Na Teharjah so se poklonili	Natkov memorial prvič
žrtvam poboja	osvojili Sentjurčani
Št. 78/Leto 66/Celje, 4. oktober 2011/Cena 1,10 EUR
OGLAŠUJTE V PRILOGI
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
! ZAČETEK NOVEM
Trgatev za »lušte« in zares!
SPODBUDNE ZGODBE
Vilma je dobila marjetico,
Potomke mariborske trte ponekod na Celjskem obrodijo boljše, drugje slabše. Brigita je danes Hudobci pravijo, da bi vsem županom skupaj morda le uspelo napolniti eno ponosna kmetica brento. Mi pa smo obiskali Mirana in Hedviko, ki prave klasične trgatve tudi ^	'
ne poznata, sta pa uradna kletarja vina Vojničan.
m k<i .: r« 11
i

IL
KSL in Termotehnika v tempu gazel!
Ko prisluhnemo nasilju nad najmlajšimi
v ' ■
»A ili i >, 11
j ^^
M
rE ti,
-sS t»
Na fotografiji je celjski viničar Boštjan Safran ob trgatvi potomke stare mariborske trte na Starem gradu.
' Foto: SHERPA
REKREACIJA
Kdo je pristal v Tanjini postelji in zakaj teorija Ani ni pomagala
k o n
n c i j a
Celje, Celjski sejem
l. oktober 2011
2	iZ NAŠIH KRAJEV
Spomin na žrtve pobojev
CELJE - Na Teharjah, kjer je bilo takoj po končani drugi svetovni vojni taborišče za domobrance ter civiliste, je bila v nedeljo vsakoletna spominska svečanost. Z njo so počastili spomin na več tisoč žrtev izvensodnih pobojev.
Spomin na teharske žrtve so obudili s svečano mašo. Med njo je celj ski škof, dr. Stanislav Lipovšek v nagovoru dejal, da se je na Teharjah zgodil dvojni zločin, saj so bili ubiti ljudje, drugi zločin je zato, ker je tam nastalo odlagališče različnih odpadkov, tretji pa bi bil po njegovih besedah, če bi na teharske žrtve pozabili. Škof je prav tako spomnil na potrebo po mostovih sprave, odpuščanja, miru, prijateljstva in sodelovanja, ki je za kristjane - zaradi krščanskega odpuščanja - posebnega pomena. Osrednji govornik, predsednik Nove slovenske zaveze, Anton Drobnič, je bil kritičen do vlade, ker ni izpolnila nalog, ki jih nalaga zakon o vojnih grobiščih, z vzpostavitvijo registra vojnih grobišč in ureditvijo zemljišč, kjer so grobišča, kritičen pa je bil prav tako zaradi ustavitve raziskovanja grobišč.
BJ
Foto: SHERPA
Z nedeljske svečanostI v spomin na žrtve povojnih pobojev na Teharjah. Med udeleženci je bil predsednik Nove slovenske zaveze, Anton Drobnič, ki je bil tudi glavni govornik (na fotografiji drugi z leve strani).
Močna železobetonska stena v ozadju je hkrati tudi škarpa za brežino v ozadju nastajajočega vrtca.
Prihodnje leto vsi malčki skupaj
VOJNIK - Načrtovanje močne železobetonske stene, ki je hkrati tudi »škarpa« brežine za vrtcem, je nekoliko upočasnilo in junija za nekaj časa tudi zaustavilo gradnjo nizko-energetskega vrtca.
Kot smo že poročali, je pri
Zaposlimo:
1.	skladiščnika in blagovnega manipulanta
Pogoj je srednja poklicna oziroma triletna strokovna izobrazba. Lokacija dela:
Poslovna enota Štore.
2.	komercialista
Pogoj je višja strokovna izobrazba in znanje angleškega in nemškega jezika. Lokacija dela: sedež družbe.
Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite
na naslov: Kovintrade, d. d. Celje,
Mariborska 7, 3000 Celje, kadrovska služba. Rok za prijavo je 5 dni.
izkopu gradbene jame za nov, nekaj manj kot 1.400 kvadratnih metrov velik nizkoener-getski vrtec v Vojniku, prišlo do zdrsa manjšega dela bre-žine. Zaradi tega je bilo treba projekt nekoliko prilagoditi, a kljub zamiku v družbi CM Celje zdaj zagotavljajo, da bodo dela zaključena v začetku prihodnjega leta in večje zakasnitve ne bo. Z naložbo, vre-
dno milijon 560 tisoč evrov, ki jo malce več kot polovično sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, bodo končno vsi vojniški malčki dobili skupen vrtec. V tem šolskem letu je namreč Vrtec Mavrica razseljen na treh lokacijah; v obstoječem vrtcu je šest skupin, štiri gostujejo v osnovni šoli, malčki iz petih skupin pa v vojniškem župnišču.
IS, foto: GrupA
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK
	VrW		
	¿¡¡P	jo	ft
i M Ed El		inoaE	
Kolesa za otroke
POLZELA - Z razstavo izjemnih fotografij z naslovom Svet je lep, ki so na ogled in na prodaj v gradu Komenda na Polzeli, je kolesar Dejan Glavnik ob pomoči prijateljev začel dobrodelno akcijo 100 koles za socialno ogrožene otroke v Sloveniji.
Kot je omenil polzelski kolesar, je med petletno vožnjo s kolesom okrog sveta videl veliko otrok, žal tudi takšne, ki so se jim zaiskrile oči ob pogledu na njegovo kolo. Tudi zato je že po poti kupil in podaril nekaj koles, med drugim sirotišnici v Nepalu. »Še danes me spremlja sreča in veselje v očeh teh otrok,« je omenil Glavnik, ki je po prihodu domov videl, da bi se tudi kdo od slovenskih otrok
zagotovo razveselil novega kolesa, pa si starši ne morejo privoščiti nakupa. Tako je nastala ideja o dobrodelnem projektu, v katerem zbirajo denar za sto koles. Del od potrebne vsote bo zbral Dejan s prodajo fotografij in potopisnimi predavanji, ki jih bo začel prihodnje leto aprila, del bodo primaknili posamezniki, del pa tudi občine. V občini Polzela so projekt z veseljem podprli, je omenil
župan Ljubo Žnidar, ki je
zagotovil, da bo denar prišel v prave roke.
V okviru akcije bodo aprila prihodnje leto kolesarili na Goro Oljko in pripravili cici-kolesarijado, zagotovo pa bo atraktivna 24-urna kolesarska preizkušnja znanih slovenskih kolesarjev po občinah Polzela, Žalec, Prebold in Braslovče, med katero nameravajo kolesarji postaviti kakšen rekord. Akcijo je moč spremljati tudi na spletu. Denar za kolesa in potrebno zaščitno opremo, gre za 15.000 evrov, nameravajo zbrati do konca akcije.
US, foto: GrupA
Kolesar Dejan Glavnik ob vrnitvi s poti okrog sveta.
Znani občinski nagrajenci
LAŠKO - Svetniki so odločili, kdo bodo dobitniki letošnjih občinskih priznanj.
Zlati grb bo dobil Vinko Lavrinc, srebrne grbe bodo prejeli Drago Zupan, Peter Ojsteršek in Henrik Wimmer, bronaste grbe pa bodo podelili Vladu Marotu, Iztoku Hrastniku in Zavodu Odon Jurklošter. Naziva častni občan letos ne bodo podelili. Predlog, da bi častni občan postal Jože Stanič, namreč ni bil sprejet. Priznanja bodo podelili ob občinskem prazniku, ki bo v začetku novembra.
ŠK
NOVI TEDNIK
AKTUALNO / iZ NAŠIH KRAJEV
Marsikdo bo po »pihanju« ostal takoj in za dlje časa brez vozniškega dovoljenja. Fotografija je nastala pri opravljanju nadzora voznikov tovornih vozil. Vozniku alkotest ni pokazal alkoholiziranosti.
Pokora kršiteljev
Bomo tako dvignili katastrofalno nizko raven prometne kulture?
Prvi oktober je novo prometno zakonodajo, ki sicer velja v Sloveniji že nekaj mesecev, zaokrožil v celoto. Začeli se bodo izvajati še vsi rehabilitacijski programi (pred oktobrom so jih namreč morali uskladiti z Zakonom o prekrških), ki bodo najbolj udarili ali milostno odpustili grehe najhujšim kršiteljem. Medtem ko se javnost bolj kot ne strinja predvsem s slednjo razlago, zakonodajalci pravijo, da bodo s tem dvignili raven prometne kulture
v Sloveniji.	-
Rehabilitacijski programi so namenjeni najhujšim in večkratnim kršiteljem ter tistim, ki vozijo pijani (in če jih seveda policija ustavi). Deloma se zanje lahko odločijo vozniki sami, ki želijo enkrat v treh letih izbrisati 4 kazenske točke, obvezni pa so ti programi za tiste, ki bodo pridobivali vozniško dovoljenje, zatem ko jim bo to zaradi hudih prekrškov prenehalo veljati. Voznik, ki bo na primer dobil kazenske točke, vendar v času prekrška
izvajajo vsi splošni zdravniki. Zdravnik bo na takšnem pregledu presodil, ali je bila alkoholiziranost posledica enkratnega pitja, ali pa bo morda spoznal, da ima voznik probleme z alkoholom. Če zdravnik ugotovi, da voz-
Cena kontrolnih pregledov je med 30 do 60 evri, v celoti jo poravna kršitelj.
in tisti, ki ga bodo želeli ponovno pridobiti. V tem delu gre za 12 teoretičnih ur in 6 ur vožnje na avtopoligonu.
Za »malo manj pijance«
Če se za izbris štirih kazenskih točk odloči voznik, ki je vozil pijan (s stopnjo alkoholiziranosti od 0,5 g do 0,8 g alkohola na kilo-
Za lažjo razumljivost je dobro še enkrat poudariti, da bodo tisti, ki jim bo zaradi kršenja cestnih pravil prenehalo veljati vozniško dovoljenje in ga bodo želeli znova pridobiti, morali obvezno in ne prostovoljno skozi vse rehabilitacijske programe. Torej brez opravljenih zgoraj naštetih programov novega vozniškega dovoljenja za najhujše kršitelje ne bo več.
ne bo vozil pijan, bo lahko 4 točke izbrisal z dodatnim usposabljanjem za varno vožnjo. Skozi takšno dodatno usposabljanje bodo morali tudi tisti, ki jim bo sodišče odložilo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja,
gram krvi, pri začetnikih ta ne sme biti višja od 0,5 g alkohola na kilogram krvi), bo moral na zdravstveni pregled s svetovanjem. Tak pregled je popolnoma prostovoljen in se voznik zanj odloči kadarkoli želi, pregled
Policisti imajo zdaj možnost vozniku na kraju prekrška takoj odvzeti vozniško dovoljenje. Tak odvzem ne bo več veljal le 24 ur, kot je to bilo do zdaj, ampak do končne odločitve na sodišču o voznikovem prekršku. To lahko storijo pri tistih voznikih, ki s kršitvami dobijo najvišje število kazenskih točk, 18. Toliko je predvidenih za vožnjo po levi strani na avtomobilski cesti, za voznike, ki v območjih umirjenega prometa vozijo s hitrostjo, ki za 30 kilometrov presega omejitev, ali v naselju prekoračijo dovoljeno hitrost za 50 kilometrov na uro. 18 kazenskih točk dobijo vozniki, ki napihajo več kot 1,1 grama alkohola na kilogram krvi, ki vozijo pod vplivom mamil ali pobegnejo s kraja nesreče. Policist bo takšnemu takoj odvzel vozniško dovoljene in mu prepovedal nadaljnjo vožnjo.
nik težav z alkoholom nima in je bilo pitje le »spodrsljaj«, mu bo izdal potrdilo. Ta velja tri mesece in v tem času ga mora voznik poslati na ministrstvo za pravosodje, kjer mu bodo milostno odpustili 4 kazenske točke.
Za »malo več pijance«
V kolikor bo splošni zdravnik presodil, da se pri vozniku kažejo težave z alkoholom in obstaja sum, da gre za odvisnost, ga bo poslal še na kontrolni zdravstveni pregled, ki ga opravljajo strokovnjaki medicine dela. Ti bodo dali končno odločitev, ali je voznik sposoben za udeležbo v prometu ali ne. Ker je odvisnost od alkohola bolezen in če je končni rezultat pregledov tak, bodo voznika poslali na zdravljenje zaradi alkoholizma. Kontrolni pregled čaka tudi tiste, ki bodo želeli izbrisati 4 kazenske točke, a so med prekrškom vozili s stopnjo alkoholizi-ranosti od 0,8 g alkohola na kg krivi do 1,1 g alkohola na kg krvi. Edukacijske (6 ur) in psihosocialne (17 ur, od tega dve uri individualnega dela, 15 ur skupinskega) delavnice so prav tako namenjene kršiteljem, ki bodo prekršek storili vinjeni s stopnjo alko-holiziranosti od 0,8 g do 1,1 g alkohola na kg krvi.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Na Tekačevem umirajo
ROGAŠKA SLATINA - V občini se vse bolj pojavlja potreba po gradnji krožišča na Tekačevem, kjer je križišče zunanje mestne obvoznice ter cestnega odcepa proti središču mesta.
To potrjuje študija, ki jo je naročila občina, v njej pa med drugim opozarjajo na več prometnih nesreč s smrtnim izidom. Za pešce tam varnega prehoda ni, poleg tega se na križišču konča nova kolesarska steza, zaradi česar so kolesarji dodatno ogroženi. »To je križišče državnih cest, vendar si občina aktivno prizadeva, da bi se ta projekt uresničil čimprej,« pojasnjuje župan mag. Branko Kidrič. Občina zaključuje postopek odkupa zemljišč, potrebnih za izvedbo krožišča, naročila je tudi projektno dokumentacijo ter uskladila sporazum o sofinanciranju.
BJ
Kdaj še kakšen trgovec v mestu?
LAŠKO - Tuš, kot kaže, le ne bo več edino trgovsko podjetje v mestu. Laščani si prizadevajo, da bi novo trgovino dobili bližje centra.
Po zapletih z Mercatorjem, ki je že pred časom kupil zemljišča za gradnjo trgovine, zdaj pa tam ne namerava graditi, je kazalo, da bo Tuš ostal edini trgovec v Laškem. V Občini Laško pa so poiskali drugo primerno lokacijo, kjer bi lahko postavili manjšo trgovino. Tako so že začeli postopek sprejemanja prostorsko ureditvenih pogojev za parkirišče nasproti Hotela Hum. Tam bi lahko trgovsko podjetje postavilo manjši objekt, gre za približno 1.300 kvadratnih metrov. Prostorsko ureditveni pogoji zajemajo tudi ureditev avtobusne postaje in ureditev trga ob železniški postaji. Kateri trgovec naj bi v Laško prišel, še ni znano.	ŠK
Na čelu Sotle
ŠMARJE PRI JELŠAH - V Razvojni agenciji Sotla, ki ima sedež v Šmarju pri Jelšah in jo je ustanovilo pet občin Obsotelja in Kozjanskega, iščejo direktorja za nov štiriletni mandat.
Na razpis se je kot edina kandidatka prijavila dosedanja direktorica, univerzitetna diplomirana ekonomistka Bojana Žaberl, ki ji je občinski svet Rogaške Slatine na zadnji seji že dal soglasje k imenovanju. Svet zavoda je Žaberlovo za direktorico za naslednja štiri leta že imenoval, zdaj se mora strinjati še vseh pet občin soustanoviteljic Razvojne agencije Sotla.	BJ
Pikin festival
MOŽ, PES IN PAJEK
Avtor:Dalibor Bori Zupančič
»Mi je Pika Nogavička obljubila,da bo zrihtala vse okoli poleta, ampak kaže, da ima trenutno, tam na Šaleškem, preveč dela s projektom TEŠ!«
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
KLS Ljubno teče nov krog
Podjetje z Ljubnega je že drugo leto zapored razglašeno za regijsko gazelo
Letošnja savinjsko-zasa-vska gazela, torej najhitreje rastoče podjetje, je podjetje KLS Ljubno, ki je nagrado za izstopajoče podjetniške dosežke osvojilo že drugo leto zapored. V finale »našega« izbora sta se uvrstila še trboveljski Dewesoft s programskimi rešitvami in proizvodnjo lastnih merilnih inštrumentov ter bra-slovška Termotehnika, kjer izdelujejo toplotne črpalke. Podjetje KLS Ljubno, v katerem proizvajajo zobate obroče vztrajnikov za avtomobilske motorje, je tudi četrti finalist za naziv zlata gazela 2011, ki ga bodo podelili sredi meseca.
Sicer je 100 najhitreje rastočih podjetij savinjsko-zasavske regije v petih letih ustvarilo 1.100 novih delovnih mest, kar je petina vseh novih delovnih mest v regiji. V teh letih so prihodek več kot potrojila, regijsko gospodarstvo pa prekosile tudi v drugih kazalnikih. Sicer smo med prireditvijo v Celjskem domu večkrat slišali, da se je treba včasih ukvarjati tudi z dobrimi.
Spoštovanje kot temelj
Kot so zapisali v obrazložitvi, je letošnji zmagovalec KLS Ljubno eno vodilnih svetovnih podjetij za razvoj in proizvodnjo zobatih obročev vztrajnikov za avtomobilske motorje. Njihovi zobati obroči so vgrajeni v motorje kar 28 avtomobilskih znamk. Ko so na Ljubnem začeli, je bilo malo manj kot 60 zaposlenih. Podjetje je doživljalo številne vzpone in padce, najhuje pa je bilo po osamosvojitvi Slovenije, ko so izgubili 94 odstotkov
IZJAVA TEDNA
»V življenju se moraš odločiti, ali boš denar zapravljal ali služil. Za oboje ni časa.«
Mirko Strašek, direktor podjetja KLS Ljubno
»Navijaška« ekipa KLS Ljubno z direktorjem Mirkom Straškom
trga. Prava rast se je začela šele pred šestimi leti. Lani je 183 zaposlenih ustvarilo 22 milijonov evrov prihodkov, letos pa, vsaj tako je navedel direktor Mirko Strašek, ki podjetje vodi že 39 let, načrtujejo 15-do 20-odstotno rast.
Več kot dve tretjini zaposlenih vsako leto opravi eno ali več oblik notranjega usposabljanja. Podjetje je eno najbolj avtomatiziranih podjetij v panogi, saj je robotiziranih več kot 90-odstotkov proizvodnih procesov. Obenem dosegajo izredno kakovost proizvodov, saj jim na milijon izdelkov reklamirajo le 1,6 izdelka. Več kot 4 odstotke letnih prihodkov investirajo v razvoj novih znanj in veščin zaposlenih ter razvoj proizvodov in proizvodnih procesov. »Ni bistvo v izdelku, temveč v tem, kako delamo. Na prvem mestu je kakovost, ki je v avtomobilski industriji, kjer je bitka za trg prisotna povsod, še kako pomembna. Zagotovo je pomembno zavedanje, da te avto ne bo pustil na cedilu. Če to kakovost dosegaš, naročila kar sama prihajajo, ob tem da v KLS nikoli nismo zamudili z dobavo in da dosegamo tudi nizke stroške,« je omenil Strašek.
