in izkoriščanja prostitucije drugih 5. Področje varstva oseb, ki jim je odvzeta prostost * Standardna minimalna pravila za ravnanje z zaporniki * Deklaracija o zaščiti vseh oseb pred mučenjem in drugimi oblikami okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja in kaznovanja * Konvencija proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja '* Kodeks ravnanja policijskega osebja * Načelo zdravniške etike* glede vloge zdravstvenega osebja, še posebej zdravnikov, pri zaščiti zapornikov in priprtih oseb pred mučenjem in drugimi oblikami okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja * Zaščita pravic oseb, obsojenih na smrt * Standardna minimalna pravil^ Združenih narodov o mladoletniškem kazenskem pravosodju (“Pekinška pravila”) * Deklaracija temeljnih načel pravičnosti za žrtve kaznivih dejanj in zlorabe oblasti * Temeljna načela o neodvisnosti sodstva 6. Državljanstvo, položaj oseb brez državljanstva, azil in begunci * Konvencija o državljanstvu poročenih žensk * Konvencija o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva * Konvencija o položaju oseb brez državljanstva * Konvencija o statusu beguncev * Protokol o položaju beguncev * Statut Urada visokega komisarja za begunce * Deklaracija o teritorialnem azilu * Deklaracija o človekovih pravicah posameznih oseb, ki niso državljani države, v kateri živijo 7. Področje svobode informiranja * Konvencija o mednarodni pravici do popravka Varuh pravic 9 8. Področje svobode združevanja * Konvencija MOD št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic * Konvencija MOD št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja * Konvencija MOD št. 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju * Konvencija MOD št. 151 o varstvu pravice organiziranja in postopku za določanje pogojev zaposlovanja v javnih službah 9. Področje politike zaposlovanja * Konvencija MOD št. 122 o politiki zaposlovanja 10. Področje političnih pravic žensk * Konvencija o političnih pravicah žensk 11. Zakonska zveza, družina, otroci in mladina * Konvencija o privolitvi v zakonsko zvezo, minimalni starosti za sklenitev zakonske zveze in registraciji zakonskih zvez * Priporočilo o privolitvi v zakonsko zvezo, minimalni starosti za zakonsko zvezo in registraciji zakonskih zvez * Deklaracija o otrokovih pravicah * Konvencija o otrokovih pravicah * Deklaracija o varstvu žensk in otrok v izrednih razmerah in oboroženih spopadih * Deklaracija načel, po katerih naj sc med mladino pospešujejo ideali miru, vzajemnega spoštovanja in razumevanja med narodi * Deklaracija o družbenih in pravnih načelih varstva in blaginje otrok s posebnim poudarkom na nacionalnem in mednarodnem rejništvu 12. Družbena blaginja, napredek in razvoj * Deklaracija o družbenem napredku in razvoju * Deklaracija o pravicah duševno prizadetih oseb * Splošna deklaracija o izkoreninjanju lakote in podhranjenosti * Deklaracija o pravicah invalidov * Deklaracija o uporabi znanstvenega in tehnološkega napredka v interesu miru in za dobrobit človeštva * Deklaracija o pravici narodov do miru * Deklaracija o pravici do razvoja 13. Področje mednarodnega kulturnega razvoja in sodelovanja * Deklaracija načel mednarodnega kulturnega sodelovanja Vir: ABC - Pouk o človekovih pravicah, Društvo za Združene narode za Republiko Slovenijo; Ljubljana, junij 1991. s področja varovanja ČLOVEKOVIH PRAVIC 1 j FIŠF fzmmm RlMilS* isiSisi.iifc fesi«* Ea* PsIHE, •.'.. mn msmm s®s Zakulisje 10 Politika kot igra moči Kocbek je v svojem zagovoru partijskemu vodstvu na njegovo kritiko takratne lažne demokracije, maja 1951, zapisal misel, ki je še vedno aktualna: “Človekova zrelost nastaja v tistem življenjskem prostoru, v katerem se vedno stvarnejc utrjuje svoboda kritike, razgovora, javnega razčiščevanja, objektivnega izražanja.” (Osvobodilni spisi II., str. 519) Te misli ne tedaj ne za svojega življenja ni mogel objaviti in ni smel javno pojasniti svojega pojmovanja demokracije. Pomenljivo je, da moramo po približno enako dolgem času od vzpostavitve demokracije, kot je moral Kocbek od tedanje, za njim ponavljati njegove besede, v medlem upanju na nekaj več uspeha. Politiki vse pogosteje poudarjajo, da slovenski družbi in človeku manjka zrelosti, a pri tem se ne zavedajo, da sami ustvarjajo politiko, ki ne le da ne vzpodbuja javnega kritičnega mišljenja, ampak ga je dodobra zatrla v pičlih petih letih po družbenih spremembah. Svoboda govora postaja iz dneva v dan vse bolj le nominalna pravica. Sankcionira jo neopazno in kapilarno sam sistem politične in informacijske javnosti, ki je postala le še poligon etabliranih politik. Civilna družba je na. Slovenskem izhlapela, preden je dobro namočila naš kraški svet, ustvarjen prav za galopiranje jezdecev totalitarnih matric mišljenja in delovanja. S prevratom smo torej dosegli le zamenjavo parol, samoupravno demokracijo je za- menjala deklarirana demokracija. Blokade in s tem vsiljevana vladavina strahu pa so ostale enake. Cankar se je izrazil bolj plastično: gospodar se je menjal, hlapec ostane isti... Ko smo v zarji demokra-tizacijskih procesov razglašali ne preveč številni glasniki slovenske pomladi, da je eden prvih pogojev za demokracijo svoboda govora, seveda nismo mislili, da bo ta problem rešen kar samodejno z ustavnim členom o svobodi govora. Tudi prejšnji sistem se je hvalil s takimi ustavnimi zagotovili. Nismo naivno verjeli, da bo svoboda govora a priori zagotovljena s samo dobro voljo nove oblasti. Vsaka oblast ima neskončno zalogo dobrih volj. Jasno smo poudarjali, da je treba spremeniti družbene mehanizme, ki omogočajo javni govor. Prav tako pa tudi mentaliteto oblasti kot sistema in kot posamične ali skupinske (strankarske) volje, še bolj pa vedenjske vzorce oblikovalcev javnih medijev. Pričakovali smo preveč in se danes znašli v položaju, ko neodvisen glas tako rekoč nima možnosti javnega govora. Znašli smo se namreč pred novo, doslej neznano realnostjo. Naši kritični drži ni odgovorila sila ideologije in akcije, ki smo je bili vajeni s strani partijske vladavine. Zmuzljivo nam odgovarja in nas onemogoča v naivnost odet cinizem oblast-ništva kot igre in kot tehnike vladanja, ki zasleduje en sam cilj - perfekcionirati svoj stroj delovanja z blokiranjem in odstranjevanjem vsakega motečega faktorja. Za nobeno diktaturo iz političnih učbenikov pač ne gre, le za perfekcioniranje oblasti kot čistega in izključujočega užitka. Napredovali smo od ideoloških projektov do ludizma oblasti. Tako se je Slovencem zgodila na prav poseben način Evropa kar zdaj takoj, brez negotovega tvegavega prehoda in brez mučnih stopenj prilagajanja. Nosili smo jo že kar v svoji hlapčevski malhi. In ne moremo dojeti, da se za tako demokracijo, ki jo rabimo le ob shodih, procesijah in za praznične dni, nismo borili. Svoboda govora postaja danes na Slovenskem nedotakljiva parola, ki se razblini takorekoč že pri vratarju časopisnih hiš, še predno pride do redakcij. En sam argument velja: kar ni v skladu s trendi političnih elit in njihove politike, ni objavljivo. Toda ta argument je isti, kot ga je deklarirala partijska oblast. Razlika je le v tem, da ga zdaj nihče ne deklarira, izvajajo pa ga po svojih predstavnikih vsi posamični centri politične moči, ki so si med seboj razdelili medijski prostor in ga s tem še učinkoviteje obvladujejo. Tako imenovana pluralizacija javnih medijev ni prinesla svobode govora, ampak le prerazdelitev interesov med politične subjekte. Danes je že postalo jasno tudi nepoboljšljivim naivnežem, da je pluralizacija bila le še ena v vrsti mimikrij totalitarne logike postkomunističnih demokracij. Zakaj, svoboda govora bi bila zagotovljena le tedaj, če bi oblast prepustila vsaj del javnih medijev civilni družbi, politično nevezanim skupinam in kritičnim oporečnikom ob-lastništva. Do takega družbenega ustroja pa smo še daleč. Prav tako tudi do dejanske demokracije. Logika oblasti kot totalne tehnike in igre pa ne izloča civilne javnosti le od medijev, pač pa onemogoča tudi vpliv državljanske pobude s tem, da jo cinično degradira le na zasebniško mnenje. V tem segmentu je ostala dosledna ravnanju enopartijske diktature, celo s tehničnim prijemom, ohranila je rubriko “pisem bralcev” kot ventil vsakršnih ljudskih neje-volj in v ta isti koš meče celo množične peticije. Tudi v tem segmentu oblast dokazuje, da zasleduje en sam cilj: oblast kot oblast, in ne skupnega konsenza ljudstva. Prav nič pa noče razumeti, da je ustanova državljanske pobude eden nepogrešljivih regulativov demokracije kot sistema, ki preprečuje, da bi ta okostenel zgolj v tehnicistično urejanje javnih zadev ali se sprevrgel v samovlado etablirane oligarhije. Zato tudi ne preseneča, da se sedanja oblast obnaša enako cinično in sprenevedavo tudi do ključnega vprašanja demokratičnega družbenega reda, namreč do kršitve človekovih pravic s strani državnih in političnih struktur. Zdi se, da razvpita Zakulisje polemika o popravi krivic, ki jih je zagrešil komunistični režim, služi le za prikrivanje krivic, ki jih sedanja oblast prizadeva ali molče dopušča. Očitno je, da spor okrog poprave krivic služi le političnim obračunom med eta-bliranimi političnimi silami (strankami), kajti nobena le-teh ne odpira perečih problemov sedanjosti. Na enega najbolj očitnih je moral opozoriti civilni forum “Helsinški monitor Slovenije” 7. novembra letos. Gre za ravnanje z državljani drugih južnoslovanskih narodnosti, ki so po odcepitvi ostali v Sloveniji, posebno še za pripadnike nekdanje JLA in njihove svojce. Seveda je padel ta glas v značilno klimo ignoriranja in ciničnega sprenevedanja. In vendar bodo morale prav sedanja oblastniška nomenklatura in sedanje etablirane politike položiti račun za takšno ravnanje do “južnjakov”,če bodo hotele doseči sprejetje Slovenije v krog demokratičnih evropskih držav. Verjetno se v svojem samovšečnem cinizmu še ne zavedajo, da je to vprašanje eno ključnih, ki Sloveniji zapira pot k evropskim integracijam. Prav ta politika, in nihče drug, nas duhovno in sistemsko potiska nazaj na Balkan. In če analiziramo prav omenjen odnos do “južnja-kov” , brž postane jasno, da ni nobenega razumnega razloga za takšno šikaniranje, razen samovšečnega dokazovanja svoje sile. Če bi obstajali dokazi o protidržavnem ravnanju teh ljudi, bi jih že zdavnaj izročili sodstvu, ki je še vedno podaljšek politike, in ne neodvisna ustanova demokratične družbe. Celo z nacionalno zavzetostjo se ne more opra- vičevati ta politika in njena oblast, saj se ta ista oblast z nasmeškom na ustnicah poigrava tako z duhovno, kulturno kakor tudi z gospodarsko substanco slovenskega ljudstva. Pri tem ni nob.ene razlike ne med strankami ne med tako imenovanimi demokratičnimi političnimi opcijami. To dejstvo dokazuje ravnanje katoliške politične strukture, ki krščanski etos deklarira le kot fasado, ki naj prikrije en sam, sicer prozoren cilj: oblast za vsako ceno. - Slo po moči, ta patološka poteza političnega ludizma, je edina “vrednota” sedanjih politik na Slovenskem. Zato se motijo tisti, ki mislijo, da bo v bližnji prihodnosti spet zavladala ideološka diktatura levice ali desnice. Vsaka ideologija zasleduje svoj prav, svoja načela in vrednote, tudi za ceno lastnih žrtev. Ideologije imajo svojo moralo. Ludizem oblasti zasleduje zgolj užitek vladanja in ne pozna nikakršne morale. V tem smislu smo Slovenci res presegli ideološki sindrom. Nikakršen desni ali levi odklon nam ne preti. Globoko smo že pogreznjeni v pragmatizem zgolj moči. Naša družba ne kaže nobene resne duhovne in moralne volje, da bi se preobrazila v skladu z etičnimi postulati demokratične družbe in evropske civilizacije. In edina pot, ki se kaže pred nami, je totalitarizem političnega ludizma. V kakšne barve se bo šemil, je čisto vseeno. Logika vladanja bo enaka - totalitarna. Peter Kovačič Peršin ZARAČENE STRANE (GLAVE) 1994 Samo se vi smijte, ja ču bez noge a vi bez uma, no vi još neznate, šta ja znam! Ali bomo namesto POUZIE VOLUNTARIE ANTICOMMUNISTE dobili P0LIZI0 VOLUNTARIO ANTIMAFIOSO? očem reči, da je bil komunizem ■ V dober, marveč samo spominjam, da ga je nasprotna stran vseskozi označevala kot imperij zla sinov teme. Seveda ne bom rekel, da nisem informiran, da je imela tudi nasprotna stran nenehno ono drugo za imperij zla. Problem je v tem, ker zaradi obojestranske medijske železne zavese in blokade nihče ni ničesar vedel o nasprotniku. Nacisti so ves čas partizane zmerjali kot bandite, kakor je tudi res, da so partizani vse vprek imeli za naciste. Skratka, verbalna diskvalifikacija kot del psihološke vojne je vedno sestavni del fizičnih likvidacij. Priprava terena. In zakaj naj bi moralo to ta trenutek skrbeti prebivalce te dežele? Morda v zvezi z uradnimi podatki, da mafijski kartel, ki letno obrača 750 milijard dolarjev, od česar 250 milijard v mamilih; 85 milijard opranega denarja, kjer odpade levji delež na igralništvo, in 625 milijard iz “sekundarnih” naložb - kar 5 milijard dolarjev težko mamiiaško tranzicijo opravi prek te države. Torej 5 odstotkov svetovne trgcrvinc z opojno smrtjo. K temu je treba prišteti še mnogo večje zneske, vezane na trgovino z direktno smrtjo. Da gre za nekako vezano trgovino, kaže vrsta kazalcev: nedavni antimafijski vrh v Neaplju (središču mafije) je potekal v času italijanskih lokalnih volitev, ki “obglavijo” Berlusconija na lokalni ravni kot faši zaveznika. Fašiji so sprva “obglavili” mafijo, ko pa gosti Italija antimafijski vrh, dovolijo, da pride mafija spet do veljave. Torej gre za tipičen primer dvoblokovske obnove (restitucije), ki nosi danes pač drugačna imena: delitev na temeljih anti-naci-koalicije, ki je že zdavnaj mrtva, ker so se tudi ex naciji rehabilitirali. Gre torej za novo, bolj sodobno obliko delitve, kjer so na mafi sceni tudi vsi Clintonovi (južna Amerika, Japonska-Kitajska) ter Jelcinovi (ruska mafija) - le za originalno italijansko mafijo se ne ve, kam pravzaprav sodi? Sicer je pa to špagetariji že itak vrojeno, da so vedno na obeh straneh, zmagovalci in premaganci obenem, kakorkoli se že vržena kocka obrne. Ampak kam in kaj s Slovenci? Potem ko Andrej Ster, pobožni police minister na police antimafi vrhu v njegovem rodnem kraju, za advent 26.11.1994, v stolni cerkvi, s policijskim orkestrom države - proglaša koncert v “dober namen”? O zadnjem itak ni nihče nikoli podvomil. Stvari morate seveda gledati globalno: ko je v Vladivostoku poldne, je v Novem Yorku polnoč in obratno. Zato je delitev na sinove mraka in hčere sonca z obeh zornih kotov upravičena. Nerodno je le, da se v majhnih dimenzijah, kakršne so slovenske, oboje pomeša in mora biti zato dopoldanski policaj popoldne (na fuš) še tolovaj. Ta dvojnost pa je sicer že prisotna še v vseh drugih poklicih majhnih dimenzij. G7 skupaj z E10 - nato antimafijci skupaj z mafijci v središču camore. No, je rekla pocestna kurba, še dobro, da sem poštena. 