TEKSTILEC GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Leto XVII Avgust 1974 Št. 8 Izboljšani rezultati — ponoven dvig OD Od 1.8.1974 dalje višji OD za 10 % Doseženi proizvodni rezultati v temeljnih organizacijah združenega dela in s tem tudi poslovni uspeh podjetja kot celote v I. polletju letošnjega leta, razviden iz poslovnega poročila, omogoča, da se osebni dohodki že drugič v tem letu povišajo za 10 %. Izboljšani rezultati so bili doseženi tako v količinski proizvodnji, večji produktivnosti in kvaliteti, pestrostjo asortimenta proizvodnje ter znižanju zalog. Predlagano povišanje bo veljalo od 1. 8. 1974 dalje. O načinu povišanja so bili sklicani posveti družbenopolitičnih in samoupravnih organov, kjer je bilo zavzeto stališče, da naj se iz ugotovljenih razlogov tudi to povišanje osebnega dohodka po delovnih mestih izvrši na način, kot je bil sprejet pri prejšnjem povišanju. S tem povišanjem se predvideva, da bo najnižji osebni dohodek pri polnem delovnem času in normalnem delovnem učinku znašal približno 1800 din, poprečni osebni dohodek pa se bo približal 2600 din. Z ozirom na to se tudi osebni dohodki izenačijo z osebnimi dohodki sličnih delovnih mest v drugih podjetjih. Predlog povišanja je bil izdelan na podlagi sprejetih stališč, sprejetih po predlogu družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov in vam ga v celoti posredujemo. V besednem delu samoupravnega porazoma o delitvi osebnih dohodkov se predlaga naslednje spremembe: 13. člen, točka a Za vsako uro oipravlj enega dela rednega delovnega časa pripada delavcu, ki izpolnjuje pogoje, dodatek v točkah za stalnost zaposlitve v temeljni organizaciji oziroma podjetju po sledeči tabeli: Doba zaposlitve v podjetju v letih Število točk na uro n ad 1—3 6 nad 3—5 12 nad 5—10 18 nad 10—15 20 nad 15—20 22 nad 20—25 24 nad 25—30 27 nad 30 30 Ostale točke tega člena ostanejo nepremenjene. 15. člen Za vsako uro nočnega dela, opravljenega med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj, pripada delavcu dodatek v višini 40 odstotkov ocene delovnega mesta. Poleg gornjega dodatka pripada delavcu še poseben dodatek 0,90 din za vsako uro opravljenega nočnega dela pod pogoji prejšnjega odstavka, kot nadomestilo za regresiranje nočne malice. 37. člen, 1. odstavek Delavcem z .visoko, višjo ali srednjo izobrazbo, Iki se po določilih Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu razporedijo na delovno mesto »pripravnik«, se osebni dohodek obračunava po osnovni oceni: — z visoko strokovno izobrazbo 340 točk/uro — z višjo strokovno izobrazbo 305 točk/uro — s srednjo strokovno izobrazbo 270 točk/uro Ostali odstavki člena ostanejo nespremenjeni. 38. člen Osebni dohodek »učenca tekstilne stroke« in nagrada »vajenca« se obračunava oziroma ugotavlja po naslednjih merilih: Osnovna ocena za nagrajevanje delovnega mesta učenca in vajenca znaša: — v prvem letu 85 točk/uro — v drugem letu 100 točk/uro — v tretjem letu 115 točk/uro Poleg osnovne ocene se učenca in vajenca nagrajuje Novo otvorjeni informativno prodajni prostor Tekstilindusa. Več o tem berite na 3. strani. še posebej po šolskem uspehu v interni oziroma poklicni šoli in posebej pri praktičnem delu v delavnici, oddelku ali oibratu podjetja po sledeči tabeli: g Uspeh Ö t—< " Nezadosten 0 0 0 Zadosten 8,5 10 11,5 Dober 17 20 23 Prav dober 21,5 25 29 Odličen 26 30 35 šolski uspeh ise upošteva po vsakokratni konferenci oziroma po vsakokratnem zadnjem šolskem spričevalu. Uspeh praktičnega dela