Na vprašanje, če je v težkih časih ljubenskemu podjetju kdo ponudil pomoč, je Strašek odgovoril: »Zdaj se malo šalite. Veste, prej smo imeli sami s seboj veliko dela. Nikoli nismo ničesar pričakovali od države, sami smo se morali izkopati iz težkih časov. Kar pa je bilo dobro, saj smo se tako naučili tudi drugače delati.« Strašek je govoril tudi o skulpturi, ki jo imajo pred zgradbo podjetja in ponazarja spoštovanje: »To je temelj naše poslovne kulture. S samospoštovanjem ter spoštovanjem do kupcev, dobaviteljev in delavcev se da doseči boljše rezultate kot s katerim koli drugim delom.«
Termotehnika
zapušča
Braslovče?
Tudi braslovško podjetje Termotehnika, ki ga je leta 1991 ustanovil Rudi Krono-všek, odlikuje izjemna rast. Njihovo delo temelji na toplotnih črpalkah, ki predstavljajo kar 90 odstotkov celotne proizvodnje. Na slovenskem trgu
»Odgovornost do strank in zaposlenih je zelo velika, zato je prevzem podjetja zame pomenil precejšen zalogaj. Oče sicer še pride pogledat, predvsem finance, sam pa skrbim za dnevno organizacijo dela,« je pojasnil Bogdan Kronovšek.
jim konkurirajo predvsem zastopniki toplotnih črpalk nemških in švedskih proizvajalcev ter toplotne črpalke, uvožene s Kitajske, ki pa jih niti ne štejejo za konkurenco. Zanje pravijo, da delajo zmedo na trgu. Sicer 35 zaposlenih v Braslovčah letno proizvede 4.000 kosov, bi jih pa še več, vendar imajo težave s prostorskimi zmogljivostmi. Lani je v prodaji prednjačila ogrevalna toplotna črpalka na vodo, zdaj pa so njihov paradni konj postale ogrevalne toplotne črpalke zrak-voda. »Prednost teh črpalk je v po-enostavljenosti, poleg tega so okolju prijazne in tudi varčne. V bistvu za povprečne novogradnje te črpalke pomenijo najmanj polovico prihranka pri ogrevanju v primerjavi z oljem ali drugimi viri,« je pojasnil Bogdan Kronovšek, ki je vajeti podjetja prevzel od očeta Rudija.
Tudi braslovška Termo-tehnika ne računa veliko na pomoč države. »Pomoči niti nismo potrebovali. Sicer spremljamo razpise, ki pa za zdaj še niso pisani na kožo. No, mogoče bo drugače, saj smo v slovenskem merilu na razpisu Eureka že uspeli, zdaj pa čakamo na odobritev Evrope. Vendar ne stavimo veliko na to, temveč gremo raje sami naprej,« je na podelitvi navedel mlajši Kronovšek, ki je spregovoril tudi o prostorskih težavah: »Ve se, da smo doma prostorsko omejeni. Nenehno nam obljubljajo, da bo nova lokacija, ki jo težko pričakujemo, kmalu nared, vendar se nič ne premakne. Če se to ne bo uredilo v začetku prihodnjega leta, bomo drugje našli prostor za svoje delo.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA
Bolj pozitivno vzdušje na finančnih trgih
Po izjemno slabem trgovalnem tednu, ki je bil najslabši od recesije, ki se je začela leta 2008, so trgi v tem tednu le našli pot navzgor. Vlagatelji so ponovno pridobili upanje, da bo Evropska unija našla rešitev za evrsko krizo.
Voditelji naj bi v sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom pripravljali konkreten načrt za rešitev evrske krize, ki vključuje 50-odstotni odpis grških dolgov, povečanje sklada mehanizma pomoči za pomoč državam v težavah in finančno injekcijo bankam, ki so se znašle na robu zloma. Pojavile so se tudi špekulacije, da bo evropska banka že prihodnji teden znižala obrestno mero. Omenjena banka, ki se že nekaj časa pripravlja na znižanje obrestne mere, naj bi poslovnim bankam ponujala 12-mesečna neomejena posojila. K dvigu optimizma je pripomogla tudi relativno ugodna vrednost indeksa IFO. Vodilni pokazatelj nemškega podjetniškega razpoloženja je septembra s 108,7 zdrsnil na 107,5 točke, kar je manjši padec od pričakovanj.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 26.9. IN 30.9.2011
KLS Ljubno je razvojno naravnano, kar se kaže v več kot 30-odstotnem deležu novih proizvodov v skupni prodaji v zadnjih dveh letih. V Evropi tako pokrivajo že polovico trga, v svetu pa obvladujejo 13-odstotni tržni delež.
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v tEUR		% spr.
CICG	Cinkarna Celje	87,00	46,23		■2,98
CETG	Cetis	22,00	0,22		4,43
GRVG	Gorenje	5,86	75,93		6,33
PILR	Pivovarna Laško	10,52	11,74		0.05
JTKG	Juteks	14,00	5,36		7,69
ETOG	Etol	50,00	1,30		■16,67
V Ameriki razpoloženje ni bistveno drugačno kot v Evropi. Zaupanje potrošnikov v ZDA je septembra ostalo blizu svoje najnižje ravni v zadnjih dveh letih. Američane še vedno skrbijo brezposelnost in nizke plače, avgustovski pesimizem pa med njimi ostaja tudi septembra. Glavno besedo imajo v teh dneh bančne delnice, ki so se jih vlagatelji pretekli teden želeli na vsak način znebiti. Delnice Commerzbank in Deutsche Bank so se v tem tednu podražile že za več kot 20 odstotkov. Nič manj niso zaostajale francoske banke, med katerimi sta banki BNP Paribas in Societe Generale pridobili 22 odstotkov.
INDEKSI MED 26.9. IN 30.9.2011
Indeks
Zadnji tečaj
SBI20
618,65
%spr.
4,49
Evro se krepi
Na osnovi pozitivnih pričakovanj glede na reševanje evropske dolžniške krize se je začel krepiti evro. Njegova vrednost je v tem tednu v razmerju do dolarja zrasla za 1,7 odstotka in v sredo pristala pri 1,3608 dolarja za evro. Na svoj račun so v tem tednu prišle surovine, ki so doživele močan popravek po nekaj tednih padajočega trenda. Za sod nafte je bilo v sredo treba odšteti 83,7 dolarja, kar je 8 odstotkov več kot pretekli teden. Izjemen popravek sta doživela srebro in zlato. Srebro je poraslo kar za 22 odstotkov in v sredo pristalo pri 3.195 dolarjev za trgovano enoto, medtem ko se je zlato podražilo za 6 odstotkov in v sredo pristalo pri 1.661 dolarjih. Neodločnost in nepripravljenost evropskih držav pri reševanju dolžniške krize sta privedli do tega, da so se problemi le še poglobili, saj so pozni ukrepi ceno krize še dodatno podražili. Tako bo ta teden v članicah Evropske unije glasovanje za dodatna sredstva, ki jih bodo članice namenile za zagotavljanje finančne stabilnosti v območju evra. Tudi Slovenija bo s tem namenila dodatnih 1,6 milijarde evrov in s tem poroštvo z 2 milijard povečala na 3,6 milijarde. V teh trenutkih vlagateljem na preostane nič drugega, kot da ostanejo mirni in postopoma izkoriščajo priložnosti. Poslovanje podjetij se v drugem kvartalu letošnjega leta v veliki večini ni izkazalo v skladu z makroekonomskimi podatki in s strahom dolžniške krize.
Vrednost največjih svetovnih indeksov se je v tem tednu močno dvignila. Frankfurtski indeks DAX je ta teden končal 8 odstotkov višje in je v petek dosegel 5.506 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 9 odstotkov višje, medtem ko je angleški indeks FTSE100 v tem tednu pridobil 8,4 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 1,8 odstotka višje glede na pretekli teden. Na drugi strani se je indeks NASDAQ v tem tednu podražil za 1,3 odstotka vrednosti ter v petek dosegel 2.174 indeksnih točk.
ROMAN GOMBOC ILIRIKA, borzno posredniška hiša, d. d.
NOVI TEDNIK
SPODBUDNE ZGODBE
5
Zacvetela je tretja marjetica
EU-marjetica pomeni za turistično kmetijo konkurenčno prednost
V »podeželskem wellnessu« imajo poleg savn celo seneno kopel.
»Na naši kmetiji smo se odločili, da bomo okolje ohranjali ter z energijo varčevali,« poudarja Vilma Topolšek, ki vodi turistično kmetijo Urška na Križevcu pri Stranicah (občina Zreče). In prav njena kmetija je pred kratkim prejela upoštevano EU-marjetico, uradni znak Evropske unije za okolju prijazne turistične objekte.
Marjetico je prejela kot tretji turistični ponudnik v Sloveniji, in sicer za Termami Snovik ter hotelom v Laškem, ter hkrati tudi kot prva slovenska turistična kmetija. Za upoštevan uradni znak so na Križevcu morali postoriti marsikaj, med drugim so se morali posloviti od gretja na olje in se preusmeriti k ogrevanju na drva, postavili so toplotni črpalki, povsod po stavbah imajo varčne žarnice, na vodovodnih pipah so razpršilci, ki omogočajo kar 40-odstotni prihranek vode ... Poleg tega so že drugo leto vključeni v sistem ekološke-
ga kmetovanja. »EU-marjeti-ca pomeni za našo kmetijo veliko konkurenčno prednost,« opravičuje visoka vlaganja v domače ekološke naložbe Topolškova.
Od apartmaja za invalide do wellnessa
Za novosti so se odločili zaradi splošnih trendov v turističnem razvoju. Med tistim, po čemer konkurenčne kmetije presegajo, so »podeželski wellness«, kot pravijo na kmetiji Urška svoji finski in turški savni, »štibelc« s seneno kopeljo ter kotiček, kjer si gostje sami skuhajo domače zeliščne čaje. In ko je bila neka deklica žalostna, ker je letovala na kmetiji Urška brez očeta, ki ni mogel na Križevec zgolj zato, ker so ga motile invalidske ovire, so tam uredili še apartma za invalide. Med posebnimi privlačnostmi Urške sta prav tako urejeno otroško igrišče ter hlev z malimi živalmi, ki jih otroci krmijo sami.
Topolškove je v turizem na kmetiji, v dopolnilno dejavnost, usmerila slovenska šibka točka, razmeroma majhna kmetija, s komaj dvanajstimi hektarji zemlje. Danes imajo zase ter za svoje goste kar 80 odstotkov lastnih proizvodov, od mesa, vina in sokov vse do zelenjave. S sosedne kmetije dokupijo le mleko in moko. Vse to tako prodajo v domači hiši gostom, med katerimi je približno polovica tujcev. Med gosti so letošnje poletje prevladovali Izraelci in Britanci, prihajajo tudi Nemci, Rusi, Italijani ...
Ko gosti odidejo
V Sloveniji je več kmetij z izletniškim turizmom kot takšnih, ki nudijo sobe in apartmaje. Stacionarni turizem je seveda zahtevnejši, pomeni večja vlaganja, gostu se je nato treba posvečati tako rekoč 24 ur na dan. Topolškovi so se za stacionarni turizem odločili zaradi bližine Zreč, Rogle in drugih turističnih krajev.
Med izletniki sprejemajo le manjše skupine. Dela jim nikoli ne zmanjka in Topolško-vi so si ga razdelili tako, da ima gospodar Tone na skrbi kmečka dela, vinograd ter mesnine, gospodinja Vilma zelenjavo ter celoten turistični del, kadar je več dela kot običajno, pa priskočita na pomoč še sin in hči. Delavnik vodje turistične kmetije, Vilme Topolšek, se začne po šesti uri zjutraj ter traja do dvaindvajsete ure, dopusto-vanje pa si kljub vsemu privoščijo tako na morju kot na turističnih kmetijah.
Vilma Topolšek je najširši javnosti znana še kot ena od pobudnic ustanovitve Združenja turističnih kmetij Slovenije, s sedežem v Celju, kjer je bila tri mandate predsednica. Danes je podpredsednica. To je združenje, ki ima na skrbi promocijo turističnih kmetij, prizadeva si za čim večjo kakovost na teh kmetijah ter za izobraževanje, med drugim je sogovornik države pri sprejemanju zakonodaje. Za večino od tega si prizadeva tudi na domači kmetiji, ki je zato prejela
že 48 različnih priznanj, od turističnega nageljna do razglasitve za najboljšo turistično kmetijo Slovenije po oceni gostov. »Ko gosti odidejo, vedno precenjujem, če sem zanje vse postorila kot je treba,« poudarja Topolškova. »Za gosta je najboljša ustna reklama, od ust do ust,« pripominja. Tako so, na primer, na turistični kmetiji na Križevcu pred devetimi leti gostili zakonski par iz Izraela, ki se je letos vrnil s kar šestimi prijatelji.
BRANE JERANKO
Treba je pač pljuniti v roke!
Vsakdanja zgodba o majhnih spodbudah in velikih uspehih z žensko, ki se zaveda, da je življenje v njenih rokah
Brigita Pristovnik nadvse ponosno pove, da je kmetica. Šla je skozi zahteven proces mlade prevzemnice, pridobila certifikat za živinorejo, vsak čas bo še enega za peko kruha in peciva. Na domači njivi ekološko pridela vse, kar je v tem klimatskem pasu pač mogoče, ob tem pa poprime še za vsako drugo delo. A nič od tega ni krivo, da smo jo uvrstili med naše spodbudne zgodbe.
Brigita je ena tistih ljudi, ki so tako polni optimizma in elana, tako navdušeni nad življenjem, da te enostavno ponesejo s seboj. Da bi ta občutek papir verodostojno prenesel do bralcev, je sicer malo verjetno, je pa vredno poskusiti.
Brigita se je v Sojek pri Frankolovem primožila mlada. Lahko bi rekli, da se po
Brigita Pristovnik z možem Božom
vzoru današnje mladine ni pustila prav dolgo »carkljati« doma. Dekleta, ki bi se mo-žilo na kmetijo in prišlo za »ta mlado«, danes tudi zlepa
Tokratna spodbudna zgodba morda res ni klasičen seznam dosežkov od ideje do prvega milijona na računu. A je morda prav zato še bolj pomembna. V tem času neskončnega tarnanja in malodušja se lahko od Brigite vsi nekaj naučimo. Hoteli smo vas spodbuditi, da bi postali na podobne pozitivne primere dobre prakse in pozitivne ljudi pozorni tudi sami. Namesto novih novic o zlomu svetovnih financ, propadu evra, neskončni proračunski luknji poi-ščimo svojo Brigito in se z njo tu in tam dobimo na kavi. Gotovo bo vpliv na delovno razpoloženje, posledično stanje v denarnici, ustvarjalno razmišljanje in vsesplošno razpoloženje bistveno boljši, če že ne kar izvrsten.
ne najdeš. Njen Božo je tako od prvega trenutka vedel, da se za to dekle splača potruditi. »Šest let sva živela pod isto streho s tastom in taščo. Vmes sva gradila svojo hišo.« Vedno, ko trči dvoje navad, dvoje tradicij, različne utečene poti, ki se morajo shoditi v eno smer, je treba veliko prilagajanja. Če vemo, da je kot mladi prevzemnici Brigiti kmetijo predala tašča - tast je pred leti umrl - je jasno, da sta si znali obe stopiti nasproti. Kot pravi sogovornica, doma niso imeli kmetije. Po drugi strani si nikoli ni domišljala, da je kmetovanje ena sama idi-
lična pesem. Niti za trenutek pa ni podvomila, da je vredno pljuniti v roke in poskrbeti zase in za svojo prihodnost. »V okviru kmetijskih ukrepov in subvencij obstajajo različne možnosti. A nobena ni ravno maslo na kruhu brez skritih otrobov pod njim.« Ko so pri Lorančevih začeli razmišljati o možnosti mladega prevze-mništva, se niti niso zavedali, koliko dokumentacije bo treba zbrati in kakšnim pogojem vse zadostiti. Vendar Brigita ni obupala. »S tem je povezanih tudi ogromno stroškov. Pa tudi odgovornost ni ravno majhna. Ko mi je moževa mama pri no-
tarju izročila kmetijo, me je skoraj pobralo. No, zdaj gre pa zares, sem si rekla. Ona pa je na odvetnikovo vprašanje, ali je nič ne stiska pri srcu, samo veselo odgovorila, češ da je nima za kaj. Ona da je svoje delo opravila, zdaj pa naj se še mladi izkusijo.«
Za konec tedna na morju bo še čas
Kot mlada prevzemnica je morala s svojo kmetijsko po-speševalko pripraviti poslovni načrt. In načrtov Brigiti res ne manjka. »Nekje vmes me je vprašala, kako dolgo nameravam živeti, da bom vse to izvedla. Pa sem rekla, naj samo piše,« se smeje Brigi-ta. Zaveda se namreč, da bo zdrava domača hrana vedno bolj cenjena. Sama pa pridelano tudi predela. Tako je letos vložila več sto kozarcev različnega sadja in zelenjave. Letos je časa za kaj takega nekoliko več, saj trenutno nimajo živali. Na mestu starega dotrajanega
hleva namreč gradita novega. »Ima to sploh smisel?« jo včasih sprašujeta 15-letni sin in 18-letna hči. Kot vsi najstniki seveda še nimata natančno razdelanega načrta za prihodnost. A ju njuna mama hitro zavrne, da je za konec tedna na morju še čas. »Otroka bosta morala najti svojo pot. Če jima bo karkoli od tega blizu, krasno, če ne, tudi prav.«
Brigita je bila nekoč zaposlena kot trgovka. Ravno dovolj, da ji je še kako jasno, kaj pomeni hoditi v službo in se udinjati nadrejenim za minimalno plačo. Zato se še bolj zaveda, da je treba podjetnost in take ali drugačne možnosti izkoristiti doma. »Seveda to ne bi bilo mogoče, če ne bi imela podpore pri možu.« Brigita se zaveda, da je temelj njene moči in večne dobrovoljnosti prav družina in da je to tisti kapital, v katerega je resnično vredno vlagati.
StO
Foto: GrupA
mM
6
iZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Šola je za kraj kot duša za telo
V prazničnem koncu tedna obeležili 20 let nove šole in 150 let šolstva v kraju
Zaposlovali bodo
DOBJE - 20 let je minilo, odkar so pred vhodom v novo šolsko poslopje v Dobju slovesno prerezali trak. Prav toliko let so si Dobjani pred tem prizadevali, da bi v kraj spet dobili popolno osemletko. Da so že od nekdaj znali ceniti pomen šolstva, priča še druga velika obletnica. Prav zdaj so namreč obeležili tudi 150 let, odkar je pred otroke v Dobju stopil prvi učitelj.