26.11.1994. ob 19.30 uri v KRANJSKI ŽUPNIJSKI CERKVI ŽUPNIJSKI URAD KRANJ Društvo katoliških pedagogov OE Kranj POSEBNA POKT DNEVNI RED NOVEGA MANDATA 1. Pomivanje volilnega golaža z detergentom - “Podražitve” 2. Selitev občinskega perila na hčerinske police 3. Deponiranje regionalnih dragocenosti v državni sef 4. Med selitvijo so telefoni izključeni, pošta ostaja v recepciji 5. Med preoblačenjem budale zijajo skozi okna - čas za žeparje in dolgoprste zmikavte 6. Klošarji dobe iz kant za smeti nekaj kartonskih škatel 7. Ko se razpakiramo, začnemo na novo pakirati, da se preselimo v “nove hotele” (najboljše predloge nagradimo) 8. Selitev bo zahtevala nova delovna mesta - za stare družine. 9. Ček nasloviti - “plača-pa-tisti-ki-za-mano-pride” 10. Plakate shraniti - čez 4,8,12,16 itd. let vse prav pride 11. Razno - tisti, ki niso bili izvoljeni, dobijo tolažilne intervjuje NAS “TITO” MA DEBELO RITO Sestanek konzilija Nove dobe (skrajšan zapis): 1. Pet minut za paranojo - čitanje dnevnih časopisov (Mica Kotnik sovražnik države št.l - obetaven molk Franci N. Nemec - policaj št.l kršil človekove pravice policaju št.2 - ali plastične žličke pomivajo?) 2. Distribucija - nezanesljiva (uporabiti konzularno pošto) 3. Tiskanje - tvegano 4. Kešsituacija - 00 (realizacija sklenjenih dogovorov - storno vsled intervencij cekaja v senci: naš “Tito” ma debelo rito) 5. Prihod fizikalaca - odhod leasing računalnika 6. Prihod intelektualaca - izklop elektrike 7. Sortiranje dnevnih komplimentov v boksa - domače in tuje živali 8. Besedo dobi dr. Črna Praxa - norec je tisti, ki bi hotel iz zavisti do obisti glisti vrat pregristi 9. Užaljeni v.d. stažist - tanek je led, posebej za tiste, ki na ovinku lete prek piste 10. Vsesplošen prepir, kdo je glista - kdo pista 11. Poseg yu-slo generala mag. Conrada Kolschka - maček in miš sta le polpet pod podplatom tankistove gliste 12. Realizacija nalog - kdor nima pet minut časa 13. Razno: v.d. stažist in dr. Črna Praxa se neodraščeno spreta zaradi slo nasmeška Štefke pri vkuhavanju marmelade - prvemu je všeč Hillary, drugi je star nergač: če kolega ugotavlja, da tuje mrs. “ambasadorke” vkuhavajo - javno - marmelado in vidi v tem splošen odnos civiliziranih do dežele, katere suverenost je še najbližje “garažnemu bendu” (v stilu nekdanjega stanijol-od-čokolad-za-male-zamorčke) - odkriva tudi celotno podobo posode, v kateri čorbi - smo. 15. Raziskovalna naloga: kako rešiti republiko in skopiti novo dobo (nekorektna pripomba dr.Č.P. - dva cegla, pa je) 16. Točka 14 (nove ideje) se ne objavi - plagiatorji na delu ■ Da bo uspeh akcije čim večji in da bi preprečili morebitne nezgode, predlagamo naslednja 1. Iz kleti, skladišč, dvorišč in drugih prostorov je treba odstraniti smeti in ostalo navlako, zlasti odpadke . hrane 2. Preprečiti je treba otrokom in nepoučenim osebam dostop v prostore, kjer so nastavljene vabe 3. Domače živali je treba zavarovati in jim preprečiti dotik s strupenimi vabami 4. Prepovedano je vsako dotikanje in prestavljanje zastrupljenih vab Vljudno naprošamo vse občane, da upoštevajo ta navodila in navodila članov ekip, ki bodo opravljale deratizacijo. V nasprotnem primeru ne moremo odgovarjati za nastalo škodo oziroma nesrečo. Zakulisje 14 UDBA pet minut za fizika SPREMEMBE AGREGATNEGA STANJA ZNOJENJE Pri znojenju se telo ohlaja. Vsak gram izparele vode odvzame koži 527 kalorij. Na prehodu v demokracijo se ljudstvo pavperizira. Vsako novo zaprto podjetje postavi na cesto novih 527 delavcev. R O Š E N J E Pozimi se okna na stanovanjih orosijo, ker se na mrzli šipi zgoščajo vodne pare. V ekonomski krizi nam izgleda zunanji svet mističen, ker se na mrzli realnosti zgoščajo naše iluzije. ♦i* *t* *t+ PREJEMNIKI Kockice ledu, ki se tope v pijači, prejmejo od nje po 80 kalorij za vsak gram raztopljenega ledu. Špekulanti in parveniji, ki kradejo poštenim, prejemajo od njih po 800 mark za vsak gram odtujenega zlata. ZMRZAL Če pričakujemo nočno zmrzal, navadno postavimo med vskladiščeno sadje vedro z vodo. Ko temperatura pade pod 0 stopinj C, voda zmrzne in odda po 80 kalorij na vsak gram nastalega ledu. Na ta način se izognemo zmrzovanju sadja. Če pričakujemo socialne nemire, navadno postavimo med vskladiščene ljudi vedro z umetniki in kulturniki. Ko temperatura pade pod 0 stopinj C, umetniki zmrznejo in oddajo po 80 kalorij na vsak gram nastalega kulturnika v ledu. Na ta način se izognemo zmrzovanju ljudi, namenjenih za vkuhavanje v kompote, džeme, sadne rezine, posušene krhlje, mošt, rozine, sadne kupe in marmelade. PREDLOK Tuki potpisan gandidad Fuš Praksa predlagim, da se u tukišni švapski brovinzi Ober-Krain jugo-švabam dovol, de majo ene svoje društva " DamBuritz" in "Guszelj" kot i primeru "Tamburažko društdio-Velež" in "Guszlarrji-Jahorrin-na." To pa zavle tegadelj, de bojo mir dale in pridne osztal! DOSTAVAK Ovaj, na sastanku sa poštovanim Dokto-rom Č.E Bolan-Pišta, kao delegirani Bosa-nac periiernog predgrada ovog prelepog Švapskog grada u cjelini podržavam ovaj ljubazni gest Švabe - gazde nam I domačina I pretporučim svim zemljacima, jaranima I ortacima, da se ponašaju prema gornjem po našoj radnoj maksimi: Menjajmo buzdovane za tamburidze! Pozdrav, S.F.S.N. - što znači - svaka iiia svoje njifa, H H Zakulisje 15 STRUKTURA IN VRSTE MEDIJSKE POLUCIJE Z odobritvijo zavoda za transfuzijo novih idej in izvoz produktov človeške humane (brain-drain) plazme. M. toplice, prvega prvega nove ere, minister za informatiko in psihoterapijo, prof.dr.sci.mag.sci.prim.mr.phr. Črno Praktiq - Dobroveljski, njegova excellenca, l.r. VZROKI INFORMACIJSKE HIPOKSIDOZE 1. Dezinformacijska intoksikacija 2. Cenzurna strangulacija 3. Zmanjšana informaci-forna kapaciteta a. Ne-subvencijski hipo-tiražitis b. Prohibitivni štampo-zaključitis c. Represivni distribucio-zdrobitis 4. Zmanjšana kupna moč cirkulacije a. Privatizacijska hemoragija b. Zapufitična dehidracija TERAPIJA 1. Dezintoxikacija s 100% informacijskim kisikom pod pritiskom na sondo 2. Destrangulacija s cenzur-ektomijo 3. Umetno dihanje-reanimacija-prečitaj-in-daj-naprej 4. Infuzije keša in transfuzije dobrih idej, stimulacija množenja naročnikov z avtentično, pret-a-porter, minimal dammage, privlačno pakirano-resnico (se nadaljuje) Zakulisje ČEFURŠČINA V TREH MESECIH - IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI BOLAN PIŠTINO ŠVERCOVANJE Bilo je to u vremenima, kada traperice još nisu bile tako česte i kada ih je narod u veliko švercovao: čitave su žičare postajale preko granice, Bilo je to u vremenima, kada narod još nije bio zao-kupiran švercovanjem topova, heroina i kokaina, več više običnim cigaretlinima i po k oj im komadom zlata sa Ponterosa za neku svatbu tamo u dubokoj Turskoj oko Zaječara. Pa dodje Bolan Pišta na pomisao da kao Jugošvaba i sam zaradi neki ekstra sitniš, neku kintu od šverca. Mogao bi menjati marke za dinare u onih pravih Jugošvaba iz pravog Švabareta na granici ovdašnje Švabske sa ovdašnjom Turskom - dok voz zameni lokomite i pre no što se putnici prestaju vlakčiti i počnu da se voze. Ali nije spretan Bolan Pišta u računici i suviše je lakovjeran, mogli bi mu lako uturati po koji falsificiran dolar. Da bi švercovao traperice Bolan Pišta je predebeo, nije mast več mišiči, voli Bolan Pišta uske pantalone, da se vidi svaki mišič napose ali bi teško navukao na sebe više od tri para - kamoli tuce, kao pravi šverceri rade. Pa se odluči, da zaradi po koju kintu radom za Arape. Naftaši su, iste su turske vere, pa da prodaje Bolan Pišta svoj rad. Ali se ubrzo iskaže, da ni Kuran nije sugdje isti, makar isto piše i dalje na čitavome planetu. Večina “Turaka” naime suru o zabrani kocke i rakije glatko preskoči, a nije popularna ni mnogo druga strana, o poštovanju prema ženi, o brigi za djecu, o razumije-vanju džavera i drugojačije vjerujučih, kao i Biblija na velikome djelu sveta ima iste vrste Strane slepljene, nikada se ni čitaju ni govore - a slijede najmanje. No nije Bolan Pišta pijanica nikad bio, ali što je zabranjeno tek to je interesantno. Arap dozvoljuje da se puši trava jer hašiš trava zapravo na arapskom i znači, samo je rakija strogo zabranjena. I jesu arapski čimbenici i gori od švapske carine, odmah nanjuše rakiju, pornografija i razne pileče paštete, i imam jih na sumnji, da sami i kao savjesni čimbenici zaplenjena šverc zabranjeriu robu vlastito ručno “likvidiraj u ”, i ne prave stoga nikakve razlike medju Tur-čina i ne-Turčina, izmedju Bosanca i Švabe. Rakija je rakija i pornografija je pornografija: barem si je svet kot toga potpuno internacionalam Ali nije Bosanac Bosanac da ga upravo zabrana navodi na hrabrost i dosetljivost: velika je Vlasič Planina i neprocjeniva njezina sloboda - pa kada nam se sloboda uskrati dobijemo Bosanci i “krila”. I tako u prvi arapski dučan, pa plastičnu veliku bocu, dvadeset kila šečera i isto toliko suvih šljiva, po-mješaj sa vodom, stavi na vruče sunce i pričekaj tri sedmice. Jeste ona “rakija” više zapravo šmarnica ali sloboda je sloboda pa makar trajala i samo jedan dan i sledio joj mamurluk i bolovi u želucu. Sada razumijem zašto i ovaj švapski narod počinje manj e da pije a više da puši i se ušpricava: valjda zbog toga što rakija ne samo, da je dozvoljena več ti je skoro donose i u krevet i ne rnožeš od silne reklame za nju ni pobeči, a trava i droga zabranjene su pa valjda se i ovdašnje Švabe nešto uče od nas Bolan Pišta ili su i prirodno i oni takvi. Barem mula kaže da'smo svi djeca Have i Azema a bilo tamo i Kajna i pijanog Noe! Zakulisje SKUPAJ V BORBI STOPAJ V ČORBI Butalska taknili so Butalci glave, so Tepanje! raz-glasili državo. Država tudi Butale bodo in pošljejo ogleduhe po svetu opazovati, kako se ta reč dela. Vsi mednarodni pogoji za državo so tukaj, porečejo ogleduhi, ko se vrnejo: Kurja vas in Kukanje menita, da so plotovi dvignjeni dovolj visoko in brv čez potok je dovolj globo-ko podrta, da se Butale proglase za državo. Veselo Butalci postavijo na vsak konec Butal po eno tablo z napisom: Tukaj so Butale. S tremi klicaji in še petelin je bolj po slovensko zakikirikal, vsaj Butalcem se je zdelo tako. Zupan butalski si je za klobuk namesto dosedanjega enega krivca zateknil dva, naj se ve, da je zdaj On državni predsednik butalski. In pustil si je rasti daljšo brado, saj tudi je Šprinca Marogla kot državna (ne več zgolj uboga občinska uš!) potrebovala boljše stanovanje. Resnici na ljubo, tudi staro županovo kajžo so dvignili za eno nadstropje, ampak nevoščljivci nobene priložnosti za rovarjenje ne zamude! Takoj sklenejo Butalci z Ru-kanjci in Kurjevaščani trostran-sko pogodbo: butalski traktorji s plugi lahko zapeljejo na sosednji državi (in obratno) kadar orjejo, kajti so bile Butale tako majhne brez te pogodbe, da traktorja obrniti ni bilo moč. Potem skličejo Butalci vse-butalski nogometni derbi, prvi gasilec zapiska zbor in splošno K|1 f mobilizacijo in sestavijo dve moštvi. Zenske so ta čas meje pazile, a ker je vedno še manjkal en igralec, prevzame državni tajnik pažnjo obeh golov. Nič hudega, če je padel kak gol več: v vsakem primeru so zmagali naši. In uvidijo Butalci, kako pa- metna je bila zamisel proglasiti svojo državo, kajti pred tem so v tekmah z okoličani vedno krajši konec vlekli in večje število golov prinesli in hudo dobro je vse to delo butalskim novodržavljanom. Nastal je le majhen problemček: kadar je žoga zletela v gol - out, je priletela na ozemlje sosednje sovražne države tepanjske. Da ne bi nastal diplomatski spor, so sc Butalci naredili, kot da žoga ni njihova in so kupili novo. Tepanjci pa nič. Von Ligenštul ■ Forrest Gump: Tako mislim * lil- Pisala mi je Snegulčica iz Logatca: “Po dolgem razmišljanju sem se odločila, da se Vam oglasim. Hvala za pomoč