GEOGRAFSKI OBZORNIK čamo. Nečlani društva se na ekskurzije lahko prijavijo samo v zadnjem tednu pred odhodom, če je na voljo še prostor. Cene ekskurzij so za nečlane višje za 20%. Udeleženci potujejo na lastno odgovornost. Številka ži- ro računa: 50100-620-133 05 1010115-1620908. ENODNEVNA EKSKURZIJA NA DLESKOVŠKO PLANOTO (14.9.1996). P r o g r a m : Odhod s Kon- gresnega trga ob 7.00, nato vožnja skozi Kamnik in Kranjski Rak v dolino Lučnice. Z avtobusom se bo- mo povzpeli še do planine Podvežak (1 300 m). Od tod se bomo peš odpravili proti Kocbekovemu domu na Korošici (1808 m), in sicer prek Lastovca in Deske ter ob Vodotočnem jezeru. Po počitku se bo- mo čez Sedelce napotili na Veliki vrh (21 10 m), ki je ob lepem vremenu prvovrstno razgledišče, turo pa bomo sklenili s sestopom ob Inkretovem stu- dencu nazaj k izhodišču. Če bo vreme slabo, bomo vzpon na Veliki vrh izpustili. Vods tvo : Borut Peršo- Ija. Cena: 1400 SIT. Pogoj i : primerna obleka in obutev. Hoja: 7 ur. ENODNEVNA EKSKURZIJA PO POSAVSKEM HRIBOVJU (12.10.1996). P rog ram: Odhod s Kon- gresnega trga ob 7.00, nato vožnja po dolini Save do Zagorja, kjer bomo začeli s prečenjem osrednje- ga dela Posavskega hribovja. Najprej se bomo ob Vinskem vrhu povzpeli do Ržiš, nato pa nas bo pot vodila čez prisojno pobočje Čemšeniške planine prek Jesenovega do Krvavice (909 m). Turo bomo skleni- li s sestopom v zaselek Ojstrica, kjer nas bo čakal avtobus. Vodstvo: dr. Karel Natek. Cena: 1400 SIT. Pogoj i : primerna obleka in obutev. Ho ja : 5 ur. POHOD OD SEČOVELJ DO HODOŠA Matej Gabrovec V prejšnji številki Geografskega obzornika je bil objavljen program pohoda do vključno 12. etape, ki bo 8. septembra potekala od Zidanega Mosta do Laškega (odhod vlaka ob 7.45). Tu objavljamo pro- gram od 1 3. etape naprej: • 22.9.: Laško-Resevna-Šentjur, odhod z vlakom ob 7 .45 s tira 7, 20 km, 7 ur hoje; • 6.10.: Šentjur-Ponikva-Poljčane, odhod z vlakom ob 5 .45 s tira 8, 26 km, 8 ur hoje; • 20.10. : Poljčane-Ješovec-Rače, odhod z vla- kom ob 5.45 s tira 8, 27 km, 8 ur hoje; • 3 .11. : Rače-Duplek-Zgornja Korena, odhod z vlakom ob 7.55 s tira 8, 19 km, 6 ur hoje; • 17.1 1.: Zgornja Korena-Sveta Trojica-Benedikt, odhod z avtobusom ob 5 .30 s perona 15 ,16 km, 5 ur hoje; • 1.12.: Benedikt-Janžev Vrh-Radenci, odhod z av- tobusom ob 7.05 s perona 15, 1 6 km, 5 ur hoje; • 14 . -15 .12 . : Radenci-Predanovci-Bokrači-Do- manjševci-Hodoš, odhod z vlakom ob 6.25 s ti- ra 7, prvi dan 23 km oz. 7 ur hoje, drugi dan 15 km oz. 5 ur hoje. Vsi pohodniki se morajo obvezno prijaviti v Zem- ljepisnem muzeju in plačati 1500 SIT za prevozne stroške za vsako etapo. Zadnja, dvodnevna etapa, stane 5000 SIT (prevoz, prenočišče, večerja, zajtrk). Število udeležencev je omejeno na 15. Časi odho- dov v novembru in decembru se lahko spremenijo v primeru spremembe avtobusnega voznega reda. GEOGRAFSKI ZBORNIK ACTA GEOGRAPHICA 35 Milan Orožen Adamič To številko je začel urejati nov in nekoliko pom- lajen uredniški odbor (dr. Ivan Gams, dr. Andrej Kranjc, Milan Natek, dr. Milan Orožen Adamič, dr. Drago Perko in dr. Zoran Stančič). Odločili smo se, da