Prvotno je bil pouk v današnjem učiteljskem bloku. Potem so leta 1896 postavili novo šolo. Konec stoletja jo je obiskovalo 345 otrok. Ne prva ne druga svetovna vojna na izobraževalne ambicije staršev nista dobro vplivali. Po vojni je število otrok ostalo na približno isti ravni, vse dokler leta 1951 niso ukinili nižje gimnazije. Dvajset let kasneje so ukinili še osemletko. V Dobju se je v podružnici OŠ Planina še vedno šolalo približno 80 otrok. S počasnim umiranjem šolstva v kraju se nekateri niso nikoli sprijaznili. Med najbolj zavzetimi sta bila prav zakonca Salobir. Jožica, nekdanja učiteljica, in nekdanji župan Dobja Franc Salobir. Jeseni 1989 so zakopali temeljni kamen za novo podružnico, takoj za njo pa so gradnjo nadaljevali do današnje oblike, ko v dolini
Zaradi neodložljivih delovnih obveznosti se najbolj zaslužen za postavitev nove šole in vrnitev popolne devetletke v kraj, Franc Salobir, slovesnosti ni udeležil. Je pa obletnico pospremil z nemalo ganjenosti. »Brez dvoma je ta šola življenjski projekt moje žene Jožice, ki si je kot občinska svetnica zanjo še posebej prizadevala.
Med najbolj zaslužnimi za novo šolo v Dobju sta zakonca Salobir, Franc in Jožica.
pod vaškim jedrom stojijo popolna devetletka, vrtec z nekaj stanovanji in telovadnica.
Danes šolo obiskuje 108 učencev. Kot je povedal ravnatelj Vinko Frece, so najbolj ponosni na zgledno sodelovanje z lokalno skupnostjo, izvrstne učne pogoje in tehnično opremljenost ter nenazadnje na številne obšolske dejavnosti. Da so pri teh resnično nadpovprečni, so dokazali tudi v sobotnem programu. V dveh zborih, dveh folklornih skupi-
nah in številnih drugih plesnih zasedbah namreč sodeluje več kot polovica vseh učencev. Uvrščajo pa se v sam vrh na državnih tekmovanjih.
Priložnostni zbor so sestavili tudi nekdanji pevci v šolskem zboru, več kot izkazala pa se je vokalna skupina učiteljic. Praznovanje, ki se je v petek začelo z odprtjem razstave otroške likovne kolonije, se je v nedeljo končalo z velikim koncertom v Kulturnem domu Dobje.	StO
Ob spremljavi Big benda Šentjur so peli in plesali domači šolarji. Z ubranimi petjem v vokalni skupini so se izkazale še učiteljice in priložnostni zbor nekdanjih pevcev v šolskem zboru.
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAS NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com!
neposredna plačila, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, telefon: 01 580 77 92, faks: 01 478 92 06, e-pošta: aktrp@gov.si, spletni naslov: http://www.arsktrp.gov.si/.
ŽALEC - Svetniki so potrdili sistematizacijo delovnih mest v žalskih javnih vrtcih, ki predvideva šest novih zaposlitev. Potreba po dodatnem zaposlovanju v tem javnem zavodu se je pokazala ob odprtju nove vrtčevske enote v Novem Celju ter dveh oddelkov v Šempetru in Trju s tem šolskim letom.
»Zdaj se bo našel kakšen >pameten< in nam očital, da povečujemo število zaposlenih v javni upravi. Vendar je logično, da če se trudiš in zagotoviš nastanitvene kapacitete, zgradiš nov vrtec, da ta potrebuje tudi ustrezen strokovni kader,« je pojasnil župan Janko Kos in dodal, da žalski vrtci kljub novim zaposlenim ostajajo na spodnji meji normativa o številu strokovnih delavcev. To pomeni, da bi lahko imeli po normativu še več zaposlenih, a župan verjame, da bodo v vrtcih ne glede na to zagotavljali kakovosten učno-vzgojni proces.
V občini Žalec so s tem šolskim letom število vrtčevskih oddelkov povečali za pet, kar pomeni, da so malčki razvrščeni v 51 oddelkih oziroma v enajstih enotah. Skupaj je bilo v žalske vrtce ob začetku šolskega leta vključenih 914 otrok, od tega 260 novincev. BA
Obiska iz Sombora in Singna
CELJE - V petek je na dvodnevni obisk v knežje mesto prispela 28-članska delegacija iz pobratenega srbskega mesta Sombor, ta teden pričakujejo še skupino 20 županov z območja partnerskega nemškega mesta Singen.
Namen tokratnega obiska gostov iz Sombora je bil, da bi se čimbolj podrobno seznanili s celjskim pristopom k ravnanju z odpadki, saj se tega želijo v bližnji prihodnosti lotiti tudi v svojem mestu. Tako sta bila na prvem mestu ogleda Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje in toplarne, kjer so za srbske goste pripravili tudi predstavitev načrtovanja in izvedbe celotnega projekta gradnje in obratovanja obeh objektov. Delegacija si je ogledala tudi Celje in njegove znamenitosti ter se z gostitelji pogovarjala o razvojnih načrtih mesta in sodelovanju med mestoma. Mednarodnega sodelovanja za Celje s tem še ni konec, saj že ta teden v knežje mesto prihaja skupina dvajsetih županov s širšega območja partnerskega nemškega mesta Singen.	IS
Načelnik UE Celje Damjan Vrečko
Kam naj se obrnem za pridobitev subvencij iz naslova kmetijskih zemljišč?
Vsak, ki želi uveljavljati subvencije v kmetijstvu, mora biti vpisan v register kmetijskih gospodarstev in mora imeti pred oddajo zbirne vloge urejene grafične enote rabe zemljišč, t. i. gerke (uredi jih pristojni pri upravni enoti). Vlogo za subvencije odda do predvidenega roka na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Za izvajanje ukrepov v zvezi s pridobitvijo sredstev za vzdrževanje kmetijskih površin je pristojna omenjena agencija, zato lahko dodatne informacije v zvezi s tem pridobite na naslovu: Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Sektor za
Ali lahko pridobim status kmeta, če ne opravljam samo tega »poklica«, a mi želijo starši podariti kmetijo?
Pogoji za pridobitev statusa kmeta so opredeljeni v 24. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS št. 55/2003). '
Vloga za pridobitev odločbe o statusu kmeta se lahko vloži na sedežu upravne enote, kjer leži večji del kmetijskega zemljišča, katerega lastnik se ukvarja ali bi se želel ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo.
Po Zakonu o kmetijskih zemljiščih status kmeta lahko dobi fizična oseba, če izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
1.	je lastnica, zakupnica oziroma drugačna uporabnica kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je za to obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka (bruto 11928 EUR);
2.	je družinski član te osebe, če opravlja kmetijsko dejavnost na kmetiji kot edino oziroma glavno dejavnost in je za to ustrezno usposobljena;
3.	je iz kmetijske dejavnosti na kmetiji pridobivala pomemben del dohodka, a zaradi starosti ali delovne nezmožnosti ne opravlja kmetijske dejavnosti na kmetiji, če poskrbi za obdelavo kmetijskih zemljišč;
4.	da izjavo na zapisnik pri upravni enoti, da bo iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobivala pomemben del dohodka.
Z mnenjem izvedenca je treba dokazati, da boste na zemljišču, ki ga nameravate pridobiti, ustvarili pomemben del dohodka, in da imate izpolnjene pogoje glede usposobljenosti. Šteje se, da je kmet ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, če ima strokovno izobrazbo najmanj IV. stopnje kmetijske smeri ali katerokoli smer izobrazbe najmanj IV. stopnje in opravljen preizkus znanja po veljavnem programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol s področja kmetijske dejavnosti, ki jo opravlja ali namerava opravljati, ali če pridobi nacionalno poklicno kvalifikacijo za področje kmetijstva v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije. Ne glede na navedeno se šteje, da je kmet ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, če je starejši od 30 let in ima od 15. leta starosti najmanj pet let delovnih izkušenj na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti.
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
Gradbišča tudi prihodnje leto
Po statističnih podatkih v slovenskem povprečju, medtem ko so nekateri kazalniki še ugodnejši - Naložbe tudi leta 2012
VOJNIK - Če je vsak drugi Slovenec lastnik osebnega avtomobila, potem tudi vsak drugi Vojničan vozi svoje vozilo. Tako kot med prebivalci države je tudi v občini več žensk kot moških, povsem enaka sta število diplomantov na tisoč prebivalcev in stopnja vključenosti predšolskih otrok v vrtce. Nekaj pa je kazalnikov, ki se jih lahko Vojničani ob občinskem prazniku še posebej veselijo.
Tako so v povprečju osem mesecev mlajši od drugih Slovencev, imajo kar pet študentov več na tisoč prebivalcev, v občini je nižja stopnja brezposelnosti tako med moškimi kot med ženskami. In če že imajo naravni prirast nižji od slovenskega, je za leto 2009 toliko ugodnejši selitveni prirast. V vojniške kraje se je predlani priselilo kar dvanajst ljudi na tisoč prebivalcev oziroma dvakrat toliko, kot je podatek slovenskega povprečja. In da bi tako tudi ostalo, je treba še marsikaj postoriti. »Da bodo ljudje zadovoljni z življenjem v teh krajih,« pravi vojniški župan Beno Podergajs, ki občino vodi vse od ustanovitve v letu 1994.
Je tudi zato občina eno tudi čistilno napravo. Ta je samo veliko gradbišče?	zelo malo zasedena, saj ob
Gradimo nizkoenergetski zmogljivosti 800 populacij-vrtec, zraven bi morali tudi skih enot (PE)obratuje le pri telovadnico. A je ne bomo 40 PE, kajne? začeli, vse dokler ne dobimo Pripravljamo drugo fazo gra-sklepa o terminskem financi- dnje kanalizacijskega sistema, ranju z ministrstva. Nujno jo s katerim bodo mogoči novi potrebujemo, ker otroci prve- priključki. Izjemno pomemb-ga triletja sploh ne telovadijo no je, da je čistilna naprava v telovadnici, starejši imajo zgrajena. Zdaj bomo nanjo lah-športno vzgojo v omejenem ko postopoma priključevali go-obsegu. Pred kratkim ustano- spodinjstva, tako da bi najprej vljen nogometni klub nima zagotovili obratovanje pri 500 svojih prostorov in garderob, PE. Tako smo delali tudi v Novi košarkarski klub pa plačuje Cerkvi in nenazadnje zdaj tudi kazni v ligaškem tekmovanju v Vojniku pripravljamo vse za zaradi neustrezne telovadnice. priključitev Arclina na kanali-A najprej smo hoteli urediti zacijski sistem. šole po vsej občini, telovadnico Frankolovo dobiva letos oziroma športno dvorano smo tudi nov paviljon v graščin-hranili za konec.	skem parku ...
Ena od naložb, ki je bila za Vezani smo na pridobljen letos načrtovana, a je padla v denar iz sistema Leader, zato vodo, je gradnja vodovoda v začenjamo te dni. Paviljon bo Tomažu za približno 40 go- služil za prireditve, v njem spodinjstev, kajne?	bodo prostori nekaterih dru-
Na srečo ne čisto, saj bomo štev. Morda je bilo v kraju pre-predvidoma v oktobru podpi- več zagnanosti, ko so lani pre-sali dogovore za odkup določe- hitro odstranili star paviljon. In nih zemljišč. Največji uspeh je, v tej krajevni skupnosti smo da smo z ljudmi dosegli dogo- končno našli tudi rešitev za vor, da se strinjajo z odkupi in mrliško vežico na Črešnjicah. s pogoji, po katerih se bo gra- Uredili jo bomo v pomožni dilo. Denar za nakup zemljišč stavbi ob župnišču. ter nadomestila tam, kjer smo Nekaj naložb je bilo tudi na se dogovorili za odškodnine, območju Nove Cerkve, zlasti imamo v proračunu, prihodnje v urejanje cest. leto pa bo sledila gradnja. Pro- In na nadaljevanje vodovoda jekt je narejen, rezervoar na v Hrenovi ne smemo pozabiti. Povšetovem hribu je v bistvu Smo tik pred izbiro izvajalca, že pripravljen.	prva faza je pripravljena, pri
Na Frankolovem ni nova drugi pa je tudi zaradi dogo-samo vodarna, kraj je dobil varjanja z uporabniki s celjske
Prireditev ob občinskem prazniku selijo po krajevnih skupnostih. Letos bo slovesno na Frankolovem, kjer se bodo nocoj, v torek, ob 17.30 na slavnostni seji sestali občinski svetniki. Ob 19. uri bo v šolski večnamenski dvorani osrednja slovesnost, na kateri bodo podelili tudi občinska priznanja. V programu bodo nastopili Ansambel tolkal Glasbene šole Celje, Vokalna skupina In spiri-tu, Jože Jošt, Štajerski rogisti in Arclinski fantje.
»Ljudje se prav organizirajo, letos smo dobili 322 predlogov in ker so nekateri z več podpisi, ocenjujem, da je bilo približno 400 predlagateljev. Vesel sem, da ljudje opazijo soobčane in jih za dobro delo tudi želijo nagraditi,« pravi župan Podergajs in dodaja, da bodo podelili skladno s pravilnikom en zlat, dva srebrna in tri bronaste grbe, ob tem pa še devet županovih priznanj. Zlati grb bo prejela ravnateljica OŠ Vojnik Majda Rojc; srebrna Dragan Žohar, lastnik in direktor Špesovega doma starejših v Vojniku, in Branko Jezernik iz Nove Cerkve, dolgoletni sodelavec na komunalnem področju in predan gasilec; bronaste pa Franc Rihter, Simon Bo-žnik ter Društvo Talon. V Vojniku podelijo tudi 9 županovih priznanj, po tri za dobro delo zaslužnim krajanom v vsaki krajevni skupnosti. O njih ne odloča župan sam, tako kot je to sicer v navadi, pač pa jih prav tako kot dobitnike ostalih priznanj predlagajo ljudje, o njih pa odločita komisija in občinski svet.
Vojničani praznujejo svoj občinski praznik v spomin na 4. oktober 1994, ko je bila ustanovljena samostojna Občina Vojnik.
strani občinske meje malo zakasnitve. A primerno je, da se vodovod gradi skupaj. Prejšnji teden smo dokončno uredili plaz na Konjskem, na robu vojniške krajevne skupnosti, in cesto proti Novi Cerkvi. Posledice lanskega neurja, kot je tudi plaz na Črešnjicah, ki smo se ga lotili takoj za tem. To je velik plaz, ki grozi na eni strani cesti in na drugi stanovanjski hiši. Na cesti do Črešnjic je bilo še šest manjših plazov, ki jih je med obnovo ceste uspešno saniralo
Kadrovske štipendije tudi za javni sektor
CELJE - Razvojna agencija Savinjske regije še do 11. oktobra zbira prijave dijakov in študentov na razpis kadrovskih štipendij 39 delodajalcev iz Savinjske regije za šolsko oziroma študijsko leto 2011/12.
V okviru regijske štipendij- je kadrovske štipendije dija-ske sheme je razpisana 201 kom in študentom dodeljeva-štipendija - od tega jih je za lo neposredno preko Javnega dijake namenjenih 65 in za sklada RS za razvoj kadrov in študente 136. Med največjimi štipendije, vključilo v regijsko delodajalci je velenjsko Gore- štipendijsko shemo in razpisu-nje, ki se je po premoru, ko je kar 62 štipendij. Posebnost
letošnjega razpisa je, da so med delodajalci tudi tisti iz javnega sektorja. Tako kadrovske štipendije razpisujejo v voj-niškem vrtcu in osnovni šoli, Zdravstvenem domu Laško in Splošni bolnišnici Celje.
Prijave morajo dijaki in študenti na posebnem obrazcu do 11. oktobra poslati na naslov Razvojne agencije Savinjske
regije, kjer lahko dobijo tudi podrobnejše informacije o razpisu. Odpiranje prispelih vlog ni javno in bo za dijake in študente izvedeno najkasneje v 15 dneh po končanem razpisu, potem pa jih bodo posredovali delodajalcem. Ti bodo tudi opravili dokončen izbor štipendistov.
IS
tudi brez kakšne ceste ne bo šlo. Pa še dveh, treh plazov na območju Razgorja iz neurja leta 2009, ki ni bilo priznano na državni ravni, se bomo skušali lotiti. In če sva že pri naravnih katastrofah - nekaj
popravkov bo treba pri proti-poplavni zaščiti Vojnika, kjer se je pokazalo, da so nekateri nasipi prenizki oziroma škar-pe slabo izvedene.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
podjetje CM Celje in upam, da bo tudi tega.
Bo s takšnim naložbenim tempom šlo tudi prihodnje leto?
Računamo, da bo primerna poraba na vsaj enaki ravni kot doslej, tudi kakšno zemljišče bomo še prodali in si tako dopolnili izvirne prihodke. Gradnja telovadnice in vodovoda v Tomaž sta prednostni nalogi. Med večje projekte sodijo tudi kanalizacijski sistemi - ob Frankolovem še Arclin, pa proti Socki, vsekakor pa
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Celje na podlagi 14. in 15. člena Sklepa o ustanovitvi Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje objavlja
Javni razpis za imenovanje
DIREKTORJA/DIREKTORICE KMETIJSKO GOZDARSKEGA ZAVODA CELJE
Za direktorja je lahko imenovan, kdor poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
-	ima najmanj specializacijo po visokošolski izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja) ali magistrsko izobrazbo s področja naravoslovja, ekonomije ali prava,
-	ima najmanj 10 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih.
Zahtevani drugi posebni pogoji:
-	sposobnost, da s svojim znanjem, razgledanostjo in izkušnjami prispeva k razvoju zavoda,
-	znanje enega tujega jezika
-	program dela za mandatno obdobje 4 let.
Kandidat mora predložiti program dela zavoda za mandatno obdobje.
K prijavi z življenjepisom morajo kandidati predložiti naslednja dokazila:
-	kot dokazilo o doseženi izobrazbi kandidat predloži overjeno fotokopijo diplome, iz katere mora biti razvidna stopnja in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena,
-	kot dokazilo o najmanj 10 letih delovnih izkušenj kandidat predloži fotokopijo delovne knjižice
Vsa dokazila morajo biti predložena v uradnem jeziku Republike Slovenije. Če so potrdila predložena v tujih jezikih, je potrebno predložiti uraden prevod.
Direktorja zavoda bo na podlagi javnega razpisa s soglasjem ustanovitelja imenoval svet zavoda za mandatno obdobje 4 let.
Kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave z življenjepisom, s programom dela in zahtevanimi dokazili v zaprti ovojnici v roku 15 dni od objave na naslov: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Trnoveljska cesta 1, 3000 Celje s pripisom: »Javni razpis za direktorja zavoda«.
V	izbirni postopek se bodo uvrstile samo popolne in pravočasno prispele vloge kandidatov, ki bodo izpolnjevali razpisne pogoje. Za nepopolno vlogo se bo štela tudi vloga, ko kandidat ne priloži zahtevanih dokazil v javnem razpisu ter vlogo, iz katere ni mogoče razbrati, ali kandidat izpolnjuje razpisne pogoje.
Z odločitvijo bodo prijavljeni kandidati seznanjeni v rokih, ki jih določa delovna zakonodaja.
Dodatne informacije dobite vsak dan na telefonu: 03/490 75 88.