in za tolažilne besede, kajti zdaj se veliko boljše počutim, ko vem, da na tem pokvarjenem svetu obstojajo tudi dobri ljudje. Jaz nikogar ne krivim za svojo usodo, samo resno prosim in potrebujem pomoč. Zato bi bila še posebej vesela, da bi omenili gospodu Bizjaku o mojih težavah...” Draga sestra, nisem dober, ker sem Forrest Gump. Bizjaku sem takoj . . in ga po latinsko in slo ozmerjal. Ampak on ve, da ima opravka z gumpcem - zato pisnil ni. Vi ne spadate tudi v Veritas, mesečnik Vinske akademije vitezov okroglega soda, ki ji je bila botrica na Miklavžev večer gospod predsednik naše prijazne države. S tem je razširil demokracijo gladiatorjev in levov do zadnje oaze Slovenije, kjer že pod vsako smreko stoji vod centurionov odetih v pleh in se baha z odsekanimi glavami. Pokerski žur ob oblastnem koritu - raja na galerijskih stojiščih kibicira še naprej (1:0 za neumnost). Ja, bi morali vedeti, da kadar skoči komunist iz preluknjanega čevlja v sod - je to znak preskoka na naci desno - iz raje na oblast. In coca-cola veritas! Na Štefko tudi ne morete računati, ker vkuhava z mrs. “ambasadorkami” marmelado. Hilla-ry je predaleč, da bi vas slišala, zato pa ste lahko prepričani, da je od Jesenic do Gevgelije vse bolj ali manj ravno. Naš ljubljeni se ne zaveda, da je nekaj bosopetih, v raševine odetih “klošarjev” - prevrnilo Rim na glavo in da vselej pfide za Pipinom Malim - Karel Veliki za njim pa Ludvik Sveti. Veste, draga sestra, Bog je še' vedno nekje, samo vedno v drugačnem “črkopisu”, kot si predstavljamo. Problem vitezov okroglega soda pa je v tem, ker so se naučili v totalitarizmu lagati. Zdaj nehati ne morejo, ker se bojijo vsakega, ki guča po tuje in katerega sleherno besedo Butalci vedno pozlatijo. Ja, vzemite ameriškega ambasadorja, ki je bil gost Evropske hiše v Mariboru: slo je pohvalil, da je država v tranziciji, veliko dediščine socializma pa je ostalo še v glavah. Ni lepšega, draga sestra, kakor brskanje po možganih: to so počeli Stalin, Hitler in Allen Wendt v Mariboru. Lobotomija, vam rečem. Ampak je razumljivo, kajti največja država na svetu vedno pošlje v najmanjšo najbolj neresnega ambasadorja! Poleg tega največje države izvažajo samo tisto robo, ki je več ne potrebujejo - doma medtem kuhajo novo juho. Bill bo moral Allena odpoklicati, ker je slab opazovalec: Slovenija ni pošt-socialisti-čna država - ampak predpotopna. Sem že pisal Hillary: ustavite izvoz, ker smo nekateri že pogruntali, da gre za “B” zastarelo serijo, ki jo je Zahod zavrgel. Vrnemo vam tudi Milana & Štefko - ZDA so polne odstavljenih predsednikov in kraljev. Odgovor pričakujem v kratkem. Do tedaj ne kibicirajte preveč. Jaz nisem trčen, draga sestra, tako se vam le zdi: samo ne prenesem, ko ■ ta zgornji zlivajo po ta spodnjih svoje nočne posode. Edini smisel volitev je, da se oblastna karjola občasno prevrne in se iz zašpehanih šoferjev spet narede pošteni pešci, ki naj na lastni koži preizkusijo proizvod, ki so ga projektirali - državo. Zakaj bi nabijali samo po Vas? Predlog “otroškega državljanstva v Nemčiji” strokovnjaki označujejo kot “problematičnega” - in v primerjavi z drugimi zahodnimi državami za ne preveč liberalnega. Ideja, da bi v Nemčiji rojenim otrokom tujcev dodelili posebna državljanstva, je zrasla na zelniku Thea Waigla in Edmunda Stoiberja, ki sta ji našla tudi ime: “otroško državljanstvo”. Domislica je poslužila vodstvu krščanskih socialistov pri koalicijskih pogajanjih z vodjo liberalnih demokratov, Klausom Kinklom, ki se je baje pri kočljivi tematiki o tujcih v Nemčiji vrtel kot mačka okrog vrele kaše. Tako se je zgodilo. Kinke! je ponosno predstavil idejo svojim strankarskim kolegom - toda strokovnjaki in prizadeti so takoj izjavili, da je s tem ustrelil kozla. Celo Barbara Jahn, pooblaščenka krščanskih demokratov za vprašanja tujcev, je izjavila: “To je, kot če bi nekomu poklonil za nekaj številk premajhne čevlje.” Strokovnjaki trdijo, da bo predlog naletel na birokratske ovire. Otroci tujcev, ki bodo dobili nemški potni list, ga bodo morali najkasneje pri devetnajstih vrniti, v kolikor se ne bodo odpovedali državljanstvu svojih staršev. Mnogo, npr. Turkov, tega ne bo moglo in ne hotelo, ker turški zakoni o dedovanju ne dopuščajo, da bi dedoval nekdo, ki nima turškega državljanstva. Z dvojnim državljanstvom pa se krščanski demokrati ne strinjajo. Že zdaj je zakon o državljanstvu dovolj strog do otrok tujcev v starosti od 16 do 23 let: dobijo ga tisti, ki živijo Zakulisje v Nemčiji najmanj osem let in so šest let obiskovali nemško šolo. “Otroško državljanstvo pa postavlja še strožje pogoje: tudi eden od staršev mora biti rojen v Nemčiji, drugi pa mora živeti v Nemčiji najmanj deset let. V zahodnem svetu je nem-, ška, predvsem na krvi in poreklu temelječa praksa že skoraj posebnost, na kar kaže tudi naslednji pregled: ZDA: Kdor je rojen v ZDA je Američan. Možnost pridobitve državljanstva imajo tujci, ki so stari najmanj 18 let in živijo v ZDA najmanj pet let. Dvojno državljanstvo je možno. Belgija: Otrok je državljan Belgije, če je eden od staršev rojen v Belgiji ali je v zadnjih desetih letih pred otrokovim rojstvom tam najmanj pet let imel stalno prebivališče. Dvojno državljanstvo je možno. Francija: Vsak otrok med 16 in 21 letom starosti ima možnost pridobitve državljanstva, če je bil rojen v Franciji in je tam živel zadnjih pet let. Dvojno državljanstvo je možno. Velika Britanija: Rojstvo v Britaniji zadostuje, da otrok postane Britanec, če ima eden od staršev neomejeno dovoljenje za bivanje. Prejšnjemu državljanstvu se novopečenim Britancem ni treba odpovedati. Italija: Rim dopušča pridobitev državljanstva vsem otrokom med 18 in 19 leti starosti, če od rojstva legalno živijo v Italiji. Dvojno državljanstvo je možno. Nizozemska: Državljanstvo podelijo tujcem tretje generacije avtomatično že ob rojstvu. Možnost pridobitve državljanstva imajo tudi vsi drugi tujci, ki so bili rojeni na Nizozemskem in so do polnoletnosti živeli tam. Dvojno državljanstvo je možno. Avstrija: Kot v Nemčiji je tudi tu odločujoče poreklo: Eden izmed staršev mora imeti avstrijsko državljanstvo. Švedska: Poreklo je odločujoče. Tujci, stari med 21 in 23 let, pa imajo vendarle možnost postati Šved. Pogoja: od 16. leta starosti morajo nepretrgoma živeti v državi ter na Švedskem prebiti nadaljnjih pet let. Dvojno državljanstvo je možno. Švica: Tudi tu odloča poreklo. Švicarski državljan je tisti, katerega eden izmed staršev je polnopraven državljan Švice. Švica dopušča tudi dvojno državljanstvo. Španija: Otroci tujcev, rojeni v Španiji, imajo že po enoletnem bivanju v Španiji možnost pridobitve državljanstva. Vendar se morajo odreči dosedanjega državljanstva. MiO ZDRAVNIŠKI NASVETI vi sprašujete, mi odgovarjamo EX-PRESS ordinacija 1.Nekdanja FLRJ-SFRJ je bila sicer enotna država brez notranjih administrativnih meja in so v njej veljala “tržna načela” prostega pretoka ljudi in sredstev, vendar pa so bili na delu, posebej v občasnih kampanjah, tudi visoki državni interesi: ob prvi baby boom generaciji v 60-tih letih so tako zrastle štiri vrste novih zgradb ob industrijskih naseljih - dvojni bloki (na najboljši kmetijski zemlji), za “domorodce” na periferiji in za migrante (nekoliko slabši) na vmesni (“tamponski” coni) ter dve vrsti vrtnih hiš (v mirovnih predelih) - nekoliko slabše za višji sloy “domorodcev” in nekoliko “boljše” za tedaj na novo ustanovljen sloj zunanjih gastar-bajterjev - yugošvab. V 70-tih letih pa so se ob maspoku in gonji proti domačim tehno-liberalom nasprotno pojavila na drugem koncu mest očitno v veliki hitrici projektirana betonska mega-skrpucala, ki so se prav tako ad-hoc kampanjsko naseljevala z migranti, nalovljenimi po safari sistemu s tovornimi kamioni. Posledice teh kampanjskih vladnih udarcev se čutijo še sedaj v obliki med-etničnih sporov in trenj, kot tudi v čisto tehničnih-urbanističnih zagatah in množici socioloških problemov. Ti udarci niso bili edini, marveč jih poznamo še iz obdobja vojne in prve povojne ere - množični izgon Italijanov iz jadranske obale ter Nemcev iz Vojvodine ter kampanjsko razse-Ijevanje prebivalstva goratih predelov notranjosti, ki je tudi doživljalo hude osebne pretrese, ko je bilo naenkrat “presajeno” iz gorskega pastirstva v intenzivno poljedelstvo ravnic. “Revolucija s svinčnikom” na periferiji redno povzroča zagate, ker svinčnik, ki tako gladko teče po papirju, ni enako uspešen tudi na makadamu in kaldrmi. To je razlog, zakaj Američani svoje generalne direktorje vzgojijo tako, da začno kot vratarji v družinskem podjetju in ne kot pri nas, ko so se in se še vzgajajo v partijskih in organizacijskih “epruvetah”! 2. DS in SDSS - obe “osamosvojitveni” stranki sta leta 1992 doživeli hud volilni “osip”, pojavila se je SNS, “odstreljen” pa je bil tudi - Kramberger. Vse to pa je padlo v senco pravkar (tedaj) končanih predsedniških volitev v ZDA, ko je Busha na krmilu zamenjal Clinton. Slovenci tudi tokrat reagiramo kot poldrugi Martin, to je - z zamudo (simptom dolge lajtenge). Kar je v Ameriki hit, postane zunaj ZDA “hit” šele tedaj, ko to v Ameriki več ni. Busheva senca iz ZDA (88-92), se v pravi meri kaže na vzhodu šele sedaj, kot je tudi Ronnyjev nasmeh (80-88), zdrobil Berlinski zid in vzhod - vključno z yu - šele tedaj, ko RR. na ZDA sceni - več ni bilo. 3. Mladi počno sedaj tisto, kar so stari nekdaj že počeli, stari pa že počno tisto, kar mladi šele bodo. Vsa prednost mladosti je torej le v tem, da bodo mladi - tedaj stari - še tu, ko bodo starci - tedaj že pokojni - spet nekje “drugje”. Kot je dejala štafetna palica, prehajajoč iz rok v roke. Nekdaj se je štafeta začela pri Aljaževem stolpu, prešla iz rok planincev v smučarske, ko je prismučala v dolino, nato je vijugala podolgem in počez, dokler ni končala v Beogradu (danes: Beo-gard). Sedaj je štafeta množica, spremenilo pa se je tudi sporočilo: votlo leseno palico, s popisanim papirjem v sredini, je zamenjala železna, napolnjena s smodnikom. 4. Na prejšnjih občinskih volitvah so prevladovali revan-šisti, iz pol-ilegale vstopajoča Cerkev, denacionaliziranci, politični zaporniki in emigranti povojne dobe - ob mnogih par-venijih, ki so izkoristili nastalo zmedo ter stari kadri, ki so se, če le niso bili preveč kompromitirani in prestari, dobro prekvalificirali in prelakirali. Stari sistem je bil, čeprav mehak, vendar totalitaren in ko se je po 50 letih zrušil, je nastali šok povzročil mnoge probleme. Na sedanjih volitvah LV 94 se je pojavil povsem drugačen sloj ljudi? Ob notranjih povratnikih iz južnih dežel, ki morajo svojo levo pripadnost zanikati z vključevanjem v desne stranke, je predvsem opazno, da občinski sveti postajajo dvojna borza dela - razen “naci” strank, ki odkrito navajajo svojo lastno brezposelnost, bi se posebej delavci tistih podjetij, katerih generalni direktorji so kandidirali za svetnike na listah “udbo” strank - morali zamisliti tudi nad lastno usodo! 5. V nasprotju s skrivenčenimi figurami iz prejšnjega Zakulisje ZDRAVNIŠKI NASVETI .vi sprašujete, mi odgovarjamo EX-PRESS ordinacija režima, so bili pravi suvereni šefi medijev. Danes so šefi medijev zviti kot preste (medtem ko dajejo navadni novinarji vtis -suverenov). Prav tako pa tudi državni suvereni zgledajo zgolj kot - biciklisti. Ali to pomeni, da Slovenija že ni več suverena dežela, oziroma da je že v Evropo inkorporirana - občina? Da bi mogel pravično odgovoriti na vaše vprašanje, bi moral najprej vedeti vašo pozicijo kot spraševalca: če ste biciklist po rojstvu, potem je odgovor da, če pa ste biciklist po sili razmer - potem je odgovor ne. Stranki je treba vedno -ugoditi! 6. Jernej Jung sprašuje Milana Kučana, Janeza Drnovška in Jožefa Školča “ali podpirajo protidržavno delovanje teh dveh organizacij” (Helsinški monitor in Civil Link, op.p.) “njuno rušenje pravnega reda in spodkopavanje odločitev slovenskega obrambnega ministrsta. Kako se lahko tuji državljan, še posebej državljan Zvezne republike Jugoslavije, politično udejstvuje v naši državi na tako pomembni dolžnosti, kot je varovanje človekovih pravic?” Štos je prozoren: predsednikoma (Školča izvzemam) je treba omogočiti, da odgovorita, ker vesta, kako je s kršitvami človekovih pravic v Sloveniji. O prilagajanju razmeram več pri dr. Carlu Gustavu Jungu, o razmerjih med bivšimi “komu-nardi” pa - Hermanu Jungu. Junaštvo je varovanje države pred tujimi državljani, čojstvo pa je, če država brani tudi in predvsem tuje državljane pred samo seboj. Ombudsman je internacionalni prevod te (izvorno črnogorske!) definicije, za katerega slovenščina še nima ustrezne domače razlage: sicer na primer ex policijski minister ne bi bil - ombudsman. Slo oblast gornje razume očitno v najslabši bizantinsko-čaršijsko različici: kadija tuži - kadija sudi. Ombudsman je predstavnik čojstva, ki brani državljane pred državo in so tuji državljani kot prvi poklicani, da opozarjajo na kanibalizem državnih organov. 