bo odslej Geografski zbornik izdajal v anglešči- ni, saj gre od naklade 1000 izvodov že vrsto let 600 izvodov v izmenjavo po celem svetu. Vsebina te številke je v celoti prevedena v angleščino, doda- ni pa so nekoliko daljši povzetki v slovenščini. Zah- tevno prevajalsko delo je opravil Wayne Tutle. Tako je Geografski zbornik edina slovenska geografska periodična publikacija, ki je že tretjič zapored tiska- na v tujem jeziku. Manjši narodi, kot so Finci, Šve- di in drugi, na ta način že desetletja informirajo sve- tovno javnost o svojih znanstvenih in raziskovalnih dosežkih. V želji, da bi ohranjali in nadaljevali s tra- dicijo slovenske znanstvene in strokovne besede, smo se odločili, da ponudimo kompletno slovensko bese- dilo prispevkov v Geografskem zborniku na Interne- tu, in to na domači strani Geografskega inštituta ZRC SAZU (http://www.zrcsazu.si/www/gi/gi.html). Bralci si lahko besedilo brez omejitev presnamejo na svoj računalnik in si ogledajo še nekatere druge za- nimive prispevke in informacije, ki jih tu ponujamo. Ob vseh teh spremembah smo se odločili tudi za po- sodobitev likovne podobe revije, ki jo je izdelal Mat- jaž Vipotnik. Razumljivo je, da je tako temeljita pre- nova Geografskega zbornika zahtevala veliko časa 29 GEOGRAFSKI OBZORNIK in truda. Vse to ne bi bilo mogoče brez denarne po- moči Ministrstva za znanost in tehnologijo Republi- ke Slovenije. Posebno pozornost smo seveda posvetili vsebini, ki je tokrat, z izjemo prvega prispevka, ki govori o dolomitu v Sloveniji, izrazito posvečena enemu naj- bolj aktualnih problemov današnjega časa, to je na- ravnim nesrečam. V prvem prispevku, ki ga je pri- pravil dr. Matej Gabrovec, z naslovom »Dolomitne pokrajine v Sloveniji s posebnim ozirom na relief in rabo tal«, je analizirana dobra desetina slovenske- ga državnega ozemlja, zgrajena iz dolomita. Zanj je značilna posebna vrsta fluviokrasa, glede na re- lief jo je avtor razdelili v štiri osnovne tipe. Največ- ji del članka je posvečen analizi rabe tal v dolomit- nih pokrajinah. Rabo tal je ugotavljal s pomočjo ka- tastrskih podatkov in agrokarte, na treh izbranih test- nih območjih pa je uporabil tudi franciscejski kata- ster in tako ugotavljal spremembe rabe tal v zadnjih dveh stoletjih. Za dolomitne pokrajine je v primerja- vi z območji na drugih kamninah značilen nadpov- prečen delež travnikov in zaraščojočih se površin. V drugem prispevku je dr. Milan Orožen Adamič analiziral potresno ogroženost Ljubljane. V Sloveni- ji se stikajo velike naravnogeografske enote: Alpe, Dinaridi, Sredozemlje in Panonska kotlina. V prete- klosti je bilo v tem območju veliko rušilnih potresov. Pred sto leti (1895) je močan potres, ki je imel uči- nek med 8. in 9. stopnjo po MCS lestvici, močno poš- kodoval Ljubljano. Ker je Ljubljana glavno mesto Slo- venije z največjo gostoto prebivalstva in številnimi dru- gimi pomembnimi centralnimi funkcijami, ocenjuje, da je zato to potresno najbolj ogroženo območje. Za Ljubljano je izdelana karta mikroseizmične rajo- nizacije. S pomočjo statističnih podatkov in drugih virov je izdelal dokaj podrobno podatkovno bazo, ki