V	besedilu javnega razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
Človek v urbanem okolju - tak je naslov razstave fotografij članov društva Svit. Slavnostno so jo odprli v petek v Muzeju novejše zgodovine Celje, s čimer se je začel letošnji jubilejni, že peti mesec fotografije.
Tokrat so se člani tega že leta najuspešnejšega slovenskega fotografskega društva prvič odločili za tematsko pregledno letno razstavo in z izborom ponovno navdušili. Podobe osamljenosti v mestih, izgubljenosti, celo aktov in na nek način že kar dokumentarnih posnetkov dogajanj so izjemno prepričljive. Kot je povedal podpredsednik društva David Brusnjak, je urbano okolje tista tema, pri kateri se fotografi odlično znajdejo. »Blizu je tako mlajšim kot starejšim fotografom. Članom smo ponudili priložnost in izziv in mislim, da so rezultati odlični.«
S tem so se strinjali vsi, ki so si razstavo že ogledali. Čeprav je po svoje zanimivo, da so se v redni letni pregledni razstavi omejili na eno temo. Morda prav zato kdo pogreša imenitne fotografije krajin ali popotniške in druge fotografije. Te bo mogoče videti sredi meseca na še enem društvenem dogodku, ko bodo pripravili projekcijo najboljših fotografij na prosto temo.
»Izbira fotografij za pregledno razstavo je bila zelo težka, ker smo imeli veliko prijavljenih fotografij, a v resnici je prava umetnost pri tej vrsti ulične fotografije ujeti pravi trenutek. Prav to smo iskali. Res je, kot je v spremni zloženki zapisal Vasja Doberlet, za to potrebna volčja potrpežljivost. Ko si na ulici in čakaš na trenutek, ki si si ga zamislil v glavi, moraš res biti potrpežljiv. Prav v tem je tudi temeljna razlika med novinarsko, reportersko fotografijo in našo ulično, na temo človek v urbanem okolju,« pravi Brusnjak.
Fotografija kandidatke za mojstrico fotografije Andreje Ravnak z naslovom Cajtgajst je nastala v spomeniško zaščiteni a propadajoči kmetiji na Kozjanskem.
Na tokratni razstavi lahko v zgornji in spodnji avli muzeja vidite fotografije 23 članov društva. In razstava je res vredna ogleda.
Naslednji dogodek v mesecu fotografije nas čaka že danes (torek), ko bo v Železarskem muzeju na Teharjah ob 17. uri na temo Delo fotografa v Indiji predaval slovenski fotograf in svetovni popotnik Arne Hodalič. Ob 19. uri bodo v muzeju na Teharjah odprli še razstavo njegovih fotografij iz cikla Barve Indije.
BRST
Virtuozni tolkalec v
Sloveniji
Brazilec Ney Rosauro na koncertih s SToP in z orkestrom Hiše kulture Celje
V Celju in Ljubljani bo v naslednjih dneh občinstvo doživelo zanimive koncerte enega najuglednejših tol-kalcev na svetu, brazilskega skladatelja in pedagoga Neya Rosaura. V Slovenijo prihaja na povabilo Slovenskega tolkalnega projekta (StoP) in Hiše kulture Celje.
Občinstvu se bo predstavil kar petkrat, na treh matinejskih koncertih v Celju in Lju-
bljani ter na večernih koncertih v Slovenski filharmoniji in celjskem Narodnem domu. Slovitega tolkalca bodo spremljali člani StoP in orkester Hiše kulture Celje, ki ga vodi Simon Dvoršak.
»Ne samo, da je Rosauro eden najuglednejših tolkalcev na svetu, ki zadnja leta deluje v Miamiju, je tudi eden neposrednih krivcev, da je pred enajstimi leti nastal Sloven-
ski tolkalni projekt. Bili smo udeleženci poletne šole v Gružnjanu, kjer je predaval. Po naključju smo zaigrali skupaj na odru in spodbudil nas je, da delo nadaljujemo. Po dolgih letih bomo spet zaigrali skupaj in dogodek nestrpno pričakujemo,« je pred prvimi koncerti povedal vodja zasedbe StoP Dejan Tamše.
Ney Rosauro velja za enega najbolj izvirnih in dinamičnih simfoničnih tolkalcev in skladateljev, ki se posveča glasbi za tolkala v najrazličnejših kombinacijah. Rojen je bil v Riu de Janeiru v Brazilji, študij pa je končal v Braziliji in ZDA, kjer deluje tudi kot predavatelj. Njegov opus obsega več kot petdeset del, proslavil pa se je tudi kot pisec učbenikov.
Program slovenske koncertne turneje obsega njegovi Serenado za orkester in vibrafon ter Koncert št. 2 za marimbo in tolkalni ansambel. Ob omenjenih delih bosta posebnost koncertov nedvomno tudi
dve krstni izvedbi novitet, ki sta nastali posebej za to priložnost; Toccata za godala in tolkala angleškega skladatelja Stuarta Pedlarja (naročilo Hiše kulture Celje) in 5-stavčna su-ita Podobe narave slovenskega skladatelja Gašperja Jereba (naročilo Slovenskega tolkalnega projekta). Na koncertu bodo zazveneli tudi Rapsodič-ni plesi Uroša Kreka, tokrat v priredbi za godala in tolkala, in popularen Pisalni stroj Le-roya Andersona.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: arhiv Hiše kulture Celje
Prvi matinejski nastop bo že jutri, v sredo, ob 12.45 v Celjskem domu, v četrtek in petek bodo program na večernem in dveh matinejskih koncertih spremljali v Ljubljani, osrednji celjski dogodek pa bo v petek ob 19.30 s koncertom v Narodnem domu.
Ney Rosauro
Nova sezona celjskih godalcev
Celjski godalni orkester, ki je bil ustanovljen 12. maja 1945 in je eden najuglednejših slovenskih ljubiteljskih orkestrov s svojim lastnim abonmajem, v katerem letno izvede pet koncertov, je pred novo sezono.
Ta se bo s prvim abonmajskim koncertom začela že prihodnji ponedeljek (10. oktobra), ko bodo godalci pod umetniškim vodstvom in taktirko Nenada Firšta izvedli tri nova dela. Posebnost bo gotovo delo Samba Brevis izpod peresa hrvaškega skladatelja (in tudi predsednika države) Iva Josipovica. Dodali bodo še deli Ferdinanda Carullija in Lucijana Marije Škerjanca. Drugi koncert bodo že po tradiciji namenili novoletnemu vzdušju, marčevski bo obarvan z oboo, za april pa napovedujejo izvedbo enega ključnih del sakralne glasbe, Vivaldijevo Stabat Mater. Sezona se bo končala maja s klasičnim izborom del za godalce.
Abonma lahko še vpišete do ponedeljka, do prvega koncerta torej.
BS
Sprevržena oblast
Oblast kvari, popolna oblast pokvari popolnoma, piše med drugim avtor Nigel Cawthorne v uvodu knjige o spolnem življenju diktatorjev s podnaslovom Nespoštljivo razgaljanje despotov, trinogov in drugih pošasti. Z zgodbami iz življenja sedemnajstih voditeljev, od Napoleona do Sadama Huesina, dokazuje, da omenjena trditev še kako drži.
Saj ne, da bi bili vsi po vrsti obsedeni s seksom in z iskanjem ljubic, ne, nekateri so bili zgledni družinski možje, prav dolgočasni v tej svoji usmeritvi, so se pa zato bolj razživeli, ko je šlo za obračune z nasprotniki. Takšen primer je čilski general Pinochet, ki kot poročen mož drugih žensk ni niti pogledal, je pa režim mučenja in pobijanja nasprotnikov povzdignil do umetnosti. Podobno velja za španskega generala Franca ali kamboškega voditelja Pola Pota, ki je povzročil smrt treh milijonov ljudi, hkrati je bil ljubeč družinski oče, ki je večkrat nosil hčer v naročju, ko je šel na sestanke. »To samo dokazuje, da ne smemo zaupati politiku, ki zagovarja družinske vrednote,« zapiše avtor. Zelo aktualno tudi v našem prostoru ...
Sicer pa v knjigi avtor podrobneje opisuje Napoleonovo kariero od skoraj homoseksualnih začetkov v vojski do osvajanja najrazličnejših lepotic tistega časa in zapletenega odnosa z ženo Josephine. Piše o Leninu, ki ni živel le za revolucijo, temveč tudi za svoje ljubice, ki jih je imel ob ženi Nadeždi. Za Stalina ne najde lepe besede. Menda je bil zelo nasilen tudi do svojih žensk in otrok. Mussolini je bil pravi latinski ljubimec, ki se je lotil skoraj vsake ženske, ki mu je prišla blizu, vse pa je opravil hitro in površno. Menda je bil kljub temu zelo predan svojim petim otrokom . Hi-
tlerja v skladu s pričakovanji prikaže kot spolno sprevrženega človeka, zaradi katerega si je pet njegovih ljubic vzelo življenje.
Kitajski predsednik Mao se menda ni pogosto umival, kljub temu se je obkrožal z mladimi lepoticami tudi v svojih poznih letih. Ob sobotah zvečer naj bi olimpijski bazen v Prepovedanem mestu napolnili z golimi dekleti, potem pa se jim je pridružil še sam.
Castro je bil pravi Casanova, v Argentini pa ni bil zloglasen le Peron, temveč tudi njegova žena Evita, ki naj bi »kariero« začela kot prostitutka .
Še bolj šokantne so zgodbe, povezane s krvavim ugandskim diktatorjem Idi-jem Aminom. Ko si je zaželel kakšno žensko, je enostavno naročil, da ubijejo njenega moža ali zaročenca. Tudi za ženske, ki so se mu uprle, se ni dobro končalo. Lahko so končale v njegovem hladilniku ... V knjigi izvemo še številne pikantnosti iz življenja turškega voditelja Ataturka, egiptovskega kralja Faruka, iranskega šaha Reze Kana, kralja Fahda iz Savdske Arabije in za konec iraškega diktatorja Sadama Huseina. Žal med njimi ni Titove zgodbe, ki bi se gotovo povsem upravičeno znašla v omenjeni zbirki .
Zanimivo branje torej in čeprav so zgodbe na trenutke pisane faktografsko, zagotovo ponujajo drugačen pogled na osebnosti, ki so krojile zgodovino. Edini pomislek, ki se pri tem pojavlja, je, ali je vse od naštetega zgodovinsko nedvoumno preverjeno in dokazano, saj tega v knjigi ni mogoče ugotoviti. Pisana je namreč kot poljudno delo, brez opomb in virov. Tudi če je samo polovica od vsega res, zagotovo velja trditev v prvem stavku tega prispevka.
TATJANA CVIRN
O avtorju:
Nigel Cawthorne se je rodil leta 1951 v Chicagu, živi in dela pa v Angliji. Je novinar, urednik in pisatelj, avtor približno 80 knjig. Znana je njegova serija Spolno življenje, v kateri ni obdelal le diktatorjev, temveč tudi papeže, ameriške predsednike, angleške kralje in kraljice, hollywoodske boginje... Preden je »odkril seks«, kot sam pravi, je bil znan po delih o vojnih ujetnikih.
radiocelje
www.radiocelJe.com
NOVI TEDNIK
KULTURA/FELJTON
9
Po kruhu dišeče slike
Dnevi evropske kulturne dediščine so dodobra popestrili dogajanje v mestu ob Savinji. Razstava Od zrna do kruha, ki so jo v Thermani pripravili člani Likovnega društva Laško, je bila veliko več kot razstava slikarskih del. Bila je pravo praznovanje in poklon prvi hrani sveta. Kruhu.
»Kruh živi z ljudstvom, z njim živimo ...« so zapi-podoživlja toplino doma in sali ob vabilu na razstavo.
Nanjo so se v Likovnem društvu Laško pripravljali celo leto. Šlo je za projekt, s katerim so želeli prikazati spoštljiv odnos do blaginje, rodovitnosti, opozoriti na pomen lakote ter preživetja.
Mize so se šibile pod težo kruha in različnih pekovskih izdelkov. Izkazale so se tudi članice Društva kmečkih žena Rosa.
Kulturni program so popestrili člani Folklorne skupine Lipa Rečica, temperaturo pa so ves čas dvigovali člani zasedbe Razigrani muzikanti.
Laški likovniki so na platna slikali celoten krog nastajanja kruha. Kot je dejal kustos Muzeja Laško Tomaž Majcen, je treba, če želiš naslikati nastanek kruha, začeti slikati z dnem, ko sejejo pšenico. In res smo lahko videli slike samega začetka, ko o kruhu še ni ne duha ne sluha. Ko lahko vidimo zrnje, ki počasi klije in se kasneje v vetru razvije v valovito klasje.
Razstava je bila tudi poučna, kot so hudomušno opomnili ob odprtju. Otroci so dandanes namreč velikokrat prikrajšani za znanje o nastanku kruha, za katerega morda celo menijo, da »zraste« v trgovini. In prav poučno, a tudi čudovito za brbončice je bilo odprtje razstave. Predstavili so se namreč tisti, ki so zaslužni, da imamo na mizi kruh. Tam so bili mlinar, precej pekov, turistična kmetija, svoj prispevek
s predstavitvijo knjig na temo kruha je dala tudi Knjižnica Laško, Društvo kmečkih žena Rosa pa je poleg pekov poskrbelo za lačne trebuhe.
Svoj poklon kruhu so dali tudi tisti, ki so sodelovali v kulturnem programu. Veliko ljudskega plesa in glasbe je povzročilo, da so pete zasr-bele še tiste, ki ne znajo več plesati v dvoje.
ŠK
Foto: TimE
Iranski Esfahan - pol sveta
Esfahan je brez dvoma najlepši kraj v Iranu in tudi v islamskem svetu. Nad njim so bili očarani že evropski trgovci, ki so ga obiskali v sedemnajstem stoletju. Današnja podoba starega dela mesta se od sedemnajstega stoletja, ko je zaslovelo, ni skorajda nič spremenila, tako človek ob sprehodu po njegovih ulicah dobi občutek, da je vstopil v svet stare Perzije.
Zgodba o Esfahanu se je začela v začetku sedemnajstega stoletja, ko je Iran še nosil ime Perzija in so mestu vladali šahi. Esfahan je takrat postal nova prestolnica Perzije in vladajoči šah Abas se je odločil s svojimi gradnjami še polepšati mesto, da bi bilo vredno svojega naziva. Te so mestu dale svetoven sloves in niso bile presežene vse do današnjih dni, saj se od sedemnajstega stoletja do danes podoba zgradb, ki jih je dal zgraditi šah Abas, ni bistveno spremenila. Center prestolnice je tako postal Imamov trg, ki ga še danes krasijo šahova palača, dve mošeji in veličasten vhod na ogromen bazar.
Šah si je resnično zadal ogromen gradbeni projekt, saj je njegov trg še dandanes drugi največji trg na svetu in meri v dolžino 512 metrov, v širino pa 163 metrov. Presegel ga je le kitajski trg Tiananmen, ki ga je dal zgraditi Mao Zedong. Trg danes krasijo cvetlične gredice in ogromni vodometi, v preteklosti pa je bila to ogromna travnata površina, na kateri so igrali polo. Šah
Palača, ki si jo je dal zgraditi šah Abas.
si je na trgu uredil svojo palačo, ki je predstavljala eno najvišjih zgradb takratnega časa, saj ima šest nadstropij in ogromno teraso, s katere je mogoče opazovati celoten trg. V palači je v nešteto sobanah prebival šah s svojim haremom mladenk s celotnega sveta. Še danes je na stenah palače mogoče videti čudovite poslikave, nekoliko neznačilne za islamski svet, saj so bili ti prostori takrat skriti očem javnosti.
Nasproti šahove palače je na drugi strani trga najlepša mošeja v Iranu, ki je bila zgrajena kot zasebna mošeja in so jo uporabljale le žene iz šahovega harema. Da se jim na poti v mošejo ni bilo treba prikazati v javnosti, so jim zgradili poseben podzemni hodnik, ki je povezoval palačo z njihovo mošejo. Ta mošeja je resnično cvet perzijske umetnosti, saj jo krasijo neskončni mozaiki
in čudovita kupola, katere ornamenti spominjajo na pavov rep. Trg pa sestavlja še ena večja imamova mo-šeja, ki je bila namenjena vsem prebivalcem in je v njej domovala verska šola. Sestavlja jo ogromno dvorišče, več stavb, v katerih je domovala verska šola, in ogromen bazen, ki je služil obrednemu umivanju.
Zadnji del trga še danes krasi veličasten vhod na ogromen bazar, ki je v ša-hovem obdobju po vsem svetu slovel po čudovitih ročno izdelanih preprogah. Na bazarju je še danes mogoče najti čisto prave ročno vozlane perzijske preproge, za katere je treba precej globoko seči v žep. Cena ročno izdelanih preprog dandanes iz dneva v dan raste, saj je vedno manj ljudi, ki bi se bili pripravljeni izučiti tega poklica. Delavke v delavnicah, kjer izdelujejo prepro-
ge, so pretežno ženske, ki na dan naredijo dvanajst tisoč vozlov. Kvaliteta preproge je odvisna od materiala, iz katerega je preproga narejena, ter od gostote vozlov. Najboljše preproge imajo tako več kot petdeset vozlov na kvadratni centimeter, medtem ko jih imajo tiste za vsakdanjo rabo le trideset. Bazar v svoji bogati ponudbi neštetih trgovinic ponuja prav za vsakogar nekaj, od tradicionalnih iranskih spominkov do čisto pravega žafrana, ki ga s pridom uporablja prav vsaka iranska gospodinja.
Trg postane najlepši ob večerih, ko zaživijo ogromni vodometi, ki jih krasi čudovita razsvetljava. Takrat pridejo domače družine in imajo piknike ter tudi številni domači in tuji turisti. Vsi se sprehajajo po trgu in uživajo v njegovi lepoti.
ALENKA HREN MEDVED
Podrobnosti, ki jih skriva perzijska umetnost.
Z zadnjim delom feljtona o Iranu smo zaokrožili poletna popotovanja po svetu. Zabeležili so jih različni popotniki s Celjskega. V torkovih številkah Novega tednika bomo s feljtoni oziroma podlistki nadaljevali tudi z drugimi, za širšo javnost zanimivimi temami. Vabljeni, da se nam oglasite s predlogi za sodelovanje.
Uredništvo Novega tednika
www.novitednik.com
V okolici Velenjskega jezera je premogovnik uredil skoraj 20 kilometrov sprehajalnih in kolesarskih poti.
Ogromno možnosti za trimčkanje
Velenje ima kar nekaj urejenih rekreacijskih poti in tudi fitnes na prostem
Velenjčani res nimajo izgovora, da ne morejo poskrbeti za rekreacijo. Urejenih je namreč kar nekaj trim stez, poleg tega imajo tudi fitnes na prostem, ki je brezplačen. Največ zaslug imata pri tem Premogovnik Velenje (PV) in njegovo hčerinsko podjetje PV Invest, ki sta uredila trim steze na turistično-rekreacijskem območju velenjskih jezer. Mestna občina Velenje skrbi za trim steze, ki so nad Vilo Herberstein.