7. Prebral sem Protest skupine razumnikov iz vsega sveta (Družina, 4.decembra 1994) v zvezi z izjavo predsednika ZLSD Janeza Kocijančiča (,..”da bi se stari gospodje iz Argentine in ZDA morali vrniti domov in pustiti sodobno Slovenijo brez svojih travm”...). Sprašujete vse “komuniste in njihove somišljenike, ali se z njo res strinjajo”? Nisem član ZLSD ne njen somišljenik. Že nekaj let je, kar sta mi izpadli leva in desna polovica vidnega polja. Zato se čutim s Protestom izzvanega: ne strinjam se z izjavo gospoda Janeza Kocijančiča. Ali kot bi dejal moj prijatelj: jabolko ne pade daleč od drevesa (zato pa konča v kompotu). Čebela od cveta do cveta pobira med (zato pa ima - želo!). Sokratova definicija resnice je v tem, da se krt boji svetlobe in da noj smatra, da je on puščavska izvedba Noetove barke. Razlika je očitna: “Čombe” (pati-plati) je sicer bil poražen v olimpijadi, ker je pri prsnem plavanju drsal po tleh, pri hrbtnem pa se zatikal ob mostove, ampak - cela Amerika (vključno z Billom in Hillary) je sestavljena iz ljudi s travmo - in brez domorodsko nostalgične vate &plenic! Svoje I.Q. travme naj gospoda z butalskim pedigrejem rešuje kako drugače in ne z zaplankanostjo ter psihičnim incestom! Dr.Schickel-Schwarze Praxa-Gruber,I.r. n Zakulisje Hrabra reševalna akcija v okupirani Evropi Stari pisker pred Razvpiti zapor še iz časov Kraljevine Jugoslavije je postal pomembne za okupatorja že v prvih dneh okupacije. Ko so Nemci 14. aprila 1941 vkorakali v Celje, je Gestapo že čez dva dni pričel z aretacijami. V slabem mesecu je bilo v Starem piskru že okrog 700 zapornikov. Predvsem komunistov, aktivistov Osvobodilne fronte in njihovih simpatizerjev, ki so bili privedeni pretežno iz Šmartnega ob Paki, Vojnika, Žalca, Šaleške doline ter Gornje savinjske doline. V zapor so odhajali Slovenci “Politisch verdaechtig”. Gestapovci so iz njih skušali izvleči predvsem imena članov in simpatizerjev Narodno-osvo-bodilnega gibanja, Komunistične partije Slovenije, SKOJ-a, njihovo organiziranost ter imena ljudi, ki so proti Veliki Nemčiji. Da so se zaporniki hrabro držali, je razvidno iz poročil Gestapa in komand SS-a. Pričevanja sorodnikov, ki so v zapor in iz njega nosili perilo, nedvomno dokazujejo, da so se okupatorji pri zasliševanjih posluževali najbolj brutalnih metod fizične prisile, saj so domov praviloma nosili krvavo in raztrgano perilo. Ker se zaporniki niso zlomili, se je teror stopnjeval vse do najhujših mučenj in celo streljanja talcev, in to brez sodišč in brez sojenja. Smrtne obsodbe ukaze za ustrelitev je do polovice leta 1942 podpisoval vodja civilne uprave za spodnjo Štajersko Uebereiter.' Od takrat dalje so to moč imeli vodje SS-a in policije. Vsak potepuški pes je bil več vreden od človeka - Slovenca. Meščani Celja so imeli “čast in privilegij”, da so slišali vsako usmrtitev. Od prve, 4. septem- bra 1941, ko so na dvorišču “piskra” ustrelili 10 talcev, do zadnje, 15. avgusta 1942. V slabem letu so Nemci ustrelili 374 ljudi, od tega 49 žensk. Najhuje pa je bilo 22. julija 1942, ko so v enem samem dnevu ustrelili sto talcev. Pregovorna nemška natančnost je tudi tu pokazala vso hladnost in brezobzirnost. Talce so, v skupinah po pet, vodili na dvorišče in jih postavili pred zid. 10 metrov stran je stal strelski vod, ki je štel 25 vojakov v skupinah po pet v dveh vrstah. Na enega talca je strelja- lo po pet vojakov. Trije iz prve vrste v prsi, dva iz druge vrste v glavo. Poveljnik enote, zdravnik in drugi so stali ob strani, nadaljnjih 10 metrov za strelskim vodom je stal drug strelski vod. Nemška natančnost je skrbela, da se vojaki preveč ne utrudijo, zato so se vodi menjavali pri vsaki novi skupini talcev. Da bi psihološko vplivali na talce, njihove sorodnike in javnost, in da bi v ljudstvu vzbudili prepričanje, da je upor proti nemški sili nesmiseln, so Nemci vse do oktobra 1942 talcem dovolili pisati poslovilna pisma. Vsebina pisem, ki se jih je ohranilo približno za četrtino, pa je razvidno, da so s tem dosegli ravno nasprotno. Talci so svojce pozivali k ponosu, hrabrosti ter na vero v svobodo in prihodnost. Da je bila celjska garnizija zelo pomembna, priča tudi podatek, da je že pet dni po zasedbi Celja mesto obiskal sam Heinrich Himmler, nemški notranji minister. Kljub temu, da so bile okupatorjeve aktivnosti vsled velikega gospodarskega in političnega pomena, ki je pogojeval močno policijo in vojsko, zelo obsežne in za prebivalstvo (posebej udeležence NOB) zelo nevarne, se je razvijala in delovala organizacija in gibanje KPS, SKOJ-a in Osvobodilne fronte. Prihod 14. divizije na Štajersko pa je razmahnil partizansko gibanje, jeseni je že bilo nekaj osvobojenih ozemelj (Zgornja Savinjska dolina, del Pohorja in Kozjansko), novembra 1944 je bil ustanovljen okrajni komite KPS za Celje, delo ilegalcev, članov OF, SKOJ-a in simpatizerjev NOB je bilo vzorno in mnogi, dosti je že pokojnih, si zaslužijo vsaj omembo v tem spisu, vendar zaradi pomanjkanja prostora tega ne moremo storiti. Na ilegalnih sestankih so često govorili o mučenjih v Starem piskru. Pisker so vsak dan polnili z novimi žrtvami, praznili pa so ga z ustrelitvami, del zapornikov pa so odvedli v koncentracijska taborišča (predvsem Dachau in Aschvvitz). Prve ideje o osvoboditvi zapornikov so aktivisti imeli že leta 1941, vendar je bil zapor zelo dobro varovan - alarmne naprave, posebne ključavnice, bodeča žica. Poleg tega je imela redna posadka straže (25 vojakov) telefonsko zvezo s celjsko garnizijo, od koder so enote SS in policije lahko takoj priskočile na pomoč. Zato je bilo nujno pridobiti pomoč iz zapora samega. Paznik Ivan Grad je bil najprimernejši, bil je že od prej zaveden sodelavec. 14. decembra 1944 je od njega prišlo obvestilo “da nameravajo Nemci že naslednji dan ob petih zjutraj odpeljati približno 80 zapornikov v Maribor na streljanje. Zapornik, predvideni za ustrelitev, so že ločeni od OSVOBODITELJI, prva vrsta od leve na desno: Riko Presinger Žarko, Ivan Grobelnik Ivan, Martin Klančišar Nande, Dominik Lebič Boris, druga vrsta od leve proti desni: Jože Gaber Brus in Jože Zelenka Očka Zakulisje 23 drugih v dveh celicah. Vsako odlašanje je pogubno.”. Ukrepati je bilo treba hitro. Pri športnem igrišču Glazija se je zbrala skupina partizanov, ki je do tod iz Slatine prepešačila po snegu več kot deset kilometrov. Vodja te skupine, Riko Presinger - Žarko je na hitro porazdelil naloge, previdno so se skozi mesto pritihotapili do zapora, kjer jih je čakal paznik Ivan Gradnik. Ostale paznike so hitro razorožili, prav tako stražarje, ki so jih zaprli v celico. Blokirali so telefonsko zvezo z garnizijo, paznik simpatizer pa je odprl vrata celic. Ker bi organiziran odhod iz mesta zbudil pozornost, so bili po osvoboditvi zaporniki prepuščeni samim sebi. Skupina osvoboditeljev se je brez izgub že ob petih zjutraj vrnila v Slatino. Iz nemških poročil je lahko razbrati, da so se pobegli zaporniki dobro znašli, saj so številne patrulje izmed 129 osvobojenih zapornikov ujele le 21 beguncev. Ta akcija šteje za največjo rešilno akcijo na Štajerskem v tistem času in je zelo pomembna za dvig morale prebivalcev na vsem Štajerskem. Še enkrat se je pokazalo, da teror in vojaška premoč še ne pomeni zmage in da je na tuji zemlji še takšna premoč zelo občutljiva in ranljiva. Te dni, ko obujamo spo-, mini na tiste težke čase pred petdesetimi leti, ko je slovensko ljudstvo bilo boj za svobodo, je moralna in domoljubna obveznost vseh Slovencev, spomniti in pokloniti se spominu vseh padlih in ustreljenih borcev, talcev, komunistov, članov Osvobodilne fronte in njihovih simpatizerjev, ki so bili zaprti v Starem Piskru. Svoja življenja so dali za našo srečnejšo in lepšo prihodnost. Mag. Konrad Kolšek Manko krščanske demokracije Če je Stanič ustanovil nekakšen krščanski “Kumrovec”, ima za to organizacijsko potezo zagotovo svoje razloge. Deficitarnost te stranke na polju kvalificiranih političnih aktivistov pa ni edina slabost, kajti podobne vrzeli imajo tudi na gospodarskem področju. Mnogo je konvertitov, na katere morajo budno paziti, kar jim jemlje del operativnih energij. Tega se dobro zavedajo, zato se pogosto obnašajo kot nekdanja partija - tiho sprejemajo konformiste, pri čemer računajo na postopno izboljšanje kvalifikacijske strukture, kar pa se ne bo zgodilo prej kot v prihodnjih desetih letih. Razmisliti bi veljalo tudi o tem, koliko časa bo še trajala inercija nekdanjih struktur na levici; zakaj liberalci in prenovitelji ne razmišljajo o svojem “Kumrovcu”. Deloma to vrzel sicer zapolnjuje fakulteta za družbene vede, vendar ne v “zaup-niškem" smislu. Sploh pa naj opozorim na spopade med strankami, ki potekajo na t. i. levici, torej med liberalci in prenovitelji. Tovrstni obračuni so morda še bolj brezobzirni kot z demokristjani, s polno močjo pa bodo izbruhnili že v bližnji prihodnosti. Danes jih lahko čutimo zlasti v gospodarstvu, kjer se bije boj za obstanek med “političnimi pokrovitelji”. Kako bo to odsevalo v razvojni politiki, je mogoče ekstrapolirati iz prometne in denarne infrastrukture. Konstrukcija stvarnosti Če naj verjamemo množičnim medijem, ofenzivi navzočnosti državnih struktur v vseh porah, potem je to zelo dvomljivo znamenje za državo v tranziciji. Kajti pozornost javnosti se stalno usmerja na vedno iste točke, kot da jih -življenje samo nikamor ne premika. Pri tej konstrukciji so seveda možne zelo krčevite manipulacije, brez kakih posebnih refleksij na sedanjo stvarnost. Ostala bo samo konstrukcija. Recimo, zunaj fokusa je ostalo sporočilo srbske pogajalske ekipe o sukseciji, češ da je država razpadla s krvavo državljansko vojno, kar naj bi bilo izhodišče za pogajanja v Haagu -nov dokument, poleg tistega, ki ga je pripravila dosedanja Badinterjeva komisija. Jugoslavija s sprejetjem tega dokumenta pogojuje svojo udeležbo na pogajanjih, kar pomeni predhodnico, ali celo neposredno napeljuje na sklep, da so se separatisti z orožjem v roki odcepili, sedanja država pa je državnopravna naslednica nekdanje države istega imena. Srbski pogajalci že imajo spisek terjatev, medtem ko se ostali udeleženci o tem še pogajajo. Glede na prizadetost ali “neprizadetost” slovenskega dela je gornji predlog vsaj tako pomemben kot prepir o Trdinovem vrhu ali Sveti geri. Razen zunanjih dolgov bi vse ostalo lahko urejali po presedanu razpada Avstro - Ogrske; prvič zato, ker bi bilo načelo sedanjega stanja v teritorialnem smislu mnogo cenejše za Slovenijo; drugič pa zato, ker bi tako razblinili marsikatere iluzije o t. i. skupni prihodnosti na Balkanu, postavili razmejitev med vsem tistim, kar spada med prvorazredne nacionalne interese in psevdo-političnimi dejanji samoohranitve sedanjih struktur. 24 Popotnik Preobrati v posameznikovem življenju so včasih tako burni, da bi bili neverjetni, če bi bili napisani kot fikcija. Vojna je čas še posebno intenzivnega dogajanja. Si lahko predstavljate, da lahko usoda slovenskega slikarja, ki je bil poslan v Bosno za profesorja na gimnazijo, potegne najprej v uniformo jugoslovanskega oficirja, potem pa v taborišče, med NDHjevske domobrane in v ustaški zapor, potem pa med četnike in kasneje med bosanske in na koncu še slovenske partizane? Pred petimi leti umrli Dore Klemenčič Maj je bil umetnik, po duši, srcu in razumu. Njegov opus sega od partizanske grafike do mističnega simbolizma, od fantastike do poetičnega realizma. Znameniti ljubljanski boem je bil kulturni politik, likovni teoretik, literat in navdušen popisovalec dnevnika. Znan je bil tako po svoji širokopotezni intimi, kot po zagrizeni nepre-makljivosti svojih stališč. Odlomki spominov na njegovo doživljanje vojne, ki jih objavljamo v našem feltonu, nam bodo prikazali umetnikovo videnje Bosne in vseh njenih nezaslišanih narodnostnih in kulturnih ekstremov, obenem pa nam bodo obogatili razumevanje današnjega dogajanja, ki je osupljivo podobno tistemu pred petdesetimi leti. V nekem kraju južno od Banjaluke sta se predala partizanom dva bataljona skupaj z domobranskim polkovnikom in drugimi oficirji. In še mnoge druge postojanke. Med domobranskimi oficirji je bilo mnogo simpatizerjev partizanstva. Sabotirali so na vseh koncih in krajih. Zato so pričeli ustaši med domobrance vnašati ustaše brez znaka U. Ustaši naj bi bili nekakšen borbeni motor za domobrance. Toda dogajalo se je, da so v bojih proti partizanom taki ustaši popadali, od domobrancev pa nobeden. Domobranci so bili arzenal za partizane. Videl sem domobranca, ki so ga sedemkrat ujeli partizani in ga pustili nazaj. In vsakokrat je pri partizanih pustil eno puško. Na obrazu mu je bil pritajen nasmešek, ko mi je to pripovedoval z veliko prosto- dušnostjo. - Sedaj pa mi ne dajo več orožja. V kuhinji lupim krompir. - Takih je bilo več. Ustaši so besneli. Z noži so poklali cele vasi, kar je bilo živega. Posebno tiste okrog Banjaluke. Takrat, ko sem bil tam v kasarni, so poklali veliko in obsežno vas Drakuliče in Rakovico, kjer so bili sami Srbi. Pri tem se je najbolj izkazal fra Filipovič, pater frančiškan iz samostana severno od Banjaluke, kjer so izdelovali žganje in čokolado. Oblekel se je v talar in šel pred ustaško četo. V roki je imel velik križ in je klical ljudem, naj gredo v hiše, kjer jih bodo pokatoličili. Ustaši, ki so šli za njim, so klali ljudi. Hišo za hišo. Tako so poklali vso vas, da naslednja hiša ni vedela, kaj se je v prejšnji zgodilo. Le dve deklici sta ostali živi, ki sta se skrili pod posteljo, Dore Klemenčič Maj - Avtoportret kjer ju ustaši niso opazili. Ustaši so se hvalili z odlično organizacijo fra Filipoviča. On je namreč poklical v hišo toliko v kute preoblečenih ustašev, kolikor ljudi je klečalo pred Filipičevim