pa se določi za vsak mesec. O oceni praktičnega dela odloča odbor za osebne dohodke na predlog vodje izobraževalnega centra oziroma vodje delavnic. Nagrajevanje po uspehu pripada učencu in vajencu samo v primeru, če sta oba uspeha (šolski in za praktično delo) pozitivna, v nasprotnem primeru se mu obračuna osebni dohodek oziroma nagrada samo po osnovni oceni. Vrednost točke se učencu in vajenou obračuna mesečno v višini, kot se obračuna delavcem v organizaciji, kamor za čas učenja spada. Zaradi združitve' 38. in 39. člena se 39. člen v celoti črta. 50. člen Delavec, ki preneha z delom zaradi starostne ali invalidske upokojitve ali pa uveljavi družinsko pokojnino, ima pravico do odpravnine, ki se izračuna tako, da se za vsako polno leto zaposlitve v temeljni organizaciji oziroma podjetju prizna 130 din. Za zaposlitev v tem podjetju se upošteva tista doba, ki se jemlje pri določanju letnega dopusta. V primeru smrti delavca se odpravnina prav taiko izračuna po gornjih določilih in izroči najožjemu sorodniku (zakoncu, oitrdku, očetu, materi, 'bratu ali sestri), s katerim je delavec živel v skupnem gospodinjstvu. 51. člen Članu gasilske čete podjetja pripada za čas, ko opravlja dežurno gasilsko službo in ko je na obveznih vajah, nagrada v višini 10 din na uro. (Nadaljevanje na 2. str.) Pregled poročila o nezgodah v prvem polletju 1974 V letošnjem prvem polletju je prišlo do 46 nezgod, od tega 40 na delu in 6 na poti na delo oz. z dela. V istem obdobju lani se je poškodovalo 43 oseb, torej 3 manj. Z oziroma na ugotovitev, da je za varno opravljanje dela storjenega iz leta v leto več, bi bilo pričakovati vsaj opazno znižanje nesreč. Vendar ugotavljamo, da je za 202 dneva večja tudi izguba delovnega časa in sicer iz razloga, ker so bile nekatere poškodbe resnejšega značaja. Na nezgodo pri delu je bilo izgubljenih povprečno 18,3 dni, na poti pa 27,17 dni. Za 2260 din več je bilo izplačanih nadomestil osebnega dohodka. Glede na število nezgod opravljenih delovnih ur je za nekaj narasla tudi pogostnost nezgod. Na 100 zaposlenih se je ponesrečilo 1,65 oseb na delu in 0,25 na poti, skupaj 29 moških in 17 žensk. Nezgode — pri delu — na poti 40 oseb 6 oseb Skupaj 46 oseb Izpad delovnih dni — pri delu — na poti 732 dni 163 dni Skupaj 895 dni Povprečno izgubljeni dnevi na nesrečo — pri delu — na poti 18,30 dni 27,17 dni Skupaj 19,46 dni Stanovanj Stanovanje je ena izmed najvažnejših dobrin, ki je potrebna za zdrav in normalni razvoj človeka — družine. Tega se vsi prav dobro zavedamo, zato je opaziti v tej smeri — predvsem v zadnjem času — večja zalaganja s strani organizacij združenega dela in občin, skratka s strani celotne družbe. Po tem vprašanju imamo vsa leta nazaj ogromne premike, toda kljub temu nismo nikakor mogli ublažiti tega zelo perečega problema, ki nam je vedno in nam bo tudi v bodoče povzročal težave. Kljub nenehni gradnji stanovanj, predvsem v večjih industftj-skih centrih, stanovanjska stiska vedno bolj narašča. Razvoj industrije je pritegnil za seboj zaposlovanje večjega števila delavcev in ker v industrijskih mestih ter bližnji okolici te delovne sile ni, je pričel čedalje bolj naraščati preliv delovne sile iz manj industrijsko razvitih krajev v industrijska mesta, kar je potegnilo za seboj številne težave, predvsem pa potrebo po večjem številu stanovanj. Ne glede na to, da so se sta- Nezgode na 100 zaposlenih — pri delu 1,65 oseb — na poti 0,25 oseb Skupaj 1,90 oseb Pogostnost glede na število opravljenih ur: 