jo je vključil v geografski informacijski sistem. To je prvi primer tako podrobnega raziskovanja v Slo- veniji, in to na mestnem območju, ki obsega le pri- bližno 0 ,9 % površine Slovenije, pa kar 1 3,4 % nje- nega prebivalstva. Poglavitni cilj raziskave je bil oce- na možnih posledic rušilnega potresa. V najbolj ogro- ženem območju 9. stopnje MCS je 15,23 % vseh ob- jektov in v njih prebiva skoraj 1 0 % Ljubljančanov. Ocena potresne ranljivosti je pokazala, da bi ob po- tresu 9. stopnje, to je ob potresu, ki bi bil močnejši kot leta 1 895, bilo uničenih kar 26,3 % vseh stano- vanj, hude poškodbe bi imelo 4 4 , 9 % stanovanj. Ob manj močnih potresih pa bi bile posledice seveda us- trezno fnanjše. •'J* r ) Miha Pavšek je raziskoval poletna neurja le- ta 1994 v Sloveniji, izdelal pregled dogajanj, razisko- val osnovne značilnosti in pripravil podrobnejši pri- kaz izbranih primerov. V poletnih mesecih leta 1994 je bilo vremensko dogajanje nad Slovenijo pogosto zelo burno. Številna neurja so se pojavljala predvsem v notranjosti Slovenije, v pasu od Nove Gorice in Po- sočja do Gorenjske, v Ljubljanski kotlini in Posavju, na Dolenjskem, v Beli krajini pa vse do severovzhod- ne Slovenije, kjer so bila najštevilnejša. Pojavi krat- kotrajnih neurij z intenzivnimi padavinami, točo, stre- lami in močnim vetrom so za ta letni čas povsem obi- čajni, v posameznih primerih pa je krajevna inten- zivnost spremljajočih pojavov presegla vse do sedaj zabeležene na teh območjih. Pokrajinske posledice na najbolj prizadetih območjih so bile izjemnega ob- sega, temu ustrezna pa tudi višina ocenjene škode. Osrednji del vzhodne Slovenije in učinke polet- nega neurja v porečju Bolske je raziskoval Milan Na- tek. Dne 28. junija 1994 se je v večernih urah raz- vil močan nevihtni oblak nad severozahodnim delom Posavskega hribovja in skrajnim jugozahodnim obrobjem Celjske kotline. Neurje z močnimi pada- vinami, točo in vetrom je trajalo komaj dve uri. Nje- govo središče je bilo nad Veliko (Cemšeniško) pla- nino (1204 m). V severnem delu se je neurje najbolj razbesnelo v osrednjem delu porečja Bolske. Bolska in vsi njeni desni pritoki so prestopili bregove svojih strug ter preplavili obrečne ravnine in naselja na njih. Večina krajevnih cest in rečnih korit je bila uničena in zatrpana s plavjem. Pobočja, ki so izkrčena v kmetijske obdelovalne namene, so razorali sveži erozijski žlebovi ter zemeljski plazovi in usadi. V le- tu 1994 je bilo v porečju Bolske sedem neurij s po- plavami, a najhuje je bilo konec junija. V prispevku so prikazane nekatere geografske značilnosti porečja Bolske in pokrajinski učinki katastrofalne povodnji. VELIKI ATLAS SVETA Milan Orožen Adamič Svet se je v teh zadnjih letih, tik pred letom 2000, pred korakom v novo tisočletje, v marsičem spreme- nil. Za nas Slovence je ob vseh dogodkih, ki so v te- meljih pretresli svet, prišlo do uresničitve enega na- ših najglobljih hrepenenj, do lastne in samostojne dr- žave. Kar naenkrat je tu že peta obletnica. V samo- stojni državi smo postavljeni pred številne nove probleme, naloge, izzive in tudi odgovornosti. Od- 7 30