križem. Tako so v hipu zaklali vsak svojo žrtev, da skoraj niti krika ni bilo slišati. O tem pokolu je pripovedoval nek katoliški duhovnik rezervnemu oficirju Harzlu iz Zagreba. Govoril je z nasmehom in brez vsakršnega prikrivanja ali vsaj trohice sramu. Harzel ga je poslušal brez revolta in brez navdušenja. Ko je far odšel, se je obrnil k meni in skomignil za rameni, rekoč: “Ustaši mnogo koljejo. Malo preveč koljejo. To ni dobro.” To je bil eden tistih ljudi, ki bi mirno tarokirali, ko bi v sosednji hiši ubijali ljudi, vmes pa bi soseda vprašali: “Koliko veliš, da su ih pobili? A jeli to sve danas? - Jeli? Au bogati!” - A niti ni pristaš koljačev. Takoj ti bo dal prav, če boš kaj rekel zoper nje: “Pa da, i ja tak velim... Ovo nema smisla.” Pri tem pa ne bi niti za trenutek obrnil oči od kart. Tovrstna “miroljubnost” je mor- Popotnik 25 da najbolj razširjen “humanizem”. Moral sem spati v kasarni. Spal sem v isti sobi kakor Harzel. Ne vem zakaj, kajti Harzel ni spadal v našo četo. Nekega dne, ko sem bil sam v sobi, sem polistal v neki knjigi, ki je bila na Harzlovi nočni omarici. Iz nje je padel listek, na katerem je bilo moje ime, poleg pa datum 9. XII. 1941. Takrat sem prišel v Banjaluko. Kaj naj bi to pomenilo? Pobral sem listek, ga vtaknil v žep in takoj odšel iz sobe. Paziti moram na vse, posebno na to, kaj govorim z nepoznanimi ljudmi. Ta nerazumljiva malenkost me je vznemirila. Razmišljal sem, kaj sem govoril z ljudmi, ki ti na videz pritrjujejo ali pa vsaj ne govorijo, a za hrbtom te bodo izdali. Potrebna je skrajna previdnost. Če igram dvolično vlogo, jo moram igrati dobro, sicer je bolje, da takoj zginem v hribe. Lojalnega se moram delati do ustašev, do nezaupljivih moram biti molčeč, zaupljiv pa sem lahko samo do Marine skupine in do Kobala. Sicer pa besede ne zaležejo dovolj. Kdor je nasprotnik ustašev, ga bodo v njegovem prepričanju podpirali ustaški zločini, kdor pa je v tej tako ostri situaciji še dvomljivec, je idiot. Potrebna so dejanja. Partizani so zavzeli žander-marijsko postajo v Čelincu nedaleč od Banjaluke. Tam je bilo prek stopetdeset žandarjev. Posebne bitke ni bilo. Le šest žandarjev je padlo. To so bili tisti, ki so bili na stražarskih mestih in se' niso hoteli predati. Akcija je bila izvedena sredi noči. Ostale so speče razorožili, jim deloma odvzeli uniforme, tako da so pricapljali v Banjaluko po velikem snegu kot prava razbita vojska, ko so nekateri prišli v copatah, v spodnjih hlačah, drugi ogrnjeni v neke ženske cunje, tu in tam je še kateri nosil žandarsko kapo s kokardo, na kateri je pisalo NDH. Banjalučani so si prišepetavali, se posmihali v pest, drugi pa o tem glasno govorili v ponarejenem revoltu zopet te preklicane četnike in komuniste, ki jih visoki sneg nikakor noče' ugonobiti. Potem smo zvedeli, da je komandir te postojanke bil neki Majer, Slovenec, da so ga ustaši ujeli in takoj ustrelili. Padlih šest žandarjev so pripeljali v Banjaluko, da jih pokopljejo v navzočnosti cele banjaluške garnizije. Tudi naša novaška četa je morala biti poleg, da čuje nagrobni govor. Dolga kolona domobranske vojske se je počasi 'pomikala proti pokopališču. Ob strani se je pokazalo troje sani, ki so jih vlekli trije mali bosenski konjički. Na saneh so bile natovorjene civilne obleke, revne oguljene posteljne odeje in blazine. Na vsakem teh kupčkov “vojnega plena” je sedel ustaš z nemško čelado iz prve svetovne vojne. Vso to revščino so ustaši zaplenili po poklanih vaseh in jo vozili v svojo kasarno. Na drugi strani naše kolone so žandarji vodili mladega fanta tesno z žico zvezanih rok proti pokopališkemu obzidju. Obraz mu je temno posinel od mraza in smrti, ki bo prišla vsak trenutek. Nisem videl, ali vodijo še koga, ali pa jih imajo že ob obzidju. Se nadaljuje Dore Klemenčič Maj - Skica iz taborišča 26 Glasba Damin gambit na disku in kaseti V oktobru je pri založbi Arthea ob pomoči Kluba goriških študentov in ljubljanskega ŠOU-a izšel istoimenski laserski in kasetni prvenec novogoriškg skupine Damin gambit. Skupina je na izdajateljski debi čakala presentljivo dolgo, celih šest let, vendar pa ima slednje tudi svojo prednost, saj se je v tem času razvila v izkušeno in rutinirano rockovsko zasedbo. Pravzaprav bi kot dejanska starost zasedbe morala obveljati znamka treh let - toliko časa namreč skupina deluje s polno paro. Skupino sestavljajo kitarist Borut Maraž, basist Dean Brilj, bobnar Sergej Randelovič ter pevec Aleš Faganelj in kitarist David Šinigoj, ki tudi ustvarjata glasbo in besedila. Damin gambit smo na koncertnih prizoriščih spoznali predvsem po funkovsko obarvanem rocku, ki je našel korenine v skupinah, kot so Simple Minds ali, kot pravijo sami, v rocku nekdanjih jugoslovanskih skupin. Tudi material za kompaktni disk, ki so ga novogoričani posneli pol v ljubljanskem studiu 26, pol pa v studiu Rose, povsem korektno odraža njihov glasbeni slog. Sicer pa je izid CD-ja in kasete nekakšen mejnik, s katerim skupina zaključuje prvo obdobje ustvarjanja. V bodoče se nameravajo podati še bolj v funkovske vode, album pa bodo v tem in naslednjih mesecih promovirali po vsej Sloveniji. $$$ V torek, 13. decembra bodo v klubu K4 v Ljubljani nastopili MILADOJKA VOUNEED. $$$ V petek, 23. decembra bo v Gala dvorani na Metelkovi koncert skupine BABY CAN DANCE iz Ljubljane, ki bo hkrati tudi promocija njihove kasete, pred kratkim izdane pri založbi FV. $$$ V Četrtek, 29. decembra v isti dvorani KUD IDIJOTI! $$$ V koprskem MKC-ju bodo silvestrovali z nizozemci ANARCRUST. $$$ Izšla je nova številka STRIP Bumm Z MESOREZNICO NAD STRIP 7reba je priznati, da so / tile Stripburgerji prekleto žilavi. Ko smo že mislili, da jim ne bo uspelo, so se pojavili boljši, močnejši, reprezentativnejši in sploh bolj burgerski kot kdajkoli. Tako kot v stripu. Njihov zadnji Stripburger z redno označbo 4-5 prinaša na stotih (100!) straneh okroglih dvajset pripevkov, seveda večinoma v stripu. Poleg svetovno znanih avtorjev, na katere opozori uvodnik, in sicer Aleksandra Zografa, nove zvezde evropskega in ameriškega undreground stripa, Mary Fleener, ene najbolj reno-miranih avtoric ameriškega novega stripa in Edmonda Spiertsa-- Inktvisa, dobitnika nagrade za najboljšega neuveljavljenega avtorja na dnevih stripa v Haarlemu, nas uredništvo stripburgerja seznanja še z mnogimi domačimi in tujimi avtorji, vsebino pa popestri še s tematskimi eseji in novicami iz sveta stripa. < LESTVE > < LESTVE > < LESTVE > < LESTVE < > LESTVE < > LESTVE< > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE > TEEN TOP 10 ZDA TOP 10 Slovenija - Ultrazvočne erozije radia MARŠ 1. Cotton Eye Joe - REDNEX 2. Always - BON JOVI 3. PII Make Love To U - BOYS II MEN 4. Baby Come Back - PATO BANTON 5. Secret - MADONNA 6. Let The Dream Come Trne - D.J.BOBO 7. Saturdav Night - VVIGHFIELD 8. Sweet Dreams - LA BOUCHE 9. Love Is Ali Around - WET VVET WET 10. Oh Baby I .... - ETERNAL 1. Til Make Love To U - BOYS II MEN 2. Ali I Wanna Do - SHERRVL CROW 3. Another Night - REAL McCOY 4. Herc Comes The Hottsteper - INI KAMOZE 5. Secret - MADONNA 6. Endless Love - MARIAH C/LUTHER V 7. Stay -LISA LOEB 8. Speed - BILLY IDOL 9. VVhat žs The Frequency,Kenneth - R.E.M. 10. When Can I See You Again - BABVFACE 1. GREEN DAV - Welcome To Paradise 2. SENSER - AGE Of Panič 3. S HANE MACGOVVAN - That Woman’s Got Me Drinking 4. HEADSVVIM - Gone To Pot 5. OFFSPRING - Self Esteem 6. CRANBERRIES - Zombie 7. SICK OF IT ALL - Scratch The Surface 8. PEARL JAM - Spin The Black Circle 9. CRAMPS - Ultra Twist 10. SINEAD 0’CONNOR - Fire On Babylon Amos, Los Angeles GAGGER Strip Zogarf, Pančevo Sitar, Poljane: POVRATAK MALOG PRINCA ^asedba je tokrat bolj internacionalna. Kot pravijo ustvarjalci, so v maso za njihov burger namleli dobršno maso slovenskega, hrvaškega, srbskega, bosanskega, ameriškega, holandskega in italijanskega mesa. Tako pridobljena mesna masa pokriva široko tematsko paleto, ki jo s plati absurda zastopajo Bota, Obscurator, Jantolek in Fenix, zafrkantsko sekcijo prevzameta Al Zubi in Redža, medtem ko se Mr. Jožo in Sitar poglobita v človeško duševnost. Tu so še seveda nadrealistični Zograf, Zattera in Durham, urbani Amos, najstniški Sovec, Lola in Prinčič ter cinično angažirani Ruijters. S kataklizmo se spoprimeta Štrakl in Intktvis, Mary Fleener pa skozi spomine na svoje odraščanje govori o moderni, nemalokrat zadrti ameriški družbi. ^tripburgerji za ^ naslednjo številko napovedujejo gostovanje priznanega stripovskega avtorja, Igorja Kordelja, kakor tudi drugih bolj in manj znanih imen. Dober tek. Šport 'Iv.' teTirr TsFTrfT-T-s ■■ ?vErr'nKT * l ' " Vj i.TXT.l I Wmmm* gt :;f b mm Brooke Shields: “Andre je moški mojega življenja!” Svojo pravo srečo je Brooke Shields našla pod večnim soncem Floride v naročju Andreja Agassija. Neločljiva sta že slabi dve leti. Kot prava moderna zaljubljenca sta si najlepše in najintimnejše izlive nežnosti pošiljala po faksu. Tako je ves svet izvedel, kdaj jo je Andre zasnubil in od kdaj “večna devica ameriškega filma” ni več - devica. On jo je zasnubil in - se vrnil v vrh svetovnega tenisa. Njegova zmaga na odprtem prvenstvu ZDA v bistvu ni veliki come - back teniškega asa, temveč zmagoslavje ljubezni. Po neuspešnem letu, polnem porazov, je Andre Agassi, poleg Brooke, našel samega sebe na teniških terenih in se z zmago nad Michaelom Stichom vrnil v veliko deseterico svetovnega tenisa. Vsem, ki vsaj malo spremljajo sedmo umetnost, je znana zgodba Brooke Shields in njene (pre)ambiciozne matere Tery. Tery si je vbila v glavo, da se bo njena lepa hčerka proslavila na filmu in si našla dobro partijo za zakon. Kar zadeva film, se Brooke kljub številnim zvezam svoje matere ni prebila med zvezde. Njena edina večja vloga je bila v že pozabljenem filmu “Modra laguna”, limonadi, ki nima kakšne umetniške vrednosti. Pri iskanju moža pa je njen spisek mnogo daljši. Z mamino pomočjo je svoje čare preiz- kušala na mnogih lepih mladeničih z evropskih dvorov in v ameriškem jet-setu. Mladenič je moral izpolnjevati samo en pogoj: bogat dedič z dobrim rodovnikom. Tako so bili po vrsti tarče princ Albert Monaški (njegova sestra Čarobne Mona-ška je, ko je izvedela za namene Brooke in njene matere, vzkliknila: “Kaj, ta lovača na prestolu moje matere? Nikoli!”), kentski vojvoda, sin princese Margareth (na dvoru so jima odkrito povedali, da nista dovolj “no-blesse” za njih), John F. Ken-nedy mlajši (zastonj - nekaj bežnih flirtov in konec). Tem so sledili Jullian Lennon, John Travolta, Michael Jackson, Julio Iglesias in drugi. “Lahko bi se poročila z vsakim od njih. Vendar tega nisem storila, ker hočem svojo nedolžnost podariti moškemu mojega življenja, bodočemu očetu mojih otrok. Ti gospodje si tega niso zaslužili.” Tako Brooke Shields o teh svojih zvezah. Brooke s svojim dedom, nekoč desetim igralcem tenisa v Ameriki, pogosto obiskuje teniške turnirje. Aprila 1993 je na nekem turnirju na Floridi spoznala Andreja Agassija in od takrat sta neločljiva. Brooke, čeprav šest let starejša od Andreja (ona 29, on 23 let), je zaljubljena kot pubertetnica. Kot prava moderna zaljubljenca sta si najlepše in najintimnejše izlive nežnosti pošiljala kar po - faksu. Tako je ves svet izvedel, kdaj jo je Andre zasnubil in kdaj sta šla skupaj v posteljo. ■ “Če se dva ljubita, morata to tudi pokazati, ljubezen se ne sme skrivati,” pravi Brooke. Ko so jo vprašali, zakaj ravno Andre Agassi, je odgovorila: “Andre je čudovit, čuteč, nežen in vznemirljiv. Razen tega je zelo prijazen do moje mame. Tery ga obožuje, pravi, da ni pokvarjen in zloben kot drugi. Šport Odkar sem z njim, me mama sploh ne spremlja in ne kontrolira. Moj angel varuh je zdaj moj zaročenec Andre.” Zares sta vedno skupaj. Ko je Andre na turnirjih, ga Brooke spodbuja s tribune. Če izgublja, je nesrečna zaradi poraza ljubljenega moškega. Če zmaguje, njenemu veselju ni konca. In še, odkar sta skupaj, gre Andreju vedno boljše, niza uspeh za uspehom. Ko je bil še zaročen z Barbaro Streisand, je doživljal poraz za porazom in na ATP lestvici padel celo na 30. mesto. Barbara, dvainpetdesetletna igralka in pevka bi mu lahko bila mati (njen sin Jason Gould je sedem let starejši od Agassija), se je do njega obnašala pokroviteljsko in gospodovalno. “Kolikor me je Barbara ovirala, toliko bolj me Brooke podpira,” je v intervjuju za “Nevv Look” povedal Agassi. Pa vendar, stara dama vendar ni tako zlobna, kot jo poskušajo v povezavi z Agassijem predstaviti mediji. Ko je izvedela za njuno ljubezensko idilo, jima je poslala vstopnici za njen koncert v Kaliforniji. Baje so se tisti večer vsi trije imeli sijajno. Nekega večera, pri izredno romantični večerji ob svečah, je Andre zasnubil Brooke. Ta je, s soglasjem matere Tery, seveda, komaj dočakala, da je rekla m j v ■ “da”. Poroka je napovedana za prvo polovico decembra. Vendar! Na odprtem p-rvenstvu Kanade v septembru se bodoča gospa Agassi ni pojavila na tribunah. V rumenem tisku so se že pojavile vesti o končani idili, ki pa so se hitro izkazale za lažni alarm. Brooke ni prišla na turnir samo zato, ker jc ravno takrat kupovala poročno obleko. Prečudovita obleka jc stala 40.000 dolarjev. Ko se je preselila v njegovo stanovanje, je pogumno oznanila: “On je moški mojega življenja. Andre je prvi moški, s katerim sem spala!”. Torej, “večna devica ameriškega filma” ni več devica. V pričakovanju velikega dogodka, poroke, se Brooke Shi-clds strastno uči igrati tenis. Vnukinji nekdanjega šampiona in bodoči soprogi mladega teniškega asa se sanje, ki jih imajo danes mnogi mladi, končno uresničujejo. Njen učitelj je Andre Agassi, eden od desetih najboljši svetovnih tenisačev. Ta isti fant, ki je zaradi nje osvojil odprto prvenstvo ZDA. MiO GLASBENA UH MATICA MARIBOR u ! v \\ \\ ► ' * - . ffiHi m .• vy [ |> ~ l|f|A x v' v Ifc A;; a ■ ■ ; ■ v/LC .. . .. ...C "■ i ; H 75 let GLASBENE MATICE MARIBOR - 75 let GLASBENE MATICE MARIBOR - 75 let GLASBENE MATICE MARIBOR Pogled v preteklost (7) Sekcija, ki ji je bil zagotovljen stalen obstoj, je Her-mankova LUTKOVNA SEKCIJA. Tej se je po večkratnih selitvah slednjič posrečilo dokopati do dobro opremljenega lutkovnega odra v Zadružni dvorani ob izdatni pomoči Društva prijateljev mladine in Sveta Svobod in prosvetnih društev. Sekcijo je devet let uspešno vodil znani lutkar Janez Kadiš. Preko 600 predstav je obiskalo okrog 70.000 otrok in odraslih, zanimanje za kvalitetno delo sekcije stalno raste. Skoda, da se še marsikdo ne zaveda, kako važno vzgojno sredstvo je to za naše najmlajše. Novi vodja lutkovnega gledališča Danilo Vrane je uspešno delo sekcije še poglobil in z novimi posegi osvežil zanimanje zanj. Tudi PLESNO - ŠPORTNI SEKCIJI in PLESNI ŠOLI, ki obstojata že dobrih deset let pod vodstvom požrtvovalnega Danila Hanžureja, ni odrekati vzgojnega pomena, čeprav tega nekateri še ne uvidijo. V času obstoja je sekcija organizirala vrsto plesnih turnirjev, bodisi medklubskih, internih ali mednarodnih. Trener sekcije je diplomirani plesni učitelj Lud-ovik Simončič, pod čigar vodstvom deluje tudi plesna šola, ki je imela vsako sezono po več mladinskih tečajev in tečajev za odrasle z okrog 1400 tečajniki vsakokrat. Kulturnost tečajev pod stalnim nadzorstvom kakor tudi plesnih turnirjev sta vredna pohvale, škoda le, da v teh letih ni bilo mogoče doseči večje množičnosti in privabiti k treningu več dobrih plesnih parov. Zdaj sta za mednarodne turnirje usposobljena le dva plesna para. V minulih letih je dosegel plesni par Boris Žerjal - Sonja Modic trikrat državno in petkrat republiško prvenstvo. Ta par nas je često častno zastopal na domačih in v zamejstvu izvedenih plesnih turnirjih. Ob zaključku teh razmišljanj se moramo ustaviti še pri nekaterih imenih najbolj zaslužnih delavcev v KUD “Jože Her-manko”. Vsa leta je predsedoval društvu agilni organizator našega koncertnega življenja Ferdo GLASBENA MATICA MARIBOR RADIO MARIBOR in GLASBENA MATICA v Gostišču Hugo “v živo” 75 let GLASBENE MATICE MARIBOR - 75 let GLASBENE MATICE MARIBOR - 75 let GLASBENE MATICE MARIBOR Filipič, ki so mu bili v pomoč: požrtvovalna Vera Vlahova, dolgoletna predsednika pevske sekcije Vlado Porekar in že pokojni Ivan Cvetko, pevka Plaševa, Olga Cizljeva in drugi. Štirideset let uspešnega dela Glasbene Matice, predhodnice KUD “Jože Hermanko”, je za nami. Zares pomemben jubilej! Želeli bi, da bi tudi ob 40-letnici Jože Hermanka lahko spregovorili z besedami ustanovitelja Glasbene Matice, skladatelja Oskarja Deva: V zboru je vladala najlepša harmonija, enodušnost in disciplina. To vam je bila vesela, požrtvovalna družina, ki je imela neomajno zaupanje v svojega pevskega ata-mama...” Konec Milan Kajč C 1 i lir Ul I* p 11 * n ji ar j L i BlsFI H g | Med pevsko vajo v glasbeni šoli Mediji 32 nam bo po njegovem ogledu zdel svet drugačen. On sam nam pripoveduje o svojem svetu polnem dogodivščin, in sicer od tekanja, šolanja, srečanja s pomembnimi predstavniki človeške rase do vojne in zaljubljenos-Reklamni slogan filma For- ti. Vedno pa se je ostal isti stari rest Gump zagotavlja, da se Gumpec, zvest, iskren in ljubeč. POGLED NA SVET ■ Piše: Barbara Vodopivec Zakaj je dvignil toliko prahu? Film vsebuje vse, kar hočete. Govori o odraščanju, zaljubljenosti, izobčenju, vojni, bogastvu, prijateljstvu, družinskih odnosih... Skratka, obsega ameriško mlajšo zgodovino. In vse to, kar ste verjetno že videli, slišali ali prebrali, vidite še enkrat skozi oči bebca. Ne vem, ali je pravično ga tako imenovati. Gre namreč za besedo s slabšalnim pomenom, ki pa ni vedno namenjena prav človeku zaostalem v razvoju. Tudi drugače se znamo s takšnimi in podobnimi besedami označevati ali psovati, če hočete. To izrekamo ponavadi v jezi in v želji, da nekoga prizadenemo. Takrat najdemo vse mogoče živalske sinonime, tujke in slengovske besede. Ampak - kot že omenjeno - to v tem primeru ne velja. Dokazati pa hočem, da takšna označba ne sme vplivati na človekovo osebno mnenje o sebi. Forest je takšne označbe poslušal večji del svojega življenja in to od ljudi, ki ga niso dovolj dobro poznali, iz zavisti ali iz želje po občutku, da je pač vendar nekdo “slabši” od njih. Ta beseda v narekovajih je zelo relativno uporabljena. V našem primeru bi lahko pomenila neumnejši, bolj nor. Na vse to pomislite, ko slišite za IQ 75. Pomožna šola in slika dečka oziroma odraslega moža se vam prikaže pred očmi. Za takšne ljudi so posebne institucije, šole, ki skrbijo zanje. Vendar ne za Forresta. Tako kot je mama rekla, tako mora biti. Drugačnost si ustvarimo ljudje sami. Pa vendar mnogi -zlasti adolescenti skušajo čim bolj nasprotovati okolici in starejšim, hočejo biti drugačni in spremeniti svet. Zopet drugi se skušajo skriti v množici anonimnežev in to zlasti tisti, ki resnično izstopajo. Torej kaj nam pomeni ta drugačnost? Pozitivno ali negativno pojasnilo lahko velja za vsakogar. Last- nost, ki se je hkrati sramujemo in jo občudujemo, kajti na ta način vzbudimo pozornost. “To je odvisno od situacije in se ne da posploševati,” boste rekli. Da, res je in prav zato Forrcst Gump sprejema, kar mu je dano in temu od Boga danemu ne oporeka. On le steče naprej. Teče takrat, ko mu kdo reče, ko mu gori za petami in teče, da bi pozabil in pustil del življenja za sabo. Ampak pri tem pozabi, da je misel hitrejša od njega. Takrat se ustavi in le še sprejema. Skoraj bi lahko rekli, da se mu uresniči vse, kar si želi, čeprav o svojih željah nikoli ne spregovori. Vse doseže nekako na način podarjenega ali drugače rečeno, pade mu z neba. On počne le tisto, kar hoče, ne ugovarja, se ne prepira, je zvest in iskren. Vse jemlje resno in preprosto. Če bi vas predsednik vprašal, kako ste, bi mu najbrž (?) ne šli razlagat svoje življenjske zgodbe, še manj pa bi mu povedali, kaj oziroma kam vas tišči. Preprostost, neolikanost ali enostavno neumnost bi spravili vas in soudeležene v kočljivo situacijo. Posmeh in osramotitev sta tista, ki jih čutite v takšni situaciji. Ljudje smo si ustvarili neka moralna družbena pravila, ki naj bi se jih držali. Kršenje le teh nas po eni strani zabava, po drugi pa nanje reagiramo z zgražanjem. Forrest Gump je film, o katerem je bilo že veliko govora in pisanja. Z njim se lahko nasmejite in razjokate. Od vas bo zahteval le poslušnost in ponudil vam bo še čokoladen bonbon. Iz vsake posamezne dogodivščine si boste lahko ustvarili zgodbo ali kar cel film po lastnem okusu. Forrest Gump Robert Zemeckis (režija) Tom Hanks Sally Field Robin VVright ZURKA Medtem ko si je Richard Gere v Londonu krajšal čas s prikupno manekenko Lauro Bailey, tudi Cindy v Hollywoodu ni samevala. Videli so jo med drugim v objemu postavnega Sylvestra Stallona in nežnega Bon Jovija. Ljubosumnost je opravila svoje. Richard je sedel na prvo letalo in pohitel v zakonsko gnezdo poln dvomov, ali ga bo žena po njegovih številnih avanturah sploh še hotela nazaj. Ker ga ni počakala na letališču, je bil prepričan, da je vsega konec, tudi doma je ni bilo. Vrnila se je šele zvečer po celodnevnem snemanju in srečanje za zaprtimi vrati je bilo dramatično. Naslednje jutro je Cindy povedala: “Ne bova se ločila. To je bilo zlobno obrekovanje.” LJUBOSUMNI RICHARD Stari Rimljani so želje zapisovali na ploščice PREKLETSTVO IZ VODNJAKA Ekipa ameriških arheologov je v Izraelu med odkopavanji odkrila tudi vodnjak, v katerega so tedanji prebivalci metali ploščice z najrazličnejšimi željami. Največ med njimi je bilo zlobne vsebine, ne tako malo pa onih, da se jim uresniči ljubezen Barbara Burrell, profesorica univerze v Cincinnatiju in vodja ekipe arheologov, ki je v Izraelu odkrivala ostanke kraljevske palače kralja Heroda Velikega, si mane roke. V zasutem vodjaku so odkrili okrog 50 ploščic 7,5 x 12,5 cm z izpisanimi imeni in željami. Ko so strokovnjaki razbrali vsebino, zapisi so v stari grščini, ki je takrat tam prevladovala kot pogovorni jezik, so se začudili. Na ploščicah in to ne večini njih, so zlonamerne želje. Tisti, ki je svojemu sovražniku, sosedu ali gospodarju želel slabo, je to zapisal na ploščico in jo zabrisal v vodnjak. Verovali so namreč, da se bo tako zapisana želja uresničila. Danes seveda vemo, da je življenje šlo svojo pot, da so takratna ljudstva v celoti izumrla... Na ploščicah pa so tudi zapisi drugačne vsebine, med njimi so tudi zapisi želja o uresničitvi ljubezni, hrepenenj, po zdravju. Profesorica B. Burellova ugotavlja, da gre za ploščice iz četrtega stoletja pred našo ero, torej za čas pred smrtjo kralja Heroda, ko je bilo tisto območje pod rimskim carstvom. “Vsebina s teh zanimivih ploščic bo v celoti razvidna po očiščenju in strokovni zaščiti. Vsekakor pa ploščice odkrivajo novo podobo takratnih ljudi in njih verovanja,” dodaja B. Burellova. ZURKA Lepotice pletejo verigo restavracij Najslavnejše lepotice včerajšnjega dne, Na-omi Campbell, Clau-dia Schiffer in Ella Macpherson bodo združile kapital, vsaka po pol milijona dolarjev in se lotile - gostinstva V galeriji Laškega dvorca je od 9. decembra naprej na ogled razstava akvarelov in olj amaterskega slikarja Franca Markoška - Francka. V spremni besedi kataloga, ki jo je ob tej priložnosti izdal prireditelj razstave, Laška ZKO, je slikarjev pogled slikovito opisal znani Laščan Jure Krašovec: “Markoška je pritegnila laška mestna veduta, . slikovit Marijagradec, posamični motivi, častitljive trške stavbe, cerkve, ulice...Zamika ga tudi portret in slikarsko oko se mu ustavi tudi na cvetju, na slikoviti prirodi. Pogled, ki ga primarni, želi ohraniti na platnu in na papirju kar najbolj resničnega. Kakor mnogi od tega bežijo, tako on tja hrepeni...Veliko akvarelov, olj in grafik pestri domačnost slovenskih domov...” Razstava je odprta do novoletnih praznikov vsak dan od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. OVA Kaže, da je ideja o specializiranih restavracijah filmskih idolov donosna stvar in ne muha enodnevnica. Kot je znano so Sylvester Stallone, Arnold Schvvarzenegger in Bruce Willis ustanovili verigo specializiranih, visoko kvalitetnih restavracij Planet Hol-lywood. V teh restavracijah so petičnim in manj petičnim gostom na voljo izbrana hrana in najboljše pijače. Za nameček pa se filmski idoli vsake toliko pojavijo tudi kot strežno osebje. No, zdaj so se za podobno idejo odločile tudi najlepše, najdražje in najslavnejše lepotice, manekenke in nekoliko manj slavne filmske igralke Naomi Campbell, Clau-dia Schiffer in Ella Macpherson. Odločile so se, da bo na začetku vsaka vložila po pol milijona dolarjev kapitala za podobno verigo restavracij, Fashion Cafe. Prvo naj bi odprli v začetku prihodnjega leta v New Yorku, drugo v Londonu. Razlika med obema verigama je v tem, da najlepša dekleta na svetu na krožniku ponujajo hrano, ki je same ne smejo uživati, ker bi se lahko prikradel kakšen kilogram odveč. In v opremi lokalov. Oprema bo namreč v glavnem slonela na modnih kreacijah najslavnejših krea-torjev in bo tako v bistvu brezplačni modni napotek obiskovalcem. Popularna Naomi seveda to zanika. “Vsi mislijo, da me živimo le ob cigaretah in vitaminih, kar seveda ni res. Še kako se rade posladkamo...” Seveda ni povedala kdaj in kolikokrat, verjeti ji je le v tem, da bo izbor jedi in pijač tudi za najzahtevnejše gurmane, poznavalce ali snobe. ZURKA Naj večji obračun na Divjem Zahodu Novih sedem veličastnih Clint Eastwood, Tom Cruise, Kevin Costner, Sylvester Stallone in Bruce Willis bodo posneli novo verzijo filma Sedem veličastnih - Samo za honorarje naj bi porabili čez 60 milijonov dolarjev Še nikoli v zgodovini sedme umetnosti ni v nobenem filmu bilo toliko največjih zvezd, kot jih je predvideno za novo verzijo pred 35 leti posnetega filma. Za velike filmske zvezde že sedlajo konje, čeprav vse okoli filma še ni do konca dorečeno. Tudi vsi igralci še niso podpisali pogodb, ker večina njih misli sodelovati z minimalnimi honorarji in odstotkom iz iz- tržka. Ta, dobiček pa naj bi presegal vsa načrtovanja. Dejstvo je, da so se gledalci znova obrnili k vesternom. Po uspehu “Silverada”, “Wyatt Earp" in “Mladih revolverašev”, se je vodstvo studia United Artists odločilo, da znova posname največji obračun na Divjem Zahodu, The Magnificent Seven, Sedem veličastnih. Že v začetku prihodnjega leta naj bi Kevin Costner, Tom Cruise in Sylvester Stallone, ki so že podpisali pogodbe, začeli polniti pištole, nad katerimi naj bi bdel veteran Clint Eastwood, kot vodja. Preostali trije naj bi bili Bruce Willis, Keanu Reeves in Brad Pitt. V prvi verziji, pred 34 leti, so igrali Yul Brynner, Steve McQueen, Robert Vaughn, Charles Bronson, Brad Dexter in Horst Buchholz. Šlo je za sedem najetih poklicnih revolverašev, ki naj bi pred razbojniškimi