Na turistično-rekreacij-skem območju velenjskega jezera je več različnih poti, ki so namenjene sprehajalcem, tekačem in kolesarjem. Mala tekaška steza okoli Škalskega jezera je dolga 2.300 metrov, velika steza meri 3.700 metrov, sprehajalna pot od Škalskega jezera do Bele dvorane in nazaj je dolga 3.300 metrov,
Včasih je bila trim steza za Vilo Herberstein edina in zelo obiskana trim steza. Leta 2004 so jo obnovili, zdaj pa so, kot kaže, na delu spet nepridipravi.
pot od mostu pri Velenjskem jezeru do ribiške koče v Šoštanju pa 2.800 metrov. Kolesarji se lahko podajo še na
vožnjo okoli Velenjskega jezera, ki meri 7.500 metrov.
Na teh poteh srečamo veliko ljudi, saj je območje
zanimivo ne le za domačine, ampak tudi za ostale obiskovalce Velenja. Večja obiskanost teh poti je se-
veda v toplejših mesecih, čeprav tudi pozimi nudijo veliko užitkov na prostem. Pozimi namreč na tem mestu uredijo progo za tek na smučeh. PV trim steze oziroma poti na tem območju redno vzdržuje. Tako so ob vseh teh poteh, ki jih je skoraj 20 kilometrov, postavili sto novih klopi, skrbijo pa tudi za red na samih poteh.
Manj obiskane, morda tudi zaradi slabšega vzdrževanja, so poti nad Vilo Herberstein.
Brezplačen fitnes na prostem
Vsi, ki mesečno v različnih fitnes centrih plačujejo za to, da lahko vadijo na različnih napravah, bodo verjetno presenečeni, da je v Velenju možno trenirati na fitnes napravah tudi zastonj. Pa še v naravi! Velenjska občina je tako junija lani na mestnem otroškem igrišču namestila devet fitnes naprav. Tam se lahko otroci in tudi odrasli razgi-
bajo na kolesu, stepperju, nordijskem sprehajalcu, veslaču, poskrbijo lahko tudi za vadbo mišic trebuha in hrbta, na voljo so tudi naprave za moč, in sicer za mišice rok, nog in ramenskega obroča. Na občini poudarjajo, da so se pred nakupom, naprave so stale slabih 10 tisoč evrov, posvetovali z inštruktorjem fitnesa, ki je izbral take naprave, da so primerne za čim večji krog obiskovalcev.
Fitnes na prostem so lani postavili tudi v PV Investu. Na severni obali Škalskega jezera so uredili trim stezo z dvanajstimi napravami. Gre za enajst klasičnih lesenih trim orodij, poleg njih pa so postavili tudi kovinsko fi-tnes napravo, tako imenovani eliptični trenažer. Lesena trim orodja oziroma ovire so postavljene v razmakih na trim stezi. Ob stezi so table, ki prikazujejo uporabo posameznih naprav.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
Celjski policisti srebrni pri jadranju
Ekipa celjskih policistov se je na mednarodni Interpolovi regati na Nizozemskem uvrstila na tretje mesto. Sodelovalo je 32 ekip iz trinajstih evropskih držav in Avstralije.
Pred finalnim tekmovanjem so se ekipe pomerile v kvalifikacijah, kjer se je celjska ekipa uvrstila v tako imenovani srebrni razred. V finalnem delu tekmovanja v srebrnem razredu pa je celjska ekipa v sestavi Domen Medved (skiper), Aleksander Mravljak, Mitja Herak in Boris Glibe osvojila tretje mesto.
Slovenski policisti so se regate udeležili že drugič. Predlani je prva ekipa v zlatem razredu osvojila 12. mesto, druga ekipa pa v srebrnem razredu 14. mesto. Sicer pa začetki tekmovanja segajo v leto 1989, ko je bila na Nizozemskem organizirana prva jadralna regata v okviru Interpola. Leta 1991 je bila ustanovljena Interpol Copper's Cup fundacija, ki skrbi za organizacijo mednarodnih regat za organe pregona in spodbuja stike med člani. Regato organizirajo vsaki dve leti na Nizozemskem. Letošnja regata je bila že dvanajsta.
Policisti Boris Glibe, Aleksander Mravljak, Domen Medved (skiper) in Mitja Hera Št. 78 - 4. oktober 2011 -
NOVI TEDNIK
REKREACIJA
11
Danes
malo
drugače
Prave trim steze v Celju ni, a rekrea-tivcem je na voljo vrsta sprehajalnih poti, kjer se je mogoče tudi dodobra razmigati
»V začetku 80. let so bile zelo popularne trim akcije, logično nadaljevanje je bilo potem postavljanje trim stez. V Celju smo imeli največjo in najbolj urejeno na Gričku, 700 metrov je bila dolga, s tam nekje do 14 postajami. Te so bile kombinirane, da so omogočale vadbo za moč, spretnost in koordinacijo,« obuja spomine na čase izpred četrt stoletja Lado Gobec, koordinator za področje športa na oddelku za družbene dejavnosti mestne občine.
Griček je bil tudi sicer rekreacijsko središče Celja, tam je bilo nekaj sindikalnih športnih iger, v konec 80. in začetek 90. let segajo tudi načrti, da bi rekreacijski center še razširili in uredili dodatne športne površine vključno s
teniškimi igrišči, ki so zdaj
na Kladivarju. Da so smeli načrti poniknili, je kriv splet okoliščin. Najbolj pa tri, ki so časovno sovpadale.
Sindikati so v začetku 90. let prevzeli druge funkcije, za območje Grička se je začel zapleten postopek denacionalizacije, med meščani pa so nad nekoč tako priljubljenim trimčkanjem prevladale druge oblike rekreacije. Na trim stezo tako spominjajo morda le še kakšni ostanki vadbenih postaj globoko v gozdu, ki kljubujejo času ... »Ljudi je navdušila aerobika, spet je postajalo moderno kolesarstvo, po ameriškem vzoru džoging. Kasneje je postalo zelo moderno rolanje in tudi hoja, zato smo v Celju urejali sprehajalne steze in gozdne poti v mestnem gozdu,« našteva Gobec. »Prej so bili vadbeni centri z napravami zgolj za profesionalne športnike, potem so se odprli za vse,« pravi Gobec in
Hočejo zunanji fitnes
V Rogaški Slatini bodo pri zdravstveni postaji postavili zunanji fitnes s petimi napravami.
Za ureditev zemljišča, gu-mirane poti, ograje ter petih naprav bodo morali odšteti 32 tisoč evrov, od česar sta del pripravljena prispevati domači lions klub ter Vlasta Nussdorfer, ki želi nameniti zanj izkupiček od knjige Pod krilatim Pegazom. V Rogaški Slatini menijo, da bo postavitev zunanjega fitnesa pomemben prispevek k ponudbi zdraviliškega kraja, zato so v občinskem svetu glede postavitve soglasni. Za razliko od dveh podobnih fitnesov na Gorenjskem, ki sta za ograjama doma starejših, bo slatin-ski namenjen vsem občanom in turistom, zlasti starejšim.
BJ
Lado Gobec
dodaja, da čisto za odmet trim steze vendarle ne bi smele biti. »Osnovni namen trim steze je v teku in hoji, vmes pa so vaje za telo - za moč, spretnost in razgibanost. Oblika telovadbe torej, ki vse to povezuje, nobena vadba ni v ospredju.«
Fitnes na prostem tudi za Celjane?
Osrednje rekreacijsko območje mesta je sčasoma postal mestni gozd, z mrežo urejenih gozdnih poti. »Je najbolj dostopen, blizu je parkirišče za Spodnjim gradom,« pravi Gobec in dodaja, da bi bila ena od možnosti za ureditev trim steze -če bi se seveda v mestu odločili zanjo - prav tu ali pa ob sprehajalni stezi pri visečem mostu čez Savinjo. »Lahko bi se nave-
Sprehajalna pot do in ob Šmartinskem jezeru je že zdaj dobro obiskana. Zlasti množično v času rekreativnih prireditev.
zala na katero od že urejenih gozdnih poti, tako da bi ob njej namestili vadbene elemente.« Ti so zdaj sodobnejši, izdelani iz obstojnih materialov, ki omogočajo vadbo na prostem - v mislih ima naprave za t. i. fitnese na prostem, ki bi bile tudi najcenejše za nakup.
Drugo območje, kjer je za rekreacijo tudi zdaj dobro poskrbljeno, je ob Šmartinskem jezeru oziroma od mesta proti jezeru. »Peš pot je že urejena, eni do tja rolajo ali se pripeljejo s kolesom, pri jezeru je mogoča izposoja čolna. Vse to, skupaj še z vadbo na trim stezi, bi bila idealna kombinacija. Pri rekreaciji je namreč pomembno, da razgibamo celo telo, da obremenimo vse mišice, le tako je dosežen namen,« pravi Gobec. Tretja lokacija pa je Celjska koča, a spet kot dopol-
nitev že obstoječe ponudbe. »Pohodniki, ki pridejo na Celjsko kočo peš, bi naredili vsaj nekaj razteznih vaj.«
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
Pot od pobude do ureditve trim steze je dolga - najprej jo je treba umestiti v prostor, potem zagotoviti denar za ureditev in nakup vadbenih elementov ter obvezno še za redno vzdrževanje in nadzor. Pojavlja pa se še vprašanje, kako zagotoviti varnost pri uporabi vadbenih naprav. »Da ob morebitni nepravilni uporabi potem ljudje ne bi zahtevali izplačila odškodnin. Ni več tako preprosto, kot je bilo včasih,« še pravi Gobec.
KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV
9. oktober
KOLESARSTVO
Pegazov maraton, Kolesarski klub Rogaška, info: www.kk-rogaska.si
15. oktober
PLANINSTVO
Kostanjev piknik na Okrešlju, info: pdcelje@siol.net
Zakaj ne bi združili prijetnega s koristnim? Med sprehodom po Gobarski učni poti na Celjski koči se razmigamo in hkrati spoznamo še kakšno gobo ...
Na podlagi 50., 60. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07) in 27. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) župan Mestne občine Celje s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o javni razgrnitvi osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta rekreacijskega centra na Golovcu
Župan Mestne občine Celje naznanja javno razgrnitev osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta rekreacijskega centra na Golovcu, ki ga je pripravila MO Celje v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje - Celjski prostorski plan (Ur. list SRS št. 40/86, 4/88, Ur. list RS št. 18/91, 54/94, 25/98, 86/01).
II.
Predmet sprememb in dopolnitev prostorskega akta je sprememba zaznamka na objektih, predvidenih za rušitev ter obravnava le-teh kot obstoječih objektov v skrajnem jugovzhodnem delu ureditvenega območja z dopolnjenimi tole-
III.
Gradivo iz prve točke bo v osmih dneh po objavi v Novem tedniku javno razgrnjeno:
-	v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektor za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje,
-	na sedežu MČ Dolgo polje, Celje.
IV.
Javna obravnava bo potekala 10.10. 2011 z začetkom ob 14.30 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje.
V.
V	okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do konca javne razgrnitve podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov urbanizem@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »ZN rekreacijski center na Golovcu«.
VI.
V	osmih dneh po preteku javne razgrnitve mora pristojni organ mestne četrti posredovati pripombe in svoja stališča županu Mestne občine Celje. Če v tem roku pripomb ni, se šteje, da se krajevna skupnost strinja s predlogom.
Pripombe in stališča iz prejšnjega odstavka ter druge pripombe in predloge, ki so jih podale fizične ali pravne osebe, se pošljejo županu Mestne občine Celje. Le-ta zavzame do njih stališče, ki ga posreduje v potrditev Mestnemu svetu Mestne občine Celje.
Celje, 28.9. 2011
Župan
Mestne občine Celje Bojan Šrot
Natkov memorial prv Šentjurčani
Zadnji se je ekipi Šentjurja letos pridružil Hrvat Igor Maric.
Osmi memorial Matjaža Natka so v Šoštanju po razburljivi končnici v finalu dobili košarkarji Šentjurja, ki so premagali domačo Ele-ktro z 71:66.
Za Šoštanjčane sta po 18 točk dosegla Salih Nuhanovič in Sa-nel Bajramlič, 15 Dorde Lelic, za Šentjurčane pa Tadej Ferme 16 in je bil izbran za najboljšega igralca turnirja, čeprav je bil v polfinalu manj opazen, ko je s 86:79 padel Slovan: »Res je, da sem bolje zaigral v finalu. Šlo je za bolj pomembno tekmo, imel sem večjo motivacijo. De-finitivno mi veliko pomeni, da so me trenerji izbrali za najboljšega. To je zame vzpodbuda za nadaljnje delo. Kariero sem začel pri Rogaški pri trenerju Milanu Bastašiču, nadaljeval pa v Šmarju. Teh let se zelo rad spominjam. Od kadetske konkurence naprej pa sem pri Šentjurju. Imamo dobro ekipo, toda opraviti moramo še veliko napak.« 15 točk je dosegel Patrick Rembert, po 11 pa Igor Maric in Ivan Držic. Njihov trener Damjan Novakovič je
po drugem nastopu Šentjurja na Natkovem memorialu poudaril: »Očitno bomo letos imeli bolj izenačeno ekipo kot v prejšnji sezoni. V polfinalu je Držic dosegel 26 točk, v finalu pa največ Ferme in Rembert. Tako imamo sedmerico, morda celo osmerico igralcev, ki so sposobni polniti koš nasprotnikov, česar lani nismo imeli. Po turnirju imam mešane občutke. Pozna se nam, da se je Rembert pridružil šele v začetku septembra, za njim pa še Nelson in Maric. Naša igra zato še ni na želeni ravni.«
Drugače brez poškodb
Predsednik Elektre je Marko Štrigl: »Čeprav zaradi lažjih poškodb za naše moštvo nista mogla igrati dva izmed ključnih igralcev, Horvat in Lekic, smo zadovoljni s prikazanim. Prepričan sem, da bi z omenjenima košarkarjema zmaga ostala doma. Organizacija je bila v skladu z željami, z dobrim obiskom pa so nas nagradili gledalci.
V letošnji sezoni bomo skušali ostati stabilen prvoligaš. Če bi se uspeli uvrstiti v ligo za prvaka, pa bi bili zelo zadovoljni. Toda imperativa ta ekipa nima, saj bo krenila v prvo sezono po uspešno izvedeni sanaciji kluba.« Elek-tra je na dosedanjih osmih memorialih Matjaža Natka zmagala štirikrat, tokrat je bila tretjič druga. Novi trener Elektre je Gašper Potočnik: »Za nami sta dve dobri preizkušnji. Odigrali smo izenačeni tekmi. Verjetno se bo tisto, kar se je dogajalo med našim obračunom z Mariborom, zgodilo tudi na uvodni tekmi 1. slovenske lige, ko bomo gostili Rogaško. Torej živčno srečanje z močnima obrambama. Nas naj bi krasila prav dobra obramba. Zelo sem zadovoljen, namreč menim, da smo v petek in soboto precej pridobili in potegnili korist za v bodoče.« Šentjurčani bodo v uvodni prvenstveni tekmi pričakali Parklje.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Matjaž Natek (1933-2002 kot 50 let aktiven na lokalrn karski funkcionar. Poleg te: dolgoletni predsednik KS Št Pihalne godbe Šoštanj in čl
Prodor branilca Elektre Dorda Lelica Pelc, Ivan Držic in Milan Sebič.
Po odlični predstavi pekoč pore
Sodnik skrojil tekmo v Areni Petrol - Absurd: navdušili, a ostali brez točk - Velenjčani že dolgo ne vedo za poraz
Glavni sodnik Boris Tošeski jih je slišal tudi od Romihovega pomočnika Oskarja Drobneta.
Priložnost za 2:0 je splavala po vodi, po neuspeli obrambni zanki gostov j
V nedeljo sta obe celjski nogometni moštvi doživeli nesrečna poraza (drugoligaš Šampion je v Kidričevem prejel dva rdeča kartona). Kar 90 minut je kazalo, da se bodo nogometaši CM Celja s tretjo zaporedno zmago krepko povzpeli po lestvici 1. slovenske lige, potem ko so proti Gorici z 1:0 vodili od 29. minute po zadetku z glavo Serga Akakpoja.
Toda v sodnikovem (petmi-nutnem) podaljšku so prejeli celo dva gola, v 92. in 95. minuti. Doživeli so izjemno pekoč poraz, šestega v tej sezoni v 13 krogih.
Triler
Večkrat jih je razkačil sodnik Boris Tošeski iz Medvod, toda to je, kar se tiče tekem celjskega moštva, že v njegovi navadi. Obračun je bil zelo kakovosten, vseskozi dinamičen, še posebej v prvem delu, ko so imeli zrelejše priložnosti gostje. Toda odličen predložek Zorana Pa-vloviča (imel je več izjemnih asistenc, toda Romih bi ga moral pred končnico zamenjati) je z glavo v mrežo preusmeril Akakpo. Vratar Mujčinovič je pred odmorom preprečil izenačenje. V 61. minuti je po novi natančni Pavlovičevi podaji osamljeni Ivan Firer žogo poslal preko vrat, dosti kasneje pa je sledila kazen. Sreča je povsem zapustila Celjane, ko je 800 gledalcev po daljšem času dihalo z njimi ter nagradilo njihov trud in tudi kvalitetno igro. Po kotu je namreč žoga potovala skozi celotno celjsko obrambo, pričakal pa jo je Sandi Arčon. V igri 10:10 (rdeča kartona sta
dobila Pavlovič in N. Mevlja) je bilo vse odprto, nakar je Kris Jogan na tla pahnil Raduloviča in poslal predložek pred vrata. Marko Krajcer je žogo odbil na nogo Martinoviču, ta pa je streljal tako, da se je žoga od tal odbila pod prečko in Krajcerju tudi skok ne bi pomagal ...
»Pet neumnih minut«
Gostujoči trener Miran Srebrnič se je prešerno veselil skupaj s svojimi varovanci: »Čestitam domačinom za dobro igro. Tekma je bila zelo zanimiva, v določenih obdobjih smo bili boljši mi, vmes oni. Naš vratar je preprečil, da nismo zaostajali z 2:0, na koncu pa sta naša rezervista
prinesla popoln preobrat.« Po šokantnem zaključku je misli strnil domači trener Damjan Romih: »Gledalci so lahko uživali, bilo je veliko lepih akcij, priložnosti. Mislim, da smo imeli več od igre, toda zatajili smo v realizaciji. Moji fantje so se borili do zadnjega trenutka. Rezervisti Gorice so prinesli dodano vrednost, naši ne, toda niti slučajno jih ne krivim. Krivim pa za poraz sebe, pa še nekoga, ki po moji oceni ni dobro opravil svojega dela.« Jasno je, kam je meril, a je vseeno dodal: »Že od začetka tekme se je nekaj >kuhalo<. Sodnik je pustil zelo moško, ostro igro. Rumene kartone je delil malce neobičajno. Vajeti so mu nato ušle iz rok. Pavlo-
vič kot kapetan lahko pristopi k sodniku in mu pove svoje mnenje, toda prejel je prvi rumen karton. Ko je prejel drugega, je šlo najbrž za prelomen trenutek tekme.« Vratar Amel Mujčinovič je prejel močan udarec tik pred drugim golom in je okrvavljen rekel: »Gostje so izenačili, ko so najslabše izvedli prekinitev, saj je žoga potovala po tleh, dva naša igralca pa sta jo zgrešila. Pred drugim golom sem krenil proti žogi, potem pa, kot da me je udaril vlak. Ustnico imam raztrgano, boli me prsni koš in težko diham. Sodnik se lahko zmoti, upam, da ni bilo namerno.« Svoje mnenje je dodal zelo razpoloženi ve-zist Denis Popovič, ki je ob pomoči bojevitega Klemna Medveda zaigral izjemno samozavestno: »90 minut smo bili boljši, sledilo pa je pet neumnih minut, dva neumno prejeta zadetka.« Sodniško četverico je s štadiona pospremil kontrolor sojenja Drago Kos. Zame je bil vselej sporen zgolj na nogometnih zelenicah, toda v precejšnji meri. Ko je Pušnikovo Celje nakazovalo, da bo prevladalo v slovenskem nogometu, je njegov rojak vselej pazil, da ne bo oškodoval tekmecev koroškega trenerja. Pri tem pa je - morda podzavestno - pretiraval.