19,38 Resnost nezgod glede na izpad delovnega časa: 377,1 Največ nesreč se je zgodilo na delovnih strojih in napravah, kar je razumljivo, ker imajo zaposleni z njimi tudi največ neposrednega opravka. Na drugo mesto je statistika postavila nezgode pri manipulaciji s kovinskimi deli strojev in naprav ter pri montaži. Naslednji pogosti vir nezgod pa so naprave za mehanski prenos energije; tekstilni stroji imajo to značilnost, da imajo v svojem funkcijskem sestavu celo vrsto zunanjih prenosnih mehanizmov: jermenskih, zobniških, verižnih in tornih. Posebno nevarni so zato kljub zaščiti plemenitilski in predil-ski stroji. Poznavanje njiho- novanja vedno gradila, je bilo nemogoče zadržati število prosilcev za stanovanja na istem nivoju da o ublažitvi tega perečega problema sploh ne moremo govoriti. S takšnim načinom zaposlovanja delovne sile in vzporedno s tem s takšnim načinom reševanja stanovanjske problematike, je bilo nemogoče iti dalje. Nujno je bilo napraviti v stanovanjskem gospodarstvu neko prelomnico. Tako so bili proti koncu leta 1972 sprejeti novi predpisi v stanovanjskem gospodarstvu, ki so sedaj v veljavi že drugo leto. Stanovanjska gradnja je vsekakor povezana z znatnimi finančnimi sredstvi. V skladu z novimi predpisi so organizacije združenega dela v kranjski občini sklenile in podpisale samoupravni sporazum o povišanju prispevka za stanovanjsko gradnjo s prejšnjih 4 % na 6 % od bruto osebnih dohodkov. Vsem, ki delajo po vprašanju reševanja stanovanjske problematike, je bilo sicer jasno, da višji prispevek za stanovanjsko graditev ne bo prišel do izraza takoj, ampak šele čez nekaj let, ko se bodo vih značilnosti in varno ravnanje na njih je še posebej pomembno. Taki strojni deli povzroče navadno celo težje poškodbe. 12 nezgod se je primerilo zaradi neprevidnosti pri delu, kar je posledica precenjevanja svojih sposobnosti ali slabe psihološke pripravljenosti za varno opravljanje naloženih del. Neredno in nezadostno vzdrževanje delovnih prostorov ter nered in ostale nepravilnosti v zvezi s tehnološkim procesom, je pripeljalo do nezgode osemkrat. Načini poškodb so že dalj časa isti ali pa podobni. Tu gre za udarce ob predmete, ki padajo, polzijo ali se kako drugače premikajo. Veliko je ubodov, urezov in odrgnin. Zdajšnje ugotovitve narekujejo, da bo potrebno z vso resnostjo posegati v odpravo tistih pomanjkljivosti, zaradi katerih prihaja do nezgod. Vendar bo vsak ukrep samo neuspešen, če ne bo v zavesti vseh delovnih ljudi, da je varno delo za vse izrednega pomena. Zavedati se moramo, da vsaka nezgoda pomeni krajšo ali daljšo časovno odsotnost delavca z vsemi posledicami, ki istočasno negativno vplivajo oziroma zmanjšujejo poslovni uspeh TOZD oziroma podjetja kot celote. kovanju se ta premik v stanovanjskem gospodarstvu, predvsem v kranjski obtfini, zares pozna. V preteklem letu je bilo iz združenih sredstev razdeljenih cca 10,500.000 dinarjev individualnim graditeljem stanovanjskih hiš kot krediti. Solidarnostni stanovanjski sklad je letos razdelil 181 stanovanj, zgrajenih oziroma kupljenih iz sredstev, ki so se v skladu zbrala v tem času, ko je formiran, to je od 1. 1. 1973 dalje. Prve srečne družine so že dobile ključe novih stanovanj in se te dni že selijo. Ta stanovanja so se delila v okviru občine, ne glede na to, kje je kdo zaposlen. Zadostovalo je. da je prosilec izpolnjeval razpisne pogoje in da je po komisijskem ogledu dobil zadostno število točk, ki so pripomogle k uvrstitvi v prioritetno listo čim višje. Ker je bilo prijavljencev cca 2/3 več kot je bilo razpoložljivih stanovanj, niso mogli vse rešiti in se bodo lahko prijavili pri naslednji delitvi. (Dalje prihodnjič) FH Izboljšani (Nadaljevanje s 1. str.) Za določitev norvih ocen delovnih mest v tabelarnem delu samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov, se je izhajalo iz ocen, ki so bile v veljavi do 1. 5. 1974. Te ocene so se povišale za 10 % in brez zaokrožanja ponovno za 10 %. Šele tako izračunana ikončna ocena se je zaokrožila po matematičnem pravilu. S tem iso odpadle dvakratne negativne oziroma pozitivne razlike zaradi zaokroževanja. Povišanje sedanjih ocen delovnih mest se izvede po na-naslednji tabeli.: Sedanje ocene, veljavne od 1. 5. 1974 dalje Nove ocene, veljavne od 1. 8. 1974 dalje 955 točk 1055 točk 650 .točk 715 točk 640 točk 700 točk 625 točk 690 točk 615 točk 680 točk 605 točk 665 točk 595 točk 655 točk 585 točk 640 .točk 570 točk 630 točk 560 točk 615 točk 550 točk 605 točk 540 točk 595 točk 530 točk 580 točk 515 točk 570 točk 505 točk 555 točk 495 točk 545 točk 485 točk 530 točk 475 točk 520 točk rezultati... 440 točk 485 točk 430 točk 470 točk 420 točk 460 točk 405 točk 450 točk 395 točk 435 točk 385 točk 425 točk 375 točk 410 točk 370 točk 405 točk 365 tačk 400 točk 360 točk 395 točk 350 točk 385 točk 340 točk 375 točk 330 točk 365 točk 320 točk 350 točk 310 tačk 340 tačk 305 točk 335 točk 295 točk 325 točk 290 točk 320 točk 285 točk 315 točk 280 točk 310 točk 275 točk 305 tačk 270 točk 295 točk 265 točk 290 točk 260 točk 285 točk 255 točk 280 točk 250 točk 270 točk 240 točk 265 točk 235 točk 260 točk 230 tačk 255 točk 225 točk 250 točk 220 točk 240 točk 215 točk 235 točk To povišanje istočasno sovpada v časovno obdobje, ko naj bi se povišali osebni dohodki zaradi podražitve nekaterih osnovnih živil v me-seou juliju. Pripomniti moramo, ida je sedanije povišanje osebnih dohodkov rezultat dela in bi se izvedlo ne glade na omenjene podražitve nekaterih prehrambenih artiklov. J. š. 460 točk 510 točk 450 točk 495 točk Stara praksa se nadaljuje Po podatkih o gospodarjenju organizacij združenega dela v kranjski občini za I. polletje letošnjega leta, lahko zasledimo, da se je uresničila napoved, da je prekoračena dogovorjena meja o povečevanju števila zaposlenih, sprejeta pomladi v planu o družbenem in gospodarskem razvoju. Najvišja meja je bila namreč dovoljena 4 %, podatki pa kažejo, da se je napram istemu obdobju lanskega leta povečalo število zaposlenih za 5,3 %. Za kranjsko občino je to zelo zaskrbljujoča ugotovitev, saj je znano, da so v naši občini izčrpane že vse razpoložljive rezerve delovne sile. To je že zelo stara ugotovitev, na katero je prav naše podjetje že pred leti opozarjalo, ko smo imeli velike težave zaradi fluktuacije delovne sile. Privabljanje novih delavcev iz drugih območij namreč prinaša s seboj kopico problemov: graditev stanovanj, otroških vrtcev, šol itd., skratka, pojavijo se visoke zahteve po vlaganju sredstev v objekte družbenega in komunalnega standarda. Tega pa delovne organizacije, ki povečujejo število zaposlenih, prav gotovo niso upoštevale v svojih gospodarskih načrtih. O problemu zaposlovanja novih delavcev v kranjski občini bo prav gotovo teklo še veliko razprav. Naše podjetje, vključno z IBI je predvidelo te težave in usmerilo poti gospodarskega razvoja v vlaganje takih investicij, ki ne bodo zahtevale povečanja števila zaposlenih. R. S. Nadomestilo OD zaradi nezgod: pri delu na poti skupaj — izplačalo podjetje 42.926,05 6.582,75 49.508,80 din — izplačalo soc. zavarov. 15.845,85 4.373,25 20.129,10 din Skupaj 58.771,90 10.956,00 69.727,90 din še vedno premalo sredstva zbrala. Proti priča- Odprli smo Infoimolivno-prodajni center Že v zadnji številki Tekstilca smo poročali, da smo 1. avgusta otvorili informativ-no-prodajni center. Obljubili smo, da bomo o tem pripravili širši zapis, saj je ta center velikega pomena. metalizirane zavese, ki ima več funkcionalnih prednosti: je namreč izolator toplote, svetlobe in zvoka, pa tudi estetsko ne izgleda slabo. Otvoritev informativno-pro-dajnega centra je nedvomno Predsednik delavskega sveta Ivan Mauser ob otvoritveni slovesnosti Prostori informativno-pro-dajnega centra se nahajajo v levem traktu hotela Creina. Prostor je imenitno izbran, saj se nahaja takorekoč v središču Kranja. Del centra je namenjen razstavnemu prostoru, drugi del pa zajema prodajni prostor. Tako smo že ob otvoritvi prikazali spalnico, opremljeno z našo posteljnino, dnevni prostor z dekorativnimi zavesami in tekstilnimi oblogami na zidu, več primerkov prikupnih kuhinjskih zaves, nekaj modelov ženskih oblek, dekorativnimi blazinami, robci itd. V prodajnem centru pa je bilo na voljo metražno blago v 560 desenih in variantah. Bogat asortiman metražnega blaga je zajemal vse od blaga, namenjenega za moško in žensko perilo, ženske obleke, dekorativno blago za zavese in zidane obloge, blago za posteljnino, dekorativne blazine, pletenino in drugo. Naj omenim tudi naš nov proizvod rezultat večletnih prizadevanj v smeri seznanjanja potrošnika z našim širokim proizvodnim programom, pritegniti njegovo pozornost in vzbuditi zanimanje za naše proizvode, po drugi strani pa upoštevati njegove želje, zahteve in potrebe. Tako bomo na podlagi prodaje in zanimanja potrošnikov lažje oblikovali svoj proizvodni program, obenem pa s podatkov seznanjali tudi trgovce, da se bodo lažje orientirali pri naročilih. Podobno obliko prezentira-nja naših proizvodov uvajamo neposredno tudi na relaciji proizvajalec — trgovina. V eni prejšnjih številk smo poročali o obisku poslovodij beograjskega trgovskega podjetja Srbijatekst, katerim smo predstavili naše artikle z mini modno revijo. Tudi vsakoletne interne modne revije, ki jih prirejamo za naše kupce, so se izkazale za uspešno propagiranje naših izdelkov. Naj omenim še, da namerava- : v Predstavniki podjetja in gostje na tiskovni konferenci Del prodajnega prostora centra mo jeseni v Beogradu pripraviti demonstracijo obloge sten s tekstilnimi tapetami. Po uradnem delu otvoritve informativno-prodajnega centra je bila v prostorih hotela Creina novinarska konferenca, ki so se je udeležili novinarji slovenskih časopisov in revij. Na vprašanja novinarjev so odgovarjali predstavniki podjetja. Razprava je bila zelo živahna. Morda naj pri tem omenim zelo zanimivo pripombo novinarke revije Jana — Bernarde Rakovec: »Imejte vendar nekoliko več korajže pri vzorcih za posteljnino v močnejših barvah! Mnogi tako posteljnino kupujejo v sosednji Italiji, ker je v naših trgovinah ni moč kupiti«. Odgovor naših predstavnikov jo je močno presenetil, namreč da tako posteljnino že izdelujemo dalj časa, vendar pa jo prodajamo večinoma v izvoz, ker imajo domači trgovci premalo zaupanja v našega potrošnika in so še vedno prepričani, da imamo Jugoslovani najraje belo posteljnino. Praktičen prikaz uporabe našega blaga za posteljnino Tako je bilo pogosto mišljenje trgovcev tudi -za ostale naše proizvode. Pri novih vzorcih, ki sledijo modi, so ponavadi trgovci zadržani pri naročilu, to pa zaradi bojazni, da blago ne bo šlo v prodajo. V zadnjem času se relacija med podjetjem in trgovino vidno izboljšuje, kar daje upanje, da v bodoče ne bomo poslušali očitkov, zakaj v trgovinah ni moč kupiti modernih desenov, s katerimi se podjetje predstavlja na raznih sejmih in razstavah. Prepričani smo, da bo naš infor-mativno-prodajni center prav v tem smislu odigral pomembno vlogo. R. S. Domače surovine namesto uvoženih Spričo aktualne energetske in surovinske krize so povsod po svetu, a še zlasti v državah, ki so v znatni meri odvisne od uvoza energetskih virov in osnovnih surovin, v teku prizadevanja, ki naj bi ustrezneje ovrednotila razpoložljivo domačo surovinsko osnovo. Tako so npr. v ZDA namenili milijardna sredstva — precej višja kot za znani vesoljski program »Apollo« — za raziskave, ki naj bi v naslednjih letih omogočile razvoj substitutov oziroma nadomestkov za nafto in njene derivate ter po možnosti tudi za druge surovine, katerih rezerve v svetovnem merilu vse bolj pojemajo. V ZR Nemčiji bodo zato, da bi ublažili primanjkljaj, ki grozi plačilni bilanci zaradi čedalje dražjega uvoza nafte, že letos povečali proizvodnjo premoga od nekaj nad 80 milijonov ton na nad 110 milijonov ton, zahodnonem-ški raziskovalci pa se hkrati trudijo, da bi izpopolnili tehnološke postopke za racionalno industrijsko pridobivanje bencina iz domačih vrst premoga, ki jih je poznal že tretji rajh, a je bila cena tako pridobljenega bencina ob nekdanjih nizkih cenah nafte previsoka, da bi se ti postopki po vojni lahko konkurenčno uveljavili. Nezadržno naraščanje cen naravnih surovin je že pred leti spodbudilo nesluteno ekspanzijo proizvodnje sintetičnih surovin na bazi cenene nafte, ki pa je spričo visokih podražitev te energetske surovine postala nizko konkurenčna in je zlasti po zaostritvi naftne krize lanske jeseni ob visokem porastu cen petrokemičnih proizvodov po vsem svetu sprožila procese ustreznejšega vrednotenja lokalnih surovin, katerih izkoriščanje je bilo zavoljo nizkih cen uvožene nafte in na tej osnovi proizvedenih sintetičnih surovin in izdelkov poprej neracionalno in nizko rentabilno. Tako je postala v državah, ki razpolagajo z znatnimi ležišči naftnih škriljavcev in peščencev, čez noč aktualna proizvodnja nafte in njenih predelav iz teh manjvrednih surovin, medsebojno odvisne cene naravnih in sintetičnih surovin pa so ob visokih podražitvah nafte in petrokemičnih proizvodov še bolj dvignile vrednost naravnih surovin in s tem povečale zanimanje za njihovo izkorišča-(Nadaljevanje na 4. str.) Valorizacija nadomestil OD za čas nezmožnosti za delo Z ozirom na podražitev nekaterih osnovnih živil je Izvršni odbor skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj na seji dne 31. 7. 1974 sprejel sklep o valorizaciji vseh vrst nadomestil osebnega dohodka (bolezni, nesreče, porodniški dopust, skrajšanje delovnega časa itd.). Nadomestila OD se od 1. 8. 1974 dalje zvišajo za naslednje zneske: Mesečno nadomestilo v vtšiiii din Mesečni znesek valorizacije din Dnevni znesek valorizacije din do 1.500,00 120,00 4,61 1.501,00 do 2.000,00 90,00 3,46 2.001,00 do 2.500,00 60,00 2,30 2.501,00 do 3.000,00 30,00 1,15 mad 3.000,00 0 0 Izvršni odlbor je na podlagi tega izdal .priporočilo .tudi vsem organizacij aim združenega dela, da na isti način valorizirajo tudi nadomestila osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem za prvih 30