tolpami obvarovali majhno mehiško vasico. V resnici pa gre za uspešno precepitev japonskih sedem samurajev na ameriška tla. Na tej osnovi načrtujejo tudi pri United Artistsu in že napovedujejo, da bo nova verzija filma podrla vse dosedanje rekorde pri dobičku, saj se še nikoli v zgodovini filma ni toliko največjih zvezd pojavilo v istem filmu. Videti Ct in umreti Risani film Levji kralj (THe Lion King) je bil lansiran kot prvenec Disneyevc tovarne sanj in četudi so to že rekli za vsako celovečerno risanko v zadnjih nekaj letih (Mala sirena, Lepotica in Zver, Aladin), se pretresljivo niso ušteli. Učiti se na drobcenih napakah in biti vsakič resnično boljši. Levji kralj, zgodbica o malem Simbi, ki mu zlobni stric Scar ubije očka Mufaso in si podredi mamo Sarabi (hamletovska šablona), in se potem, po življenju v drugi vlogi med izobčenimi, ampak prav nič pesimističnimi kolegi, z najboljšo prijateljico Nalo vrne, da znova zavzame prestol in uredi krhki krog življenja, ima ponovno čudovite pesmice, popolno grafiko in tu in tam kak mega nauk: brez skrbi! Hakuna Mutata! Uganka ■llpll Uganka 37 Oven: Stanje pla-netov vam je spet naklonjeno in z več J ■* * optimizma boste gledali na svoje ljubezensko življenje. Pred vami se odpirajo velike možnosti, želite si več dinamike in svobode. V službi so možni nesporazumi, rahlega zdravja boste. Srečne številke: 1, 3, 4, 9, 11. Bik: Napetosti postopoma popuščajo, partnerja boste skušali razumeti, čeprav vam gre njegovo obnašanje še vedno na živce. V službi bo vse v redu, le preveč odvisni ste od drugih. Pričakujete lahko nekaj denarja. Posvetite se sebi. Srečne številke: 1, 2, 5, 7, 13. Dvojčka: Prihajate v izrazito delikatno obdobje, vpliv zvezd bo negativen. Preverite svoje čustveno življenje, ne sprejemajte pomembnih odločitev, niti se ne prepuščajte čustvom. Vaše delo je javno in kolegi so kritični. Nervozni boste. Srečne številke: 3, 5, 9, 10, 14. Rak: Čas je kot nalašč za ljubezen, če ste zaljubljeni, se bodo vaša čustva še okrepila, dosti boste hodili ven in se zabavali. Polne roke dela boste imeli, pred vami je naporno pa tudi uspešno obdobje. Posvetite se športu in pazite na zdravo prehrano. Srečne številke: 1, 4, 7, 12, 21. Lev: V ljubezni se boste razcveteli, v trajne zveze se bo spet vrnila strast, svobodni bodo navdušeni nad osebo, ki se bo pojavila v njihovem življenju. Zabavajte se, stvari ne jemljite preveč resno. V službi in finančnem smislu vse bolje in bolje. Srečne številke: 2, 7, 13, 14, 25. Devica: Pripravite se na težek in zahteven teden, pod velikim pritiskom boste, sprejeli boste pomembne odločitve. Kar najbolj se izogibajte ljudi, ki vas čustveno obremenjujejo. Ostanite realni in pazljivo ravnajte z denarjem. Vzemite si počitek. Srečne številke: 1, 4, 10, 12, 22. vilke: 2, 7, # Tehtnica: Čas je kot ustvarjen za no-va Poznanstva in /n novo ljubezen, vedri Ijp boste in zabavni. Delo v službi vas bo obremenjevalo, dobro si organizirajte delo in se ne pustite spraviti ob živce, pokažite, da se znate prilagajati. Srečne številke: 1, 2, 5, 8, 23. Škorpijon: V čustvenem življenju bi lahko prišlo do napetosti, čeprav se bo partner trudil, boste vedno našli razloge za nezadovoljstvo. Težave v službi se končno in dokončno bližajo h koncu. Posvetite se svoji zunanjosti in športnim aktivnostim. Srečne številke: 3, 4, 9, 16, 19. Strelec: Zvezde so postavljene po vaši podobi, prepustite se torej svojim potrebam in željam in iztržite kar največ zase. Šarmantni boste in zapeljivi. V službi boste uspešni, z lahkoto boste uresničevali svoje zamisli. Ne pozabite na zdravje. Srečne številke: 1, 4, 8, 9, 17. a Kozorog: V tem tednu zares ne boste osamljeni, srečali boste številne simpatične ljudi, počutili se boste dobro in privlačno. Zveza s partnerjem je trdna in v primeru morebitnih težav se boste nanj lahko zanesli. V službi boste zelo učinkoviti. Srečne številke: 3, 5, 8, 16, 19. Vodnar: Razburit. ljivo čustveno ob-%' dobje je za vami, uživali boste v umirjeni in globoki zvezi s partnerjem. Zanimala se bosta za enake stvari, morebiti vam bo pomagal tudi v poslovnem smislu. Pomanjkanje denarja je prehodno. V dobro formi boste. Srečne številke: 1, 2, 9, 13, 17. Ribi: Dvomi v lju-bezenskem življenju so nepotrebni. Napravite vse, da boste partnerja obdržali, ne bodite prestrogi do njega in do sebe. V profesionalnem smislu je ta čas za vas prelomno obdobje, zajemite sapo in dobro premislite. Preutrujeni ste. Srečne številke: 4, 7, 10, 16, 23. Pri žrebanju rešitev nagradne križanke bomo upoštevali pravilne rešitve, ki jih bomo v uredništvu prejeli najkasneje do četrtka, 22. decembra 1994 do 12.00 ure. S križanko nam pošljite še čitljivo izpolnjen nagradni kupon št. 34. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali naslednje nagrade: 1. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Zadnji knezi Celjski v deželah sv. krone” 2. nagrada: Knjiga Ivča Kotnika “Dotik neba”, darilo Zavarovalnice Triglav Celje 3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba Rešitev nagradne križanke št. 30 iz številke 47: Vodoravno: sprevodnik, uradovanje, modelar, AL, Amin, Loara, IO, VN, Leslie, atom, Cankova, lira, slogan, Ugo, Epir, Patareni, Ticino, amaro, aterom, roč, Jalen, Rejane, Eka, kri, Atal, naton, Arno, mak, obi, Arsak, ulov, kal, OP, praslovan, MM, pritok, kapelica, regata, ica, Enare, Alani, kriticizem, val, Karajan, vino, ato, akt, ara, ena. Tokrat je žreb razdelil nagrade takole: 1. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Grofje Celjski v ...” - Lizika Stipanovič, Prežihova 17, 62000 Maribor 2. nagrada; Knjiga Ivča Kotnika “Dotik neba” -Oton Roškar, Ul. Lizike Jančar, 62000 Maribor 3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba - Miriam Šemrov, Gosposvetska 28, 62000 Maribor Iskreno čestitamo! Nagrajenci naj se javijo v uredništvu zaradi dogovora o prevzemu nagrad! NAGRADNI KUPON ŠT.34 PRIIMEK IN IME: ULICA: ______ POŠTA, KRAJ: 38 Mreža PRIPRAVLJENI, Ste se dobro pripravili na današnjo tekmo? Tokrat je še posebej zahtevna. Težko je doseči zmago. Zmago na trgu. V poplavi ponudnikov ne zadostuje samo dober izdelek ali storitev. Treba je storiti nekaj več. Tudi uvodna promocija večkrat ni dovolj. Razmere na trgu se namreč tako hitro menjajo, da seje treba neprestano prilagajati. Da bi potencialne stranke seznanili z novostmi, ki jih ponujate, potrebujete medij, ki ne zaostaja. Medij, ki je stalno na tekočem: 24 ur na dan, 7 dni v tednu, 365 dni v letu. Prav to ponujamo! Informacijski center As je nov slovenski informacijski center ponudbe in povpraševanja po izdelkih in storitvah. Do informacij je mogoče dostopati enostavno in hitro - prek telefaksa. Zato je odprt najširšemu krogu podjetij in obrti, ki lahko do centra dostopajo kadarkoli. Potrebno je le vzpostaviti telefonsko zvezo in oglasil se bo odzivnik, ki vodi skozi možnosti, ki jih lahko izbiramo s pomočjo tipkovnice na telefaksu. Na koncu pritisnemo še tipko "start" in že smo na cilju: prejeli bomo faks z natanko tistimi informacijami, ki smo jih zahtevali. Škoda pa bi bila, če bi nekdo zahteval informacije o izdelkih, kijih vi ponujate -pa vas v centru ne bi našel. ZATO NAS ŠE DANES POKLIČITE IN ZAHTEVAJTE PODROBNE INFORMACIJE O POGOJIH OGLAŠEVANJA! BRALCEM NOVE DOBE DODATEN 10% POPUST Želimo, da nam ponudbo Informacijskega centra As podrobneje predstavi vaš zastopnik. Če se bomo odločili za enoletni najem oglasnega prostora, bomo poleg 30% popusta v prednaročilu izkoristili še dodaten 10% popust in prejeli praktično nagrado. PODJETJE: KONTAKTNA OSEBA: NASLOV: ........................................ TELEFON: X Kupon pošljite na zgornji naslov. Od vrat do vrat 39 Zeleni bratovščini je na voljo v vseh boljših kioskih in trgovinah Izšla je GENA 695 SIT . ■ '95 * m Komercialna Banka Triglav Komercialna banka Triglav d.d. Ljubljana Varnost in kakovost poslovanja Komercialno bančništvo Investicijsko bančništvo Mednarodno bančništvo Pričakujemo vas v poslovalnicah v Ljubljani, Mariboru, Dravogradu•. Celju, Slovenskih Konjicah, Laškem, Žalcu in Luciji. Kotnikova 28, 61101 Ljubljana, Slovenija tel.: 016132 42 32,132 43 23 -faks: 061 132 42 21 KOVINOTEHNA LEASING tel. 063/ 38-251,34-503, fax. 38-951 REKLA2VIA CELJE do°- Ulica XIV. divizije 6, 63000 CELJE, Tel.: 063/ 26-236, 29-375, Fax.: 063/ 29-375 40 Od vrat do vrat slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88.9 MHz STEREO 107,8 Mhz Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji RADIO ALFA Poslušate nas lahko vsak dan od 10.-14. in 19.-24. ure GRAFIKA GRACER d.o.o. Okrogarjeva 2, 63000 Celje tel./fax: +386 (0)63 34-164 Od vrat do vrat 41 ETAL ROFIL Domžale Jarška cesta 30 d.o.o. IZDELAVA IN MONTAŽA DVORIŠČNIH IN GARAŽNIH VRAT Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM Telefon: 061/ 714-105 Telefax: 061/ 712-283 Začetniški in nadaljevalni računalniški tečaji, svetovanje, računalniška literatura in video kasete. MSPLAT Hmmi Prešernova 7, Celje, tel./fax: Novo! Računalništvo za otroke! 26-812 npi 7 TR(K()V4I/NA Jkk\ Itš B.OPREŠNIK Miklošičeva 2 Celje tel. 063/27-738 TV STARO ZA NOVO gorenje ELEKTRONIKA SAMSUNG % TECHNICS 'ith, S BLAUPUNKT ^ * F\N.:: 011 469 30 31 Bel Pv.gette: 01 i 2222 302 1’acici: 3819 Mihmhmi Lm« immUKVstereo 959MHz • BREZ DLAKE NA JEZIKU viHMMM line ImunUKVstereo 95,9MHz « CELJE instalaterstvo za ogrevanje in odsesavanje KRAVANJA BABNO 17/b ► 063/451-124,452-196, MOBITEL 0609-615523, FAKS 451-228 SLOVENIJA - HRVAŠKA - SRBIJA - SLOVENIJA - HRVAŠKA - SRBIJA AKCIJA NOVE DOBE: Trgovina Na stotine ljudi je zaradi vojn na območju nekdanje Jugoslavije in nesposobnosti državnih organov, da uredijo vprašanja vseh vrst sukcesij, ostalo brez hiš, stanovanj, lokalov, vikendov in zemljišč. Podjetju SOK d. o. o. in uredništvu časopisa Nova doba je uspelo splesti mrežo pravnikov, ki bodo prizadetim iz R Slovenije, R Hrvaške in Srbije iz Jugoslavije pomagali rešiti težave z nasveti za zamenjavo ali prodajo stanovanj, hiš, vikendov, lokalov in zemljišč na območju nekdanje Jugoslavije (brez Bosne, kjer še divja vojna) Angažirane so najboljše tuje in domače odvetniške hiše! Vaše težave, želje in ponudbe pošljite na naslov: SOK d.o.o., Aškerčeva 15, 63.000 Celje, PP 29 z oznako "Lastnina”. Informacije po telefonu: (063) 441-606 ali 441-215 1. VELI LOŠINJ, Obala maršala Tita Hiša, enonadstropna, 16 x 6,5 m, skupaj kvadratura 87,5 m2, 50 m od morja v borovem gozdu, kompletno opremljena, betonirano dvorišče, vinska trta, sadno drevje 2. CAVTAT Hiša, 100 m od morja, elektrika, voda, dve kopalnici, telefon, vrt, 3 a zemlje 3. KARLOVAC Trisobno stanovanje, 86 m2, VI nadstropje stolpnice z garažo v Karlovcu 4. ZAGREB (NOVA GORICA) - za BEOGRAD Zamenjava stanovanj 5. SUPETAR Hiša, tri sobe, WC, kuhinja, terasa 6. NIN - ZADAR Parcela, 250 m2, KO NIN ZKUL 408/1 7. OSIJEK Hiša, enonadstropna, podkletena, 10 x 11 m, CG ogrevanje, parcela 600 m2, trenutno nasilno vseljena 8. BRAČ Narabul Opal, del hiše, 37 m2, solastniki so prav tako v Beogradu, terasa 15 m2, vsak del hiše ima poseben vhod, 10 m od morja 9. BRAČ - MILNA Parcela 6 a, gradbeno dovoljenje, 40 m od morja 10. BEOGRAD Stanovanje v Beogradu, trosobno, 71 m2, dva balkona, IV nadstropje, garaža, staro lastništvo, okolica tržnice Kalenič -išče ustrezno stanovanje v Zagrebu, od I do IV nadstropja, z liftom, CG, do 100 m2 11. FARMA NESNIC Okoli 25 km od Beograda, 4000 nesnic, 31 a zemlje, montažna hiška, 38 m2 12. OTOK ČIOVO Enoinpolsobni apatman s teraso, 40 m2, I nadstropje, zgrajen 1988-89, 3.5 km od Trogira, na prodaj. Lastništvo je tudi na pripadajočem zemljišču SLOVENIJA - HRVAŠKA - SRBIJA - SLOVENIJA - HRVAŠKA - SRBIJA ATOMSKE TOPLICE pob oblaki mmm __ Foto: LucaS m i kmMMm pulh.... Od vrat do vrat 44 Od vrat do vrat Q TRGOVSKO PODJETJE M INTRAJDE m EXPORT - IMPi d.o.o. IMPORT AMSUN NALOŽBA ZA PRIHODNOST BOŽIČNO ■ NOVOLETNI NAKUP V V TELEVIZORJI CX 7226 W, ekran 72 cm, stereo, teleteks, za 110.293 SIT CX 6229 T, ekran 63 cm, mono, teletekst, za 85.565 SIT CB 3351 AT, ekran 37 cm, mono, teletekst, za 43.568 SIT VIDEOREKORDERJI VX 336, 4 glave, VPS, LONG PLAV..., za 52.595 VIDEOKAMERE VP-E 405, 8 mm, LUK, stereo, dalj., za 140.044 SIT VP-E 807, 8mm, LUK, mono, dalj., za 120.733 SIT RADIOKASETOFONI HI-FI-ST0LPI PCD 730, 2 kas., CD, 2 x 40 W, za 28.454 SIT SCM 6550, radio, 2 kas., CD, 2 x 60 W, ZA43.508 RCD 1230, radio, 2 kas., CD, 2 x 40 W, za 24.021 SIT Vsi aparati so opremljeni s slovenskimi navodili in enoletno garancijo! Količine so omejene! SERVISI V SLOVENIJI Mitja PRESKER Ul. čebelarja Močnika 7 MIKLAVŽ, tel. 062/ 691-868 Robert TRATNJEK Ul. Štefana Kovača 19 TURNIŠČE, tel. 069/ 72-080 Janez KERT Oprešnikova 82 KRANJ, tel: 064/ 331-184 Vojko RAVBAR Tržaška 8 VRHNIKA, tel. 061/ 756-000 Vlado BARIČEVIČ Jadranska 7 ANKARAN, tel.: 066/528-025 DAST d. o. o. Ziherlova ul. 16 LJUBLJANA, tel: 061/ 647-557 Pričakujemo vas od 9. do 12. in od 15. do 19., v soboto od 9. do 12. ureINTRADE d. o. o., Maribor Mlinska 22, 62000 Maribortel.: 062/ 22-66-00 tel.: 062/ 22-42-80 faks: 062/ 22-66-13 MOŽNOST PLAČILA PRI CELOTNEM PROGRAMU NA 12 OBROKOV! Od vrat do vrat NOVA DOBA Ime: naslov: "■ 1 '■••• N aročilnica priimek: naročam časopis Nova doba na naslov Na gornji naslov mi pošiljajte... izvodov. - število Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika - MALI J OQLASI • KAKŠNO LAŽJE DELO NA DOMU ali kje drugje iščem. Lenart Krivonog, Podjavorškova 5, 63000 p. Celje • NINTENDO GAME BOY, star 2 meseca, z dvema igricama, Peter Pan in Tetris, prodam po zelo ugodni ceni. Denis Alijeski, 64260 Bled, tel.: 064/ 741-525 • ŽENSKI PLAŠČ, ponošen, ugodno prodam. Tel.: 062/ 303-520 • TRDI DISK CONNER 84 Mb in avtomatski podajalec papirja za tiskalnik Epson LQ ali FX 1050. ugodno prodam. Tel.: 0608/ 32-680 • SUŠILNI STROJ GORENJE PS 401, malo koriščen, MALI OGLAS BREZPLAČNO KUPOM Us Moj naslov: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom “Za male oglase” in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. dobro ohranjen, prodam za 25.000 SIT. Tel.: 062/ 514-277 • ZMRZOVALNI SKRINJI, 80 in 300 litrski, ugodno prodam. Tel.: 063/ 28-390, popoldan. • ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, neregistrirano, zelo ugodno prodam. Tel.: 063/ 28-390, popoldan. • INŠTRUIRAM nemščino in angleščino ter oboje poceni prevajam. Beno Soršak, Stanetova 18, 62000 Maribor, tel.: 062/ 305-607 • GOSTINSKI LOKAL oddamo v najem. Tel.: 063/ 452-534, po 12. uri • DIANO, letnik 76, vozno, neregistrirano, poceni prodam. Tel.: 063/ 471-788 • USA FENDER MUSTANG KITARA (Kurt Cobain), 1500 DEM - rariteta. Alex Cepuš, Robova 13, 63000 Celje, tel.: 063/ 38- 157 • DRUŽINE JUŽNOAMERIŠKIH ČINČIL zelo ugodno prodajam. Za krzno. Možnost plačila s kožuhi. Tel.: 062/ 514-277 • OZVOČENJE 1,5 KW, 16 kanalno, prodam ali dam v najem. Mo-na zamenjava za avto. Petrej Alex, Ilovca 10 a, 63212 Vojnik, tel.: (063) 772-384. • SUPER NINTENDO komplet z dodatnim yoy, disketo Street fighter II in Super Mario Broz prodam. Petrej Alex, Ilovca 10 a, 63212 Vojnik, tel.: (063) 772-384. • VSE VRSTE STAREGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... odkupujemo. Nudimo tudi kvalitetne restavratorske usluge. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, tel.: 064/ 221-037 ali 48-545 • IZBERITE IGRE IN PROGRAME ZA PC, brezplačni katalog s 1500 naslovi. Ugodni pogoji in popusti. Tel.: 0608/ 32-680 • 30 KOMADOV JEKLENK 002, 35 kg prodamo skupaj ali posamezno. Cena po komadu 20.000 SIT. Tel.: 062/ 32-541, g. Romih GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS). SL003-03791 IRSKO PODJETJE PANTEON INTERNATIONAL PREDSTAVLJA DVA NOVA IZDELKA IN IŠČE PREDSTAVNIKA ZA SLOVENIJO. GRE ZA OBLIŽ, KI VSEBUJE FENIL-PROPANOLAMIN HIDROKLO-RID /PPA/, KI ZMANJŠUJE OBČUTEK LAKOTE, KAR POMAGA PRI ZMANJŠEVANJU TELESNE TEŽE, GRE ZA TRANS-DERMALNO TEHNOLOGIJO SPPA. DRUGI IZDELEK PA JE TAKO IMENOVANA “INTELIGENTNA OBVEZA”, KI JE TRANSPARENTNA, OMOGOČA NAM DIHANJE IN PRIMERNO VPIJANJE EKSUDATA. S TEM OMOGOČI HITREJŠE CELJENJE RAN, DALJŠE ČASE MED PREVEZOVANJI IN ZMANJŠA NEVARNOST OKUŽBE OD ZUNAJ PRAKTIČNO NA NIČ. Naziv: PATEON INTERNATIONAL Država: 372 IRSKA Kraj: DUBLIN 2 Naslov: NASSAN STREET Telefon: 00353/352/458-069 Telefaks: 00353/352/455-902 Kontakt: EMANUEL THORSELL SL003-03792 ITALIJANSKA BANKA V SIENI IŠČE V SLOVENIJI POSLOVNEGA PARTNERJA ZA SVOJEGA KOMITENTA IN SICER NA PODROČJU OBDELAVE KOVIN PO NAROČILU / ITALIJANSKI DESIGEN/. Naziv: PUBLIC LAW BANK Država: 380 ITALIJA Kraj: SIENA Pošta: 53100 Naslov: 3, PIAZZA SALIMBENI Telefon: 0039/577-294-111 Telefaks: 0039/577/294-313 Kontakt: HEAD OFFICE SL003-03794 AVSTRIJSKA TRGOVSKA FIRMA DANNINGER S SEDEŽEM V LJUBLJANI IŠČE KOOPERANTA ZA OBDELOVANJE IN MONTAŽO ALUMINIJASTIH IN JEKLENIH PROFILOV. Naziv: DANNINGER LJUBLJANA Država: 40 AVSTRIJA Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: KOPRSKA 94 Telefon: 061/268-571 Telefaks: 061/268-571 Kontakt: IRENA FLACH JUSTIN POVPRAŠEVANJA DOMAČIH PODJETIJ: SL003-03720 POVPRAŠUJEMO PO ČISTILNIH PLOŠČAH IN AGROPREGRINJALU. Naziv: HIKO TRADE, D.O.O. Kraj: MARIBOR Pošta: 62000 Naslov: RAZLAGOVA ll/III Telefon: 062/223-825 Telefaks: 062/224-832 Kontakt: BOJAN PLAKOLM SL003-03765 IŠČEMO TRGOVSKE ZASTOPNIKE ZA POSAMEZNA REGINALNA PODROČJA SLOVENIJE ZA PRODAJO METRAŽNEGA BLAGA - PLETIVA. Naziv: BETI, TRIKOTAŽNE TAKANINE, D.O.O. Kraj: METLIKA Pošta: 68330 Naslov: TOVARNIŠKA 2 Telefon: 068/58-371 Telefaks: 068/58-390 Teleks: 35-719 Kontakt: VLADO AUGUŠTIN PONUDBE DOMAČIH PODJETIJ: SL003-03736 OPRAVLJAMO PREVOZNE STORITVE DOMA IN V TUJINI Z Z-358A KASONAR 1,5 TON /Z NAŠIMI ŠOFERJI/ Z-358A FURGON 1,5 TON. TAM 130 T 11 KASONAR 6,5 TON KAMIONE ODDAMO TUDI V NAJEM ZA ENO LETO. Naziv: TASIČ ZORAN Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61111 Naslov: TBILISIJSKA 28 Telefon: 061/263-664 Telefaks: 061/263-664 Kontakt: TASIČ ZORAN SL003-03744 IZDELOVANJE ŽELEZNIH KONSTRUKCIJ ZA ROČNE OGRAJE /BALKONSKE.../ GARAŽNA VRATA, PRIKOLICE IN PODOBNO. Naziv: GRETA PAVLIČ Kraj: CERKNICA Pošta: 61380 Naslov: C. 4 MAJA 65 CERKNICA Telefon: 061/793-505 Kontakt: GRETA PAVLIČ SL003-03774 V WTC CENTRU V LJUBLJANI, ODDAMO V NAJEM LOKAL, 19 M2 NAMENJEN ZA VSE DEJAVNOSTI, RAZEN GOSTINJSKE. DOBA NAJEMA PO DOGOVORU. Naziv: GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE - CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: +386/61/1250-122; 223-157 Telefaks: +386/61/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFOLINK - POSLOVNO INFORMACIJSKO SREDIŠČE SL003-03775 IZ LASTNE PROIZVODNJE NUDIMO VSE VRSTE POROČNIH OBLAČIL, OBHAJILNIH FANTOVSKIH IN DEKLIŠKIH OBLAČIL IN CELOTNI KRSTNI PROGRAM. NUDIMO TUDI VSE VRSTE DODATKOV ZA SVEČANE PRILOŽNOSTI. Naziv: BELINA DOMŽALE Kraj: DOMŽALE Pošta: 61230 Naslov: KOLODVORSKA .1 Telefon: 061/715-198 Kontakt: MARJETKA KASTNER SL003-03778 SLOVENSKO PODJETJE, KI JE ESKLUZIVNI ZASTOPNIK PROIZVAJALCA CLARK IN DECA PONUJA ČELNE VILIČARJE CLARK NA ELEKTRIČNI, PLINSKI IN DIESELSK1 POGON, PRAV TAKO PA PONUJA ŠIROKI ASORTIMAN ROČNIH, ELEKTRIČNIH, PALET-NIH IN REGALNIH VILIČARJEV, OMENJENIH PROIZVAJALCEV. Naziv: GZS - OBMOČNA ZBORNICA SLOVENIJE Kraj: VELENJE Pošta: 63320 Naslov: TRG MLADOSTI 2, P.P. 45 Telefon: 063/856-920 Telefaks: 063/855-645 Kontakt: BOŽO LEDNIK SL003-03779 NUDIMO SUHE SLIVE: - PAKIRANJEV EVRO-KARTON 12,5 KO NETTO - VLAŽNOST OD 10 DO 15 % - ROK DOBAVE 10 DO 14 DNI. Naziv: V1RGO, D.O.O. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Kraj: CELJE Pošta: • 63000 Naslov: UL. M. GREVEN-BROICH 13 Telefon: 0386/63/32-526 Telefaks: 0386/63/32-386 Kontakt: DRAGO CVRTILA SL003-03781 PRODAMO 6.500 M2 UTRJENEGA ZEMLJIŠČA V IND. CONI 15 KM IZ CELJA/, NEPOSREDNO OB MAGISTRALNI CESTI CELJE - LJUBLJANA /500 M OD PRIKLJUČKA NA NOVO AVTOCESTO ARJA VAS - VRANSKO/. NA ZEMLJIŠČU JE MOŽNOST IZGRADNJE POSLOVNEGA, TRGOVSKEGA ALI PROIZVODNEGA OBJEKTA. Naziv: GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE - CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: +386/61/1250-122; 223-157 Telefaks: +386/61/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: POSLOVNO INFOR- MACIJSKI CENTER INFOLINK SL400-00003 MADŽARSKI PONUDNIK PONUJA 100 TON JABOLK - SORTA JONATAN, PRVEGA KAKOVOSTNEGA RAZREDA PO CENI 0,5 DEM/KG. Naziv: CENTER ZA RAZVOJ PODJETNIŠTVA OBČINE LENDAVA Kraj: LENDAVA Pošta: 69220 Naslov: PARTIZANSKA ULICA 46 Telefon: (069) 77-400 Telefaks: (069) 77-392 Kontakt: BORIS LEBAR SL400-00004 V NAJEM DAJEMO CCA. 70 KVADRATNIH MET- ROV POSLOVNEGA PROSTORA NA LOKACIJI KRANJČEVA 55, LENDAVA. LOKAL JE PRIMEREN ZA OBRT, PISARNIŠKE PROSTORE, TRGOVINO. Naziv: GALANT D.O.O. Kraj: Lendava Pošta: 69220 Naslov: Kranjčeva 55 Telefon: 069/ 75-650 Telefaks: 069/ 75-650 Kontakt: TERNAR JOŽE PONUDBA TUJIH PODJETIJ: SL003-03723 CELOVŠKO UVOZNO - IZVOZNO PODJETJE AT-HMOS PONUJA DROGERIJAM, LEKARNAM, OPTIKOM IN TRGOVINAM - ZELIŠČNE OLJNE KOPELI (DEVET RAZLIČNIH VRST) - DAMSKA, MOŠKA IN OTROŠKA SONČNA TER ŠPORTNA OČALA, ETUI E ZA O-ČALA - OČALA. Naziv: ATHMOS - VERTRIEB IMPORT - EXPORT Država: 40 AVSTRIJA Kraj: KLAGENFURT - AUS-TRIA Pošta: 9020 Naslov: ST. RUPRECHTER-STRASSE 39 Telefon: 0043/463/310-007 Telefaks: 0043/463/310-008 Kontakt: HERR LEINER HEIMO SL003-03727 UVOZNO - IZVOZNO PODJETJE IZ HONG - KONGA ŽELI POSLOVATI S SLOVENSKIMI PODJETJI. IMA POSLOVNE STIKE S KITAJSKIMI IN TAJVANSKIMI PODJETJI, KAR OMOGOČA UVOZ IN IZVOZ SKORAJ VSEH VRST IZDELKOV. PRAV TAKO JIH ZANIMA EKSKUZIVNO ZAS- TOPSTVO ZA DISTRIBUCIJO SLOVENSKIH IZDELKOV NA DALJNEM VZHODU, PREDVSEM NA KITAJSKEM. Naziv: MAVFAIR Država: 344 HONGKONG Kraj: KA NIN WAH COMM. BLDG. Pošta: 15A Naslov: 423-425 HENNESSV ROAD Telefon: 00852/893/82-12 Telefaks: 00852/893/32-90 Kontakt: VVILLIAM WONG SL003-03728 PODJETJE IZ OLO-MOUCA BI RADO VZPOSTAVILO TRGOVSKE STIKE S PODJETJI V SLOVENIJI, KI BI JIH ZANIMALA PRODAJA NA DEBELO NA PODROČJU URARSTVA. Naziv: CHAMBER OF COMMERCE Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: OLOMOUC Pošta: 770 00 Naslov: HORNI NAMESTI 4 Telefon: 0042/68/522-3-554 Telefaks: 0042/68/522-5-231 Kontakt: HANA ŠUMBEROVA SL003-03730 ČEŠKO PODJETJE NUDI SVOJE STORITVE KOT ZASTOPNIK ZA SLOVENSKA PODJETJA PROIZVAJALCE INDUSTRIJSKIH IZDELKOV. NUDIJO POMOČ PRI UVAJANJU SLOVENSKIH IZDELKOV NA ČEŠKEM IN SLOVAŠKEM TRŽIŠČU. Naziv: FILE, A.S. Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: OSTRAVA Pošta: 709 51 Naslov: VVSTAVNI 8 Telefon: 0042/069/662-65-41 Telefaks: 0042/069/51-056 Kontakt: O.ŠEVČIK SL003-03731 SLOVAŠKO - FRAN- COSKO PODJETJE NUDI NIZ-KODVIŽNE VOZIČKE, EKOLOŠKE PRALNE STROJE TER APARATE ZA VLIVANJE ČOKOLADE. Naziv: ARAGE, S.R.O. Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: PREŠO V Pošta: 080 01 Naslov: KUTY 1/A Telefon: 0042/091/318-83 Telefaks: 0042/091/402-84 Kontakt: MILAN STROJNV SL003-03732 HONG KONŠKO PODJETJE NUDI TRENIRKE IN KRATKE HLAČE IZ NYLONA, BOMBAŽNE KRATKE HLAČE IN SRAJCE IZ REBRASTEGA ŽAMETA, JEANS HLAČE IN SRAJCE, FLANELASTE SRAJCE, POLO MAJICE, BOMBAŽNE PULOVERJE, SVILENE SRAJCE IN ŽENSKO, MOŠKO IN OTROŠKO PERILO IN OPREMO ZA DOJENČKE. SPISEK IZDELKOV JE NA VOLJO, V PRIMERU RESNEGA ZANIMANJA POŠLJEJO NATANČNEJŠE INFORMACIJE IN KATALOGE. Naziv : J & K CLOTHING COMPANY LIMITED Država: 344 HONGKONG Kraj: MODY ROAD Pošta: 61 Naslov: RM 11, FLOOR L1 Telefon: /852/722-0-969 Telefaks: /852/722-1-805 Kontakt: MABEL LEUNG INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS, SLOVENSKA 41, LJUBLJANA, TEL: 061/1250-122, FAX: 061/219-536. Nesposobnost in prodanost oblastnikov (kapitalni jelen je Janez Kocjančič) dokazuje ponudba, da bi Ljubljana postala eno izmed mest za bližnje-vzhodne mirovne konference. Pobudi se je zoperstavila celo Kocijančičeva letalska družba, ki s Tel Avivom ni uvedla redne letalske zveze, čeprav je Izrael ponudil plačati tudi -prazne sedeže. Kaj bi to pomenilo za Slovenijo in reševanje balkanske krize, je jasno vsem - razen njim. Dr. Jože Osterc, minister za kmetijstvo, je užaljen ob vse glasnejšim nerganjem kmetov nad njegovim projektom “celostnega razvoja podeželja in obnovo vasi” ali nad CRPOV, kot,se temu popularno reče. “Karkoli narediš, je narobe. Če bi Teobald Belec začel s komasacijo in agromelioracijami in ne z beljenjem cerkva in urejevanjem kapelic ter božjih poti, bi vsi s prstom kazali na nas, češ kako usrano podeželje imamo..." POPLAVE Vsako sekundo so trije nerazviti več na svetu (in noben razviti, ker je med razvitimi Matilda hitrejša od Vesne). To znese na leto 100.000 presežka NRZ/RZ. Ni jezu, ki bi lahko kogarkoli obvaroval pred to poplavo. Vizija, da lahko neprehoden Balkan za nekaj časa obvaruje Zahod pred novim in demo-explozivnim Džingis-kanom Vzhoda, je le začasna in še v njej je Slovenija VNAPREJ žrtvovana (azbestna vložka v Makedoniji in Sloveniji). Z novimi ljudmi je treba umiriti vojno na jugu. Vse drugo je blef. Panorama ALEŠ ČRNKO (18), je vodilni vokalist in kitarist v kvartetu s Kajuhove gimnazije v Celju in za svoje prijatelje pravi, da so narodnjaki, da pojejo glasbo, ki se posluša. Pojejo, kar bi glasba morala biti. Menjševiki: Boljševiki Ob polizvedenih LV 94 (za vsemi političnimi strankami stoji le še nekaj več kot 30 odstotkov odraslih) in vse večjim javnomnenjskim zevom med predsednikom države in ostalimi “konkurenti” - bi se morala oblast smrtno zamisliti. Ampak od višine se zvrti - obdani s sebi enakimi in novinarji, kupljenimi za slavospeve, so oblastniki v trenutku, ko bi morali izvedeti resnico, ostali spet brez točne vremenske napovedi (poročila sp bila ugodna tudi tedaj, kb so bili Sovjeti le še 500 metrov od Hitlerjevega bunkerja). To se zgodi, če odstreliš tiste, ki so Ti ves čas govorili resnico, ne iz zlobe - temveč iz neke lastne obsedenosti in ukletosti, a si jih pobil, ker Ti ni bilo prijetno poslušati njih “renčanje”. To se zgodi, če varnostni ventil na loncu odstraniš, da Te njegovo piskanje ne bi motilo: prespiš trenutek, ko bi sc eksplozija še dala morda nekako preprečiti. ,“Z vsem spoštovanjem volivcev v Mariboru pravim, da je Maribor še enkrat volil narobe, ker na ta način ne bo prišlo do sprememb," je v Mariboru Mariborčanom na glas povedal - L.. Peterle Narobe, g. Peterle, narobe. Na volišča so šli le tisti, ki ne želijo sprememb; ker jim je že zdaj dobro. OBVESTILO št. 3 6. decembrska zamrznitev Nove dobe. Skubido na d-elu. Nor naskakuje zmedenega na način, ki JE primeren noremu (I.Q.): s poleni v distribucijsko mrežo. Hvala za polena: “kurjave" uredništvu še ne bo zmanjkalo. To be or not to be - that is the question. “Mladina” se z odličnostjo oglaša v “Republiki” in drugod. Za novo dobo ljudje niti ne vedo. Uredništvo