Obračun oziroma derbi med Lendavčani in Celjani bo čez 11 dni.
Brez skrbi na počitek
Velenjski Rudar ostaja nepo-ražen od 14. avgusta. Takrat je v 5. krogu izgubil na gostovanju
pri Olimpiji, zatem pa nanizal tri zmage in štiri neodločene rezultate, tekma z Mariborom pa je preložena. Tokrat je gostoval v Murski Soboti pri Muri, kjer gledalci niso videli golov. Bližje zmagi je bila domača zasedba, ki je bila konkretnejša v napadih, a ni izkoristila številnih lepih priložnosti. Od 83. minute naprej so imeli gostitelji igralca manj, drugi rumen karton je prejel Mitja Lotrič. Domačin Bohar se je dvakrat povsem sam znašel pred vratarjem Savicem, a ga ni uspel premagati, ob koncu tekme pa se je zatresla tudi prečka velenjskega gola, ki jo je z izbijanjem zadel Črnčič. Najlepšo priložnost za Rudar je imel Amel Mujakovič, ko je z roba kazenskega prostora meril tik mimo leve vratnice. Velenjčani so tako kot na gosto-
vanju v Kranju, tudi v Murski Soboti vknjižili veliko točko, potem ko znova niso prikazali tako dobre predstave, kot so jih kazali v uvodu niza neporaže-nosti. Mura je neporažena že sedem tekem. Trener Rudarja Milan Duričic je po osvojeni 19. točki dejal: »To je bila trda, prava prvenstvena tekma, v kateri tako gostitelji kot mi nismo bili povsem odprti. Vsi igralci so bili bolj ali manj previdni. Tekma morda za gledalce ni bila zanimiva, a bila je dramatična. Točka je najpravičnejša.« Med premorom bo svoje nogometaše pripravljal na domačo tekmo z Olimpijo, potem pa bo sledil drugi letošnji lokalni obračun s CM Celjem.
DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: GrupA
■ v	■■■■
fie osvojili
) je svoje življenje posvetil razvoju košarke, saj je bil več ;m in državnem nivoju kot igralec, trener, sodnik in košar-ga je bil tudi dolgoletni ravnatelj Osnovne šole Bibe Rock, jštanj, svetnik v šoštanjskem občinskem svetu, predsednik an upravnega odbora Športne zveze Šoštanj.
za njegovim hrbtom je Tadej Ferme, desno Travis Nelson, levo pa so Anže
iz
CM Celje (4-3-1-2): Muj-činovič - Gobec, Krajcer, Kapič, Radulovič - Medved, Akakpo, Popovič - Firer -Pavlovič, Bezjak. Igrali so še Močivnik, Kotnik, Romih.
LESTVICA 1.SNL
MARIBOR	12	7	3	2 25:14 24
OUMPIJA	13	6	4	3 22:17 22
HIT GORICA	13	6	3	4 19:11 21
RUDAR	12	5	4	3 18:14 19
DOMŽALE	13	5	3	5 17:17 18
MURA 05	13	4	5	4 11:16 17
CM CELJE	13	4	3	6 18:18 15
NAFTA	13	3	5	5 15:15 14
LUKA KOPER 13		2	6	5 12:18 12
TRIGLAV	13	3	2	8 5:22 11
o je zapravil Ivan Firer.
Rudar (4-4-2): Savic - Jeseni čnik, Stoj nič, Berko, Dedič - Trifkovič, Rošer, Žinko, Tolimir - Majcen, Bratanovič. Igrali so še Črn-čič, Mujakovič, Podlogar.
Serge Akakpo je sicer dosegel imeniten zadetek, toda v finišu je bil »soudeležen« pri obeh prejetih golih.
Luka Jereb
Nuša Pintar
Mladi celjski atleti na Slovaškem
V	Nitri je bil atletski peteroboj pionirskih reprezentanc Slovaške, Češke, Hrvaške, Madžarske in Slovenije.
V	naši reprezentanci je na Slovaškem nastopilo sedem atletinj in atletov iz celjskega Kladi-varja. Ob zaključku tekmovalne sezone so se nekateri odlično odrezali. Tretja sta bila Luka Jereb v skoku s palico (420 cm) in Ina Rojnik v teku na 300 metrov (41,51 sek). Žan Krivec je bil četrti na 3.000 m (9:36,81), Kaja Strgaršek sedma na 600 m (1:39,02), Miha Uranič osmi v metu kopja (50,60), na desetih pa sta pristali Nuša Pintar na 100 m (12,91) in Saša Siter v metu kopja (32,53). Pintarjeva je sodelovala v štafeti 4x100 m, ki je osvojila drugo mesto, Ina Rojnik pa v štafeti 4x300 m mešano, ki je pristala na četrtem mestu.
DŠ
Matjaž Trbovc zablestel v mestu Beatlov
Judoist celjskega kluba Z'Dežele Sankaku Matjaž Trbovc je na tekmi svetovnega pokala v Liverpoolu v kategoriji do 60 kilogramov osvojil drugo mesto.
Po štirih zmagah je v finalu moral priznati premoč domačinu Ashleyju McKenzieju. Najprej je izločil Britanca Millarja, nato pa še Francoza Cadoux-Duca, Nizozemca Salminena in v polfinalu Latvijca Magersa. To je največji uspeh varovanca trenerja Marjana Fabjana.
DŠ
Foto: GrupA
Matjaž Trbovc
Braslovčanke spet državne prvakinje
Osnovna šola Braslovče je v sodelovanju z občino Braslovče, domačim odbojkarskim klubom in Zavodom za šport Planica organizirala finale osnovnošolskega državnega prvenstva v odbojki na mivki za učenke.
V polfinalu so bile domačinke boljše od ekipe OŠ Prevalje, v finalu pa so z 2:0 ugnale še OŠ Kanal. Braslovčanke so tako drugič zapored osvojile naslov državnih prvakinj. Na fotografiji z leve proti desni stojijo ravnateljica OŠ Braslovče Andreja Zupan ter igralke Sergeja Debelak, Nika Markovič, Anita Sobočan, Anja Hribernik, Špela Bednjanič in trenerka Saša Vitanc.
TT
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 13. krog: Mura - Rudar 0:0, CM Celje - Hit Gorica 1:2 (1:0); Akakpo (29); Arčon (92), Martinovič (95), Maribor - Triglav 2:0 (0:0), Olim-pija - Nafta 1:1 (0:1), Koper
-	Domžale 2:1 (2:0).
2.	SL, 8. krog: Šmartno 1928
-	Šenčur 3:2 (1:2); Bizjak (6), Podbrežnik (66), Čirič (85); Brezarič (22-11 m, 31), Dravi-nja - Roltek Dob 0:0, Aluminij
-	Šampion 2:1 (0:1); Kmetec (59), Režonja (89); Kožar (26). Vrstni red: Aluminij 22, Krško 15, Šenčur, Dob 13, Interblock 12, Šampion
10,	Šmartno 9, Bela krajina 8, Radomlje 4, Dravinja 2.
3.	SL - vzhod, 7. krog: Ma-lečnik - Kovinar 2:2 (1:0); Pantovič (74), Kos (82), Grad
-	Zreče 1:2 (1:1); Žižek (25), Kotnik (68). Vrstni red: Zavrč 21, Dravograd 15, Malečnik, Veržej 11, Kovinar, Čarda, Zreče 10, Odranci, Rakičan, Tromejnik, Bistrica 9, Paloma, Stojnci 6, Grad 4.
Štajerska liga, 7. krog: Šentjur - Šoštanj 4:3 (3:2); Lampret (6, 33), Belak (16), Džafe-rovič (70-11m); Vasič (8, 56), Koca (12), Šmarje - Podvinci 3:1 (1:1); Asllan (16), Vraničar (76, 90). Vrstni red: Šmarje 19, Pesnica 17, Drava 16, Marles hiše 13, Podvinci 12, Šoštanj
11,	Peca 10, Pohorje, Šentjur 9, Koroške gradnje 8, Krško B 6, Tezno, Ormož 4, Poljčane 2.
MČL, MNZ Celje, 6. krog: Kozje - Radeče 1:3 (1:1), Vransko - Mons Claudius 0:5 (0:1), Vojnik - Žalec 0:4 (0:2), Rogaška
-	Pivovar 4:2 (2:1). Vrstni red: Rogaška 16, Žalec 15, Radeče
12,	Mons Claudius, Vransko 9, Vojnik 4, Pivovar, Kozje 3.
MALI NOGOMET
1. SL, 5. krog: Puntar - Nazarje 4:3 (2:2); D. Kugler (2), Letoj-ne (9), Komprej (33), Dobovec
-	Ajdovščina 6:1 (4:1); Marot (4), Vrabel (9, 20), Kroflič (10), Gajser (38), Kuraj (40). Vrstni red: Oplast 15, Litija, Dobovec 12, Puntar 9, Bronx, Nazarje, Ajdovščina 3, Casino Safir 0.
ROKOMET
1. SL, 5. krog: Krško - Celje Pivovarna Laško 21:27 (9:14); Knez 5, Koprivc 4; Žvižej 9, Razgor 5, Marguč 4, Mačkov-šek 3, Toskic 2, Mlakar, Žu-ran, Poklar, Metličic 1, Loka
-	Gorenje 32:29 (16:13); Rebič 8, Cingesar 7; Dolenec 8, Me-lic 7, Bezjak 5, Cehte 4, Šimič 2, Medved, Manojlovic, Musa 1. Vrstni red: Celje 10-0, Ci-mos 9-1, Gorenje 7-3, Trimo 6-4, Ormož, Maribor, Ribnica 5-5, Loka, Izola 4-6, Krka 2-10, Šmartno 1-9, Krško 1-7.
1. B SL, 2. krog: Velika Nedelja - Celje Pivovarna Laško B 33:33 (16:17). Vrstni red: Sevnica 4, Celje B, Škofljica, Velika Nedelja 3, Sviš, Dol, Dobova, Grosuplje, Kočevje 2, Slovan 1, Železniki, Cerklje 0.
1. SL (ž), 3. krog: Ajdovščina - Velenje 22:19 (10:7). Vrstni red: Krim Mercator 6, Zagorje, Krka, Sežana 4, Celje, Ptuj, Ajdovščina, Piran, Olimpija 2, Burja, Naklo, Velenje 0. (MiK)
Sreda, 5. 10.
ROKOMET
1. SL (ž), 3. krog: Naklo - Celje Celjske mesnine (19.15)
»Na trgatev kernerja bomo počakali še kakšnih 14 dni,« pravi Miran in izpod zaščitnih mrež, ki varujejo letino pred požrešnimi pticami in malo tudi pred točo, kaže lepo grozdje. Po tleh je ob trsih lani prvič nasul lesne sekance, saj je dež v strmini preveč izpiral zemljo. »Dobro se obnesejo,« pravi.
»Trgatev« ob moštu na mizi
Miran Kovač uradni kletar vina Vojničan - Na Dednem Vrhu grozdje še zori, hkrati obiskovalec v kleti že lahko poskuša vse od mošta do mladega vina
Prvi zapis o vinogradu na Dednem Vrhu je Hedvika zapisala 20. septembra 1966, ko sta ga s soprogom kupila. Zdaj se je zapisov nabralo za nekaj debelih zvezkov, Hedvika pa vse od začetka skrbno vodi tudi kroniko o dogajanju v vojniškem vinogradniško-vinarskem društvu.
No, z mladim vinom pretiravam, to že priznam. Do Martina, ki »iz mošta naredi vino«, je še daleč, res pa je tudi, da so tiste zgodnje sorte, ki sta jih Miran in njegova mati Hedvika potrgala med prvimi, zdaj v fazi vrenja. Razpon mošta oziroma sladkega grozdnega soka je zelo širok - ob obisku smo poskušali tistega, ki je bil še malo prej kot grozdje pripravljen v košarah, do onega, v katerem živahno brbota in prav nagajivo »pika« v jezik.
Klasične trgatve, ko se zberejo vsa družina in prijatelji, pri Kovačevih namreč ne poznajo. Večino grozdja potrgata Miran in Hedvika sama, le občasno jima pomaga še kdo. »Vendar ne več kot dva ali trije,« pravi Miran in razlaga, da grozdje takoj, ko je obrano, tudi preloži v stiskalnico. Čeprav je bilo takšnih majhnih »trgatev« že kar nekaj, se to v vinogradu na Dednem Vrhu ne pozna. Glavnina grozdja je namreč še na toplem prav nič jesenskem soncu in nabira sladkor. »Čaka na oktober, še kakšnih 14 dni,« nam je konec septembra dejal Miran.
Najprej vinograd, potem klet
Začelo se je leta 1966 ali morda 1992 ... Vsekakor je prva letnica prelomna za Kovačev vinograd, druga pa za nov pristop k pridelavi grozdja in zlasti kletar-jenju. »Ko sva se poročila, sva z doto kupila tudi tale kos zemlje in vinograd,« se spominja Hedvika začetkov, saj je njen soprog izhajal iz vinogradniške družine. »Pri nas doma, kjer sva si ustvarila dom, pa ga ni bilo.« Vinograd na Dednem Vrhu so potem Kovačevi skrbno obdelovali in negovali, upoštevali vse stare modrosti in bili hkrati odprti tudi za novosti v tej dejavnosti.
Zlasti sin Miran, ki je po očetovi smrti leta 1992 prevzel skrb za trto in domače vino. »Najprej sem se odločil za obnovo vinograda,« pravi in dodaja, da kljub temu, da ga je »le« 12 arov, ni šlo vse hkrati. Vinograd je razdelil na tretjine, se odločil za sorte, ki jih bo prideloval, in začel. »Z zelo dragim, če ne najdražjim >hobijem<, kar bi jih lahko izbral,« se danes pošali. S prijatelji so izkopali stare trte, v strmino vkopali nove jame do meter globoko ter postopoma posadili približno tisoč trsov sauvigno-na, chardonneyja, renskega rizlinga in kernerja. »Hkrati smo postavljali tudi žičnico. Zdaj je ves vinograd na lesenih, impregniranih stebrih, saj bi betonski preveč bodli v oči,« mimogrede izda še skrb za urejeno okolje domače zidanice.
Vino se »naredi« v kleti
»Še tako lepo, zdravo in sladko grozdje ni porok za dobro vino. To se >naredi< v kleti,« pravi Miran in pri tem seveda niti v sanjah ne pomisli na »kemijo« in razne dodatke, temveč opozarja na pravilen način stiskanja, vrenja in potem nadaljnje nege vina. In tako je bilo treba najprej kupiti pnevmatsko stiskalnico, potem je sledil nakup cistern, v katere zdaj lahko shrani tri tisoč litrov vina - čeprav še nobena letina ni bila tako bogata. Čisto nazadnje je sledila še oprema strojnice.
Če obiskovalec še nekako »požre« pnevmatsko stiskalnico, v katero Miran naloži grozdje in potem s pritiskanjem na gumbe glede na količino odredi čas in moč stiskanja, že bolj zaskrbljeno vpraša, kam odteka »napre-šan« sok. »Za vino je najbolje, da pride čim manj v stik z zrakom,« razloži Miran in pokaže, da je iztok iz stiskalnice neposredno s cevjo usmerjen kar v spodnje kletne prostore oziroma v cisterno, kjer bo začel zoreti. Tu se znanost sodobnega kletarjenja začne povsem zares. V strojnici namreč Miran na računalniku določi naslednje korake, ki čakajo grozdni sok, da se razvije v vino. Takšno, ki potem na ocenjevanjih pobira zlata priznanja - zadnja leta je namreč med Miranovimi le tu in tam kakšno srebrno. »Zelo pomembna je temperatura vrenja. Sam prisegam na čim nižjo,« pokaže, kako se jo za posamezno cisterno določi.
Na Dednem Vrhu zori tudi Vojničan
Za vinograd in zlasti vinsko klet v zidanici Kovačevih pravi predsednik Vinogradni-
ško-vinarskega društva Občine Vojnik Mirko Krašovec, da je »konjiška klet v malem«. Seveda pri tem misli na tehnologijo in Miranov sodoben pristop h kletarjenju.
Zato tudi ne preseneča, da so v društvu Miranu zaupali stiskanje in nego društvenega vina Vojničan. »Vsako leto ga imamo približno 600 litrov, 400 litrov belega in 200 litrov rdečega,« pravi Mirko in doda, da člani društva iz svojih vinogradov prinesejo po deset kilogramov grozdja na vinsko trgatev, ki jo kot eno osrednjih društvenih prireditev pripravljajo letos že petič. »V Vojniku bo trgatev naše potomke najstarejše trte z Lenta v soboto, 8. oktobra,« še pravi in doda, da bodo tudi tokrat merili sladkor v grozdju, izbirali največji oziroma najtežji grozd in za piko na i še poskušali, kdo bo pripravil najboljši pražen krompir. »Potem bo Miran zbrano grozdje odpeljal na Dedni Vrh.« In ga v svoji kleti negoval vse do martinovega, ko bo mlado vino Vojničan pripeljal v Vojnik in ga pretočil v sode v društveni kleti.
IVANA STAMEJČIČ Foto: IS
Grozdje gre v pnevmatsko stiskalnico brez predhodnega mletja, iz nje pa po cevi neposredno v cisterno.
NOVI TEDNIK
AKTUALNO - OB TEDNU DOJENJA
15
Komunikacija ključna za podporo dojenja
Mednarodni teden dojenja obeležujemo v prvem tednu avgusta, vendar ga večina evropskih držav zaradi počitnic prestavi na prvi teden oktobra. Tudi v Sloveniji so pripravili precej aktivnosti, vrhunec pa bo v petek in soboto v Laškem, ki bo gostilo VII. mednarodni simpozij o dojenju in laktaciji Dojenje - presegamo omejitve časa in prostora.
V tednu dojenja, ki se je začel v soboto, se bo tudi na našem območju zvrstilo precej dogodkov. Tako pripravljajo danes (v torek) ob 11. uri dan odprtih vrat v porodnišnici Splošne bolnišnice (SB) Celje. Nanj so v prvi vrsti povabili dijake Srednje zdravstvene šole Celje, vendar lahko pridejo na ogled celjske porodnišnice prav vsi. Celjska bolnišnica,
Društvo svetovalcev za lak-tacijo in dojenje Slovenije in Projektna pisarna Celje, zdravo mesto bodo pripravili v sredo od 11. do 13. ure v središču Celja informativno stojnico o dojenju. Svetovalke za dojenje bodo tam posredovale poseben plakat in glasilo Dojenje, ki ga izdajo enkrat letno. V četrtek bo redno srečanje Skupine za podporo dojenju v Projektni
Svetovna zveza za dojenje WABA vsako leto določi slogan tedna dojenja. Letos je poudarek na komunikaciji. Prav z njo namreč lahko pozitivno vplivamo na znanje o dojenju, bistvena pa je tudi za promocijo in podporo dojenja. Tudi zato smo tokrat povabili k razmišljanju o dojenju dve mladi mamici. Izkušnja lahko pove veliko več kot tisoče strokovnih besed.
pisarni Celje, zdravo mesto na Slomškovem trgu 4 v Celju. Skupina je v zadnjem letu precej zaživela, tako da se redno srečuje precej mladih mamic (a tudi nosečnic), ki si izmenjujejo izkušnje, ki jih imajo z dojenjem.
Vrhunec tedna dojenja bo mednarodni simpozij o dojenju in laktaciji v Laškem. Pripravljajo ga Nacionalni odbor Unicefa Slovenija za spodbujanje dojenja, Gine-kološko-porodniški oddelek SB Celje in Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije. Simpozij je namenjen vsem zdravstvenim delavcem, ki se ukvarjajo z dojenjem, materami in otroki. Cilj je predvsem, da si strokovnjaki in zdravstveni delavci izmenjajo izkušnje o dojenju in materinem mleku. Organizatorji so povabili tuje in domače strokovnjake s področja dojenja in laktacije.
ŠK
Pristala je pri meni v postelji
Takoj ko sem izvedela, da bom mama, sem se odločila, da bom dojila kar se da dolgo, saj nas od vsepovsod »bombardirajo«, da je dojenje najbolj naravna stvar na svetu in najboljše, kar lahko daš dojenčku.
Februarja je prišel dan, ko v porodnišnici potem ni bilo
je moja Brina prijokala na svet. Takoj ko so jo umili in stehtali, mi jo je babica prinesla k prsim. Mala je sama našla bradavico in začela sesati. Jaz sem bil presrečna! Naslednje jutro v porodnišnici pa se je vse obrnilo na glavo. Prvo noč je mala celo prespala, zjutraj je bila lačna. Pristavila sem jo k prsim in jo podojila. Takoj po podo-ju pa je izbljuvala ogromne količine za tako malo bitje. Sestre so me podučile, da bljuva plodovno tekočino in da je to normalno. To se je vleklo cel dan, dokler ni v nočno službo prišla krasna medicinska sestra, ki si je vzela čas za naju in se strinjala z mano, da bi otroček vseeno moral nekaj pojesti. Brino je pristavila k prsim, vendar se mala ni več znala prisesati na bradavico. Kot bi v enem dnevu pozabila, kako se to počne. Poskusila sem z nastavkom, vendar prav tako neuspešno. Nakar je sestra prinesla žličko in izbrizgala nekaj kapljic mleka nanjo, več kot toliko ga tako ali tako ni bilo, in ga dobesedno zlila Brini v usta. Z dojenjem
več težav.
Četrti dan sva šli z Brino domov. To je bil eden najlepših trenutkov v mojem življenju, hkrati pa tudi izredno stresen. Nič več me ne bodo obkrožali zdravniki in medicinske sestre. Kaj če bo kaj narobe? Kaj če bo mala spet bruhala? Kaj če ne bo hotela jesti? Tisoč vprašanj mi je šlo po glavi. Vedela sem, da se moram spraviti k sebi, in ko sem se zbrala, mi je tudi postalo jasno, da lahko ob vsaki težavi, tudi če se samo meni zdi, da je težava, pokličem v porodnišnico in se pogovorim z zaposlenimi.
Doma sva se normalno dojili vsaki dve uri ali še bolj pogosto. Tudi ponoči je jedla dvakrat ali trikrat. Zato sem se odločila, da bo spala z mano v postelji. In to je bila pravilna odločitev. Če bi morala vstajati, bi verjetno po 14 dneh obupala in ji zvečer začela dajati stekleničko, da bi čim dlje spala. Obema je tak način ustrezal.
Konec prvega meseca sva imeli prvo posvetovalnico. Vse je bilo v redu, le zredila se je Brina premalo, ker
www.novitednik.com
Kdo pravi, da se ne da dojiti stoje, na poti, tudi na tekočih stopnicah? Razbiti je treba le predsodke, pravi Ana Miletic. (Foto: osebni arhiv)
Ob dojenju so padle vse teorije
TANJA LAMUT (Foto: osebni arhiv)
upoštevajo porodno težo in ne teže, pri kateri otrok zapusti porodnišnico. Pomoč sem ponovno potrebovala čez 14 dni, saj sem bila čisto obupana. Brina je bila tri dni neprestano na prsih. Skoraj se nisem mogla stuširati ali si česa skuhati. Tudi ponoči se je zbujala trikrat bolj pogosto kot navadno. Bil je poskok v rasti, jaz pa sem že mislila, da mi je zmanjkalo mleka. Isto se je zgodilo tudi po tretjem mesecu.
Gosto hrano sva začeli uvajati že na začetku petega meseca. Dojili sva se še vedno čez dan do polnega petega meseca in še malo dlje. Kar naenkrat pa je začela prsi zavračati. Vsakič ko sem jo pristavila, se je zvijala in kričala, zato sem začela dodajati adaptirano mleko.
Ob rojstvu sina so (od)padle vse teorije, ki sem se jih naučila med študijem psihologije in od bolj izkušenih žensk. Tudi tiste o dojenju. Nikoli ne bom pozabila parajoče bolečine, ko je prvič zagrabil bradavičko. Bila sta zgolj popolnoma pravilna sesalna tehnika ... in močan sesalni refleks.
Proti bolečini, hujši od porodne, je pomagal samo čisti lanolin, a še ta samo v času med podojema. Skoraj sem umrla od občutkov neustreznosti, ko zaradi neznanega zdravila po porodu pet dni nisem dobila mleka. In sem morala pristati na adaptirano, ker je sin tako shujšal, da so nama grozili s hospitalizacijo. Jaz pa sem si tako zelo želela dojiti. Na srečo me je svetovalka za dojenje naslednje jutro naučila »finger feedinga«, hranjenja iz stekleničke, tako da otrok ohranja pravilen vzorec sesanja. Dve noči po prihodu iz porodnišnice sem ga na pol ure prestavljala z dojke na dojko, ker se je v tem času pravkar izpraznjena spet napolnila. Kmalu si je prisesal polno dojenje in je osvojil dnevno-nočni ritem. Podnevi pa se je še dolgo, tudi po uvedbi goste hrane dojil na pol ure do uro. Neznansko občudujem oba. Njega, da si je iz mojih majcenih dojk nasesal dovolj mleka za rast in razvoj,
ANA MILETIC (Foto: osebni arhiv)
ter svoje telo, ker ga je bilo sposobno prehraniti, pa čeprav je jedel kar naprej. Do 18. meseca sploh ni pil. Vsaki dve uri je še zdaj, saj se mu želodec nikoli ni imel priložnosti raztegniti.
Sprehod, na katerega sem ga vsak dan prvih osem mesecev nosila v »slingu«, kasneje pa vozila v vozičku, je trajal 45
minut. Prvo leto nisem prehodila cele poti, ne da bi vsaj enkrat vmes dojila. Včasih je vso pot prespal na dojki, drugič sem se kam prislonila, da se je v miru najedel. Sosede so me klicale Ančica cigančica, jaz pa sem shujšala na konfekcijo 36 in jo obdržala. In tudi kondici-jo. Ko je imel tri mesece, sva potovala z letalom. Dojka in »sling« zanj, obe roki in hrbet za prtljago. Do njegovega 23. meseca mi ni bilo treba paziti, kaj mu bom dala jesti in ali ima vse, kar potrebuje. Moj otrok ni nikoli jokal v vozičku in čakal, da mama pripravi vse potrebno za zadovoljitev njegovih potreb.
Do zdaj, štiri leta in pol po porodu, je (raz)padla kar cela moja osebnost. Sin mi je pomagal zgraditi novo. Tako, ki temelji na meni in ne na mnenju drugih o tem, kdo sem, in navodilih družbe o tem, kdo bi morala biti. Zdaj lahko jaz njemu pomagam graditi osebnost. Tako, ki poka od zdravja in zadovoljstva ter osrečuje ljudi okoli sebe. Dober odnos imava in vsak od naju ima dober odnos do sebe. To pomeni, da sem dobra mati.
Ne le udarci, nekateri jim še jesti ne dajo
Te dni, ob tednu otroka, ima marsikdo spet polna usta besed, kako veliko slovenska družba stori za zaščito otrok. Treba je priznati, da je družba res bolj ozaveščena, da nasilja nikomur ni treba trpeti, kar kaže več prijav nasilja. Kljub temu ne manjka bolečih resničnih zgodb o tem, da je nekaterim še vedno malo mar za najšibkejša in najbolj ranljiva bitja v družbi. Ta največkrat ranijo ravno njihovi najbližji. So psihično in fizično nasilni do svojih otrok, včasih jim celo jesti ne dajo ...
In te zgodbe so del vsakdanjika krimina-listk in kriminalistov, ki preiskujejo nasilje, kjer so žrtve otroci. »Vse to je povezano s pomanjkanjem starševske ljubezni,« meni vodja skupine za mladostniško kriminaliteto v Sektorju kriminalistične policije na PU Celje Zdenka Jan. V preiskavah pogosto sreča osebe, ki so bile same žrtve nasilja v otroštvu, zdaj pa vzorec ponavljajo pri svojih otrocih. »Do otrok so nasilni največkrat, pravzaprav večinoma, starši in najbližji, torej širši
Vodja skupine za mladostniško kriminaliteto v Sektorju kriminalistične policije na PU Celje Zdenka Jan.
krog družine. Pogosto tudi očimi, pojavljajo se primeri zlorab med najstniki,« razlaga Janova. Ko storilce pripeljejo na razgovor na policijo, domnevne zlorabe ali nasilja ne priznajo ali ne zanikajo, ponavadi molčijo. Bolj kot svoje odgovornosti in posledic, ki so jih povzročili otrokom,
Na PU Celje imajo sobo za razgovore z otroki, ki so žrtve nasilja. Pri pogovoru sodelujejo poleg kriminalist-ke ali kriminalista tudi socialna delavka, otroka nikoli ne sprašujejo samega. Če je domnevni storilec nasilja eden od staršev, ocenijo, ali bo pri pogovoru sodeloval drugi starš ali ne. Starši so pri pogovoru navzoči, če se kot storilec pojavi tretja oseba, torej nekdo, ki ni ne oče ne mati.
se ponavadi ob prisotnosti svojih odvetnikov zavedajo svojih »pravic«, ki jim jih slovenski pravni sistem pač velikodušno nudi ... Molčečnost takšnih nasilnežev pomeni za kriminaliste težje delo, saj dokazov v takšnih zadevah, predvsem pri spolnih zlorabah, ni veliko. Je pa tudi res, da je to še dodatna motivacija za kriminaliste, da bodo naredili vse, kar lahko, da zaščitijo otroka, storilca pa čim hitreje pripeljejo pred tožilca in sodnika.
»Saj ni nič narobe«
V povprečju se preiskave zadev, kjer so žrtve otroci, končajo v mesecu dni, izjemoma trajajo dlje. V treh dneh morajo končati tista preiskovanja, ko je storilcu odvzeta prostost, pojasnjuje Janova in omeni dobro sodelovanje s celjskimi tožilci. Njim namreč odstopijo ovadbe po končani preiskavi. »Mislim, da se tudi na sodišču kaže premik in da se te stvari zdaj rešujejo hitreje. Ne bi pa dejala, da je nasilja oziroma zlorab otrok več kot v preteklosti, res pa je, da je javnost bolj ozaveščena in ljudje primere hitreje prijavijo, tudi žrtve so bolj pogumne,« pojasnjuje Janova. Ta informacija je sicer
Ni mogoče oceniti, kako dolgo v povprečju otrok trpi nasilje, preden zanj izvedo preiskovalci ali center za socialno delo (ki o nasilju policijo tudi obvesti).
pozitivna, manj pa podatek, da nekateri starši še vedno menijo, da kljub nasilju v družini »ni nič narobe« ali pa se mati še vedno težko postavi na stran otroka. »Težko bi tudi rekla, da so matere zdaj bolj zaščitniške do otrok kot v preteklosti, saj so še vedno primeri, ko se mati, če je do otroka nasilen oče, z njegovim dejanjem strinja ali ga dopušča. Hudo je tudi, ko sta do otroka nasilna oba,« dodaja kriminalistka. Vsak dan znova je kljub svoji visoki profesionalnosti ogorčena, ko preiskuje stvari, ki jih morajo preživljati otroci. »Pravzaprav sem žalostna, ko vidim, kako malo potrpljenja imajo nekateri starši s svojimi otroki. Namesto, da bi jih vzgajali z dobrim lastnim zgledom, se poslužujejo vsemogočih neprimernih vzgojnih prijemov. Nekateri pravijo >pa saj ne veste, kako nemogoč je, saj vi bi ga tudi udarili<. Ne! Za nasilje nikoli ne najdem opravičila,« končuje Janova.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
OB ROBU
»Največ prijav domnevne spolne zlorabe otroka dobimo v času, ko se starša ločujeta. Gre za navedbe o zlorabah milejše oblike, torej otipavanje. V teh primerih so otroci še zelo majhni, stari morda le nekaj let. Takrat je tudi preiskovanje in dokazovanje oteženo. V obdobju ločevanja staršev je tudi veliko prijav grdega ravnanja z otroki. Za kar nekaj teh primerov se kasneje izkaže, da so prijave lažne,« navaja Zdenka Jan.
Zloraba staršev?
Kar nekaj strokovnjakov nas je v preteklem obdobju že opozorilo na sicer dobro sodelovanje med ustanovami, ki so vpete v preventivo, odkrivanje nasilja ali v pomoč žrtvam. Vendar je zanimivo naslednje. Center za socialno delo policijo obvesti o vsakem primeru suma, da gre v družini za pojav nasilja nad otroki, to je tudi v skladu z zakonodajo. Policija mora vsak tak primer preiskati, kar tudi naredi, in na koncu preiskave na tožilstvo vloži poročilo oziroma kazensko ovadbo zoper storilca. V primerih, kjer so sumi utemeljeni in podprti z dokazi, ni dvoma o tem, da postopek zoper storilca ne bi prišel do sodišča in obsodbe. Zaplete se, ko starši, največkrat tisti, ki so v ločitvenih postopkih, celo lažno očrnijo svojega partnerja in v očitke vpletejo otroka. Še zdaleč se ne zavedajo, kaj s tem otroku
povzročijo. Prihajalo naj bi namreč do informacij, »daje mož potisnil otroka v zid« ali »prijela ga je in ga stresla«. Ko CSD o tem obvesti policijo, mora ta informacije seveda preveriti. Tu se začne travma za otroke, ki čutijo vse posledice egoizma staršev. Policisti morajo za vsak takšen podatek namreč opraviti razgovor z otrokom, kar je za najmlajše izredno mučno in naporno. Ker se takšni primeri večinoma končajo z zavržbo ovadbe na tožilstvu, kjer presodijo, da navedeno ne drži ali da je premalo dokazov, je - opozarjajo strokovnjaki - smotrno razmišljati tudi o tem, ali ne bi inštitucije morda vpeljale kakšne nove vzvode. S temi bi namreč še bolj natančno presodili, kdaj je pravi čas za prijavo nasilja, da bi se izognili nepotrebnemu izpostavljanju otrok travmam zaradi postopkov.
SŠol
Telefonske številke, kjer otroci in mladostniki lahko poiščete pomoč
080 12 34 - TOM telefon, vsak dan med 12. in 20. uro.
03 116 123 - Samarijan, 24 ur vsak dan
080 22 23 - Sopotnik, 24 ur, vsak dan
01 234 9783 - ZA-TE, vsak dan od 16. do 22. ure
080 28 80 - Združenje proti spolnemu zlorabljanju
Verjemite vase!
V okviru programa To sem jaz so letos izdali tudi priročnik za mladostnike To sem jaz, verjamem vase. V knjigi bodo mladi našli številne nasvete za razvijanje pozitivne in realne samo-podobe. Posebno vrednost daje knjigi sto primerov avtentičnih dialogov med najstniki in strokovnjaki, izbranih iz baze 21.000 spletnih vprašanj v spletni svetovalnici www.tosemjaz.net. Na sto vprašanj v knjigi odgovori 41 strokovnjakov. Trenutno Zavod za zdravstveno varstvo Celje izvaja regijska izobraževanja, na katerih bodo vse slovenske šole prejele priročnike brezplačno. Mladostnikom bodo na voljo v šolskih knjižnicah.
SŠol
Po nasvet na splet!
www.tosemjaz.net največji mladinski spletni portal
Spletni portal www. tosemjaz.net je zagotovo eden najboljših projektov Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Od leta 2001, ko so ga ustanovili, do danes je mladim
na njihova vprašanja o samopodobi, zdravju, strokovni pomoči vrsta priznanih zdravnikov, pedagogov, psihologov, socialnih delavcev in svetovalcev odgovorilo že na več kot 21.500 vprašanj, povezanih s težavami med odraščanjem.
»V mreži spletnih svetovalcev je mladim v spletni svetovalnici na voljo 41 strokovnjakov. Vsi svetovalci so prostovoljci,« pra-
vijo na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo. Dodajajo, da mnogi mladi jasno izrazijo, da iz oči v oči ne bi nikoli zmogli te odprtosti ali sploh ne bi poiskali pomoči. »Anonimnost jim omogoča svobodo v odpiranju vprašanj - brez nekaterih zavor, ki jih omejujejo v vsakdanjem življenju. Za mlade je zelo koristen tudi vpogled v izkušnje njihovih vrstnikov,« še menijo pri ZZV Celje. Na spletni strani prevladujejo vprašanja o zaljubljenosti, kontracepciji in tudi o nesoglasjih v družini. »Sledi izražanje težjih problemov, ki izvirajo iz slabe samopo-dobe. Najtežja vprašanja
mladostnikov se nanašajo na samomorilne misli, poskuse samomorov in samo-poškodbeno vedenje ter depresije, motnje hranjenja, spolne zlorabe in najstniške nosečnosti. Vprašanj, ki se nanašajo na izredno hude stiske, je v spletni svetovalnici približno šest odstotkov. V teh primerih spletni svetovalci ponudijo razumevanje in spodbudo - ter iskalcu pomoči predstavijo možen potek reševanja problema. V primeru težjih mladostnikovih stisk spletno svetovanje ne more nadomestiti osebnega svetovanja in pomoči v živo,« so zapisali na zavodu.
SŠol
Takšen medvedek pričaka otroke, ki so žrtve nasilja, pred sobo, v kateri preiskovalci opravijo enega najtežjih pogovorov v otrokovem življenju ...
Krizni center za mlade je v neposredni bližini celjske bolnišnice. Je regijsko organiziran center, ki pokriva osem upravnih enot: Celje, Žalec, Velenje, Mozirje, Laško, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah in Šentjur.
Pomoč za mlade tudi v kriznem centru
Težave se dajo rešiti!
Otroci in mladostniki se do 18. leta zaradi nasilja ali zlorab lahko zatečejo tudi v Krizni center za mlade v Celju. Tam lahko bivajo največ 21 dni, dobijo oskrbo in svetovalno pomoč, strokovni delavci pa v času otrokovega bivanja v njihovi enoti iščejo zanj najboljšo rešitev in nastanitev. Mladostnik se za bivanje v kriznem centru odloči prostovoljno.
»Ravno prostovoljna odločitev, da otrok oziroma mladostnik pride k nam, je tudi motivacija zanj, da sodeluje pri iskanju rešitve nastale situacije. Če se torej sam odloči priti v center, pomeni, da želi poiskati pomoč,« nam je pojasnila vodja kriznega centra za mlade Mojca
Kolar. »Največ mladih se v centru nastani zaradi fizičnega in psihičnega nasilja v družini, prihajajo tudi zaradi sporov zaradi šolskih obveznosti, vedno več je prihodov zaradi medvrstni-škega nasilja. Mladi izpostavijo najprej le en problem, pogosto pa se skozi pogovor z njimi pokaže, da je ta večplasten,« dodaja Kolarjeva. Pri pogovorih se mladi sicer odprejo, je pa mogoče opaziti, navajajo v centru, da so nekateri vajeni vzorcev, ki so jim bili priča doma, in kot takšni težko sprejmejo drugačno vrsto komunikacije, toda s pozitivnim pristopom in voljo se stvari lahko rešijo. »Kar nekaj takšnih, ki so pred leti bili pri nas, ki so na novo zaživeli in si
ustvarili že svoje družine, se pogosto vrne nazaj, da nas le pozdravijo, povedo, da so dobro. Spet drugi se vrnejo ob pojavu kakšne stiske le na pogovor, ki jim pomaga v določeni situaciji,« še razloži Kolarjeva.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE
Krizni center je namenjen otrokom in mladostnikom do 18. leta, ki se znajdejo v krizni situaciji. Namestitev traja do 21 dni, možno je tudi podaljšanje, a največ do treh mesecev. Njihova številka je 03 493 05 30 ali 031 576 150, elektronski naslov pa krizni-centerzamlade@t-1.si.
Po otrokovi nastanitvi v kriznem centru za mlade strokovni delavci najprej opravijo pogovor z njim, nato skupaj še z delavci centrov za socialno delo (z območja, s katerega otrok prihaja). Nato na pogovor, odvisno od situacije, v kateri se je otrok znašel, povabijo tudi starše. Otrok oziroma mladostnik se po 21 dneh - če najdejo ustrezno rešitev odnosov - vrne nazaj v družino, kjer ga od takrat naprej spremlja tudi CSD. Če razmere v družini niso urejene, otroka nastanijo v rejniški družini. Starejše (od 15 leta) pa pogosto nastanijo tudi v stanovanjske skupine.
Otroci morajo vedeti, da niso sami!
Storili bi vse, da bi imeli srečno otroštvo
Otroci in tudi odrasli, ki morda ne vedo, kako pomagati otrokom, ki so jim zaupali, da so bili žrtve nasilja, lahko za nasvet pokličejo na brezplačno številko 080 11 55. To je številka Društva SOS-telefon, ki že vrsto let pomaga in svetuje žrtvam, jim pomaga tudi prijaviti nasilje. Med obupanimi klici na pomoč so tudi otroški, nekateri se ne želijo izpostavljati in se po pomoč obrnejo anonimno, spet drugim takšni klici odprejo okno v spoznanje, da se lahko iz nasilja rešijo. Mnogim uspe.
Svetovalke na SOS-tele-fonu, ki so za to posebej usposobljene, so pozorne ravno na klice in sporočila otrok. »Četudi kdaj otrok pokliče na 080 11 55 in je sprva videti, da je številko zavrtel le zato, ker je >imel preveč časa<, tudi na podlagi takšnih klicev pogosto ugotovimo, da je vedno >nekaj zadaj<,« pravi strokovna delavka pri Društvu SOS-telefon 080 11 55 Darinka Rozman. Otroci na tak način namreč velikokrat »tipajo teren«, iščejo varno okolje, torej preizkušajo, komu bi lahko zaupali svojo zgodbo, o kateri morda sprva takoj ne spregovorijo. Omenjena številka je namenjena tudi ženskam, žrtvam nasilja, kadar gre za otroke, pa največkrat pokličejo mladostniki od desetega leta, predvsem najstniki. Mladi
»Pri nekaterih mladih klicateljih dobimo občutek, da že dlje časa doživljajo nasilje in da so že imeli informacijo, kako jim lahko pomagamo mi. Spoznajo, da nasilje ni normalno, da se ne sme dogajati in se odločijo poiskati pomoč,« razlaga Rozmanova.
preživijo ogromno časa za računalnikom in tako tudi lažje in hitreje najdejo na spletu objavljene številke, na katere lahko pokličejo v stiski. »Ena boljših spletnih strani, namenjena pomoči otrokom in mladim, je ravno spletna stran celjskega zavoda za zdravstveno varstvo To sem jaz, kjer si mladi med seboj zaupajo izkušnje, lahko se odprejo, to je medij, ki jim je blizu. Slej ko prej najdejo moč, da nasilje prijavijo,« pravi Rozmanova.
Zaščitili bi družine
»Otroci, ki nas pokličejo, doživljajo različne oblike nasilja, pogosto zaradi najbližjih. Psihičnega nasilja je največ, sledi fizično nasilje. V večini primerov se ti vrsti nasilja prepletata,« nadaljuje sogovornica. Svetovalke opažajo, da so otroci zelo previdni pri izpovedi svojih izkušenj. »Radi bi zaščitili svoje družine, naredili bi vse, da bi bili spet srečni, zato jim je toliko težje govoriti o nasilju, ki ga nad njimi izvajajo starši,« navaja Rozmanova.
Dogaja se, da nekdo najprej pokliče, potrdi, da je žrtev nasilja, nato pokliče še enkrat in zanika. Neko deklico naj bi spolno zlorabljal očim, vendar podatkov ni želela dati, saj moškega ni želela prijaviti, ker »je mami tako srečna z njim«. V takšnih primerih, ko svetovalkam na SOS-te-lefonu otroci ne želijo dati podatkov, saj so klici lahko popolnoma anonimni, poskušajo sogovornice otroka usmeriti k osebam v njihovem ožjem krogu, ki jim otroci najbolj zaupajo. Če na SOS-telefon zatem pokličejo posamezniki, ki so se jim otroci zaupali, strokovne delavke pomagajo tudi njim in jim svetujejo, kako naprej. »V prvi vrsti mora otrok dobiti jasno sporočilo, da ni sam. Da so tu odrasli in da mu morajo pomagati in so dolžni rešiti težave. Zato je tolikšnega pomena medsebojno sodelovanje, saj si le tako lahko pomagamo in rešimo kakšno življenje,« še poudarja Rozmanova.
SIMONA ŠOLINIČ
Brezplačen SOS-telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 je na voljo vsak delavnik od 12. do 22. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18. do 22. ure. Društvo SOS-telefon je tudi na Facebooku.
INFO113
Okradli Romuna
V petek so neznanci na avtocesti pri počivališču Lopata ustavili državljana Romunije in ga pod pretvezo, da potrebujejo pomoč zaradi okvarjenega vozila, zvabili iz avtomobila. Pri tem so izkoristili njegovo nepazljivost in mu ukradli osebne dokumente, mobilni telefon in približno 1.500 evrov.
Usodna dvajsetica
V soboto zvečer se je na Cesti v Rastke na Ljubnem v nesreči poškodovala ena oseba. 20-letni voznik avtomobila je vozil proti ulici Janezovo polje, na zoženem delu ceste pa je izgubil oblast nad vozilom in trčil v betonski robnik. Ker je vozilo pri tem začelo zanašati, je trčilo še v vogal stanovanjske hiše. Hudo poškodovanega 20-letnika so odpeljali v celjsko bolnišnico. Dekle iste starosti se je poškodovalo tudi v nesreči, ki se je v noči na nedeljo zgodila na Cesti na Ostrožno v Celju. 20-letni voznik avtomobila je na odseku vozišča, kjer je hitrostna ovira, izgubil oblast nad volanom, nakar je vozilo začelo zanašati. Z desnim delom je nato trčilo v stanovanjsko hišo. V trčenju se je huje poškodovala 20-letna sopotnica v avtu, voznik ni bil poškodovan.
Odnašala kovine
V noči na soboto sta Sintalova varnostnika uspela preprečiti večjo tatvino barvnih kovin iz zbirališča odpadnih snovi podjetja Gorenje Surovina v Žalcu. Varnostnika sta med obhodom opazila dva moška, ki sta odnašala kovine, enega sta prijela, drugi pa je pobegnil.
18
BRALCI POROČEVALCI
NOVI TEDNIK
Pokal članicam B iz Nove Cerkve
V soboto, 17. septembra je bilo v Škofji vasi gasilsko tekmovanje v spomin na pokojnega poveljnika Gasilske zveze Slovenije Toneta Sentočnika. To je bila tudi zadnja - zaključna tekma v pokalnem tekmovanju GZS, edina v celjski regiji.
Vsak gasilec ve, da gre za najprestižnejše gasilsko tekmovanje v državi, saj se vse najboljše slovenske ekipe pomerijo v ciklusu šestih tekmovanj,
od tega pet najboljših šteje za skupno zmago - pokal. Prisotni so bili vsi najboljši, večina ekip je našo državo zastopala že na gasilskih olimpijadah.
V kategoriji članic B (30-55 let) v zadnjih letih blestijo gasilke iz Nove Cerkve. Predlani so zasedle drugo mesto, lani so zmagale na vseh posameznih tekmah ter tako osvojile tudi skupno zmago. Da res znajo in vsi ti dosežki niso kar tako, so dokazale tudi letos in
ta uspeh ponovile. Za skupno zmago in osvojitev pokala so štele štiri zmage in eno drugo mesto.
Ker uspeh ne pride sam od sebe, je treba pohvaliti vsako od tekmovalk, saj si poleg zaposlitve, skrbi za družino in ostalih obveznosti vedno najdejo čas za gasilstvo. Kot ekipi jim moramo čestitati za složnost, vztrajnost in neizmerno prijateljstvo.
SREČKO SENTOČNIK
Pokalne zmagovalke 2011 z mentorji. Z leve: Brane Jezernik, Silva Jezernik, Silva Štravs, Martina Štravs, Nataša Kovač, Brigita Jezernik, Zvonka Piskule, Danica Jezernik, Jože Kunst, Sabina Penič, Ivan Jezernik, čepi Zvezdana Gal.
Runo vrtnar
Naš naročnik in bralec Pavel Korenak iz Zavrha pri Dobrni je poslal fotografijo v duhu jeseni. Domači pes Runo je menda tako pridno pomagal zalivati krmno peso, da je tehtala od 3 do 6,8 kg (najtežja je tudi na fotografiji).
Stoprvi rojstni dan
V celjski krajevni skupnosti Pod gradom vsako leto v mesecu septembru praznujemo krajevni praznik. Nanj povabimo vse krajane, ki so starejši od 75 let. Tisti, ki se tega ne morejo udeležiti, jih obiščemo na domu. Med takimi je tudi naša najstarejša krajanka Marija Plevnik z Brega 22.
Rodila se je 21. 9. 1910 in je letos dopolnila 101 leto. Obiskali smo jo predstavniki krajevne skupnosti, Karitas pri župniji sv. Cecilije in Rdečega križa.
Gospa Marija se od stotega rojstnega dne ni prav veliko spremenila. Našega obiska je bila zelo vesela. Na vprašanje, če ve, koliko je stara, je rekla, da ne ve. Ko pa smo ji rekli, da ima stoprvi rojstni dan, se je močno začudila in na široko nasmejala. Je še bistrega duha, le vstati ne more. Vsi smo ji zaželeli zdravja, da bi se drugo leto zopet videli. Hčerka Helga zanjo prav lepo skrbi in se trudi, da bi bilo mami čimbolj lepo. Enkrat mesečno jo obišče tudi eden od bratov kapucinov in tega obiska je še najbolj vesela, saj jim je v mlajših letih veliko pomagala.
ZINKA JAZBEC
Mega rabarbara in neobičajna paprika
Marica Bremec s Hu-
dinje je lani pridelala 1,60 metra visoko rabarbaro, s katero je lahko razveselila vse sosede v ulici. Letos pa sta z možem Emilom vzgojila neobičajno papriko, ki je sicer ni dovolj za sosede, bodo pa lahko vsaj občudovali njeno nenavadno obliko.
TC
Prva jesenska razstava
Nika in Nina Šmarčan iz Hramš sta svoji babici Stanki in dediju Miru Lešniku pomagali pospravljati pridelke z njive. Tako kot sta bili pridni vse leto, ko je bilo treba kaj pomagati pri hiši, sta sodelovali tudi pri pripravi jesenske razstave in spoznavali, kako čudovita je jesen.
novitednik


www. noirited n i k.com
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19
Novincem v pozdrav
Dijaki Gimnazije Celje - Center pripravijo sošolcem, zlasti pa novincem vsako leto ob začetku šolskega leta prijetno druženje v šolskem parku, in sicer ob koncertu šolskih glasbenih zasedb. Koncert ob začetku šolskega leta so tokrat pripravili že petič zapored.
Množico dijakov so zabavali instrumentalna zasedba The Šlager's pod vodstvom Saše Šonca, ki ustvarja zlasti lahkotnejše žanre, kot so džez, swing in funk, vse boljši GCC Rock Band, nastopila pa je tudi priljubljena vokalna zasedba Oktet 9, v kateri prepeva deset nekdanjih dijakov te gimnazije, ki ostajajo zvesti svoji matični šoli.
S koncertom želijo v šoli opozoriti na bogate obšol-ske dejavnosti in na to, da se lahko vanje vključijo tudi »fazani«, kot radi starejši dijaki dražijo novince v šoli. S koncertom so počastili tudi evropski dan jezikov in svetovni dan miru, ob katerem so v šolskem parku posadili še eno drevo miru.
BS, foto: SHERPA
www.radiocelje.com
Posadili drevo
V sredo, 21. septembra so v parku pred Šolskim centrom Celje posadili slivo. Drevo so posadili dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja in sicer na dan, ki so ga Združeni narodi razglasili za svetovni dan miru. Gre za dan sajenja dreves - mir je zelen, ki ga od leta 2004 organizira ENO - globalna virtualna šola in mreža za trajnostni razvoj s sedežem na Finskem.
Mlade vsega sveta združuje v skupni skrbi za okolje, v zavedanju o pomembnosti dreves in gozdov ter v vzpodbujanju učenja za mir. Prva drevesa posadijo opoldne na otoku Tonga in v Oceaniji, nato v Aziji, Evropi, Afriki, Ameriki in na Samoi. Sajenje dokumentirajo in si izmenjajo izkušnje.
Na Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja so v tem času posadili dve drevesi in akcijo bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Letos sta slivo posadila dijaka 1. letnika programa okoljevarstveni tehnik, ob dogodku, ki je praktičen primer razširjanja okoljevarstvenega in globalnega učenja, pa je mlade gradbenike in okoljevarstvenike nagovorila tudi njihova ravnateljica. Dijaki so obljubili, da bodo za svoje drevo skrbeli in opazovali njegov razvoj, saj simbolizira mir in moč za boljši jutri.	MZ
Zmagalo je prijateljstvo
Ob koncu projekta Najdi svojo pot so v Gorici pri Slivnici pripravili srečanje mladih iz celotne občine. Ekipe različnih krajevnih skupnosti so se pomerile v pravi KaeS bitki, kot so jo imenovali. Okrog petdeset prostovoljcev in tekmovalcev se je pomerilo v osmih zabavnih igrah. Najbolje so se odrezali mladi iz Šentjurja, na drugo mesto so se uvrstili Drameljčani,
na tretje predstavniki KS Rifnik in na četrto mladi s Ponikve. Srečanje je bila zadnja od številnih aktivnosti v okviru omenjenega projekta. Organizatorji pa si v prihodnje želijo vzpodbuditi mlade tudi iz ostalih delov občine, da bodo bolj aktivni tako v domačem kraju kot v širši skupnosti.
StO
Slike za lepši dan mladih
mamic
Martin Čater, član Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik iz Šentjurja, je konec poletja ginekološko-porodniškemu oddelku celjske bolnišnice podaril 22 malih platen. Gre za slike z otroškimi motivi, ki jih je v imenu oddelka sprejela glavna sestra Marija Šišmanovič. Glede na dober odziv Čater upa, da bo k podobnim akcijam spodbudil še druge člane društva. »Pri tem me je še posebej podprla domačinka Ana Justin, ki je prav tako zaposlena na tem oddelku. Za konec leta imam za podobno akcijo v mislih še oddelek otroške kirurgije.«
StO
20	ŠTIRINOŽCI	NOVI TEDNIK
IŠČEMO TOPEL DOM
MAČJA PREJA
Kosmatinci na fotografijah čakajo na skrbne gospodarje v zavetišču Zonzani.
Kakšno mačko izbrati?
Kora je mešanka, stara 4,5 meseca. Je srednje rasti in prijazna.
		i »»-"¿raSHB
		
		
	I ^hhSSSSI	
		M. M
ifcEl'^'H i		
		
		rs
		i®
	t	IPV -«t™ r ¿¡T »i '^EafertSaffiiS -■■¿jf »Sit VbIIk ^ffil&fvi gWB5K3Mi* . i Jrfei •L,-|
Nekaj »opozoril«, ki sem jih že nanizala v Mačji preji, je bilo res samo dobronamernih. Priporočam, da jih upoštevate in si ustvarite prijetno sobivanje z mačjo ko-smatinko ali kosmatincem.
In kakšno mačko izbrati? Izbira je velika glede na poreklo, pasmo in dolžino dlake. Prva odločitev je zagotovo, ali bo mačka rodovniška ali mešanka.
Rodovniška mačka je registrirana in vpisana v rodovno knjigo, zanjo je izdan rodovnik, ki dokazuje poreklo in pasmo. Nov lastnik mora od vzreditelja dobiti rodovnik, veterinarska dokazila o cepljenjih, ko je opravljen prenos lastništva, pa dobi tudi transfer. Za mačke sicer čipiranje ni obvezno, je pa priporočljivo. Rodovnik novega lastnika v ničemer ne zavezuje, ampak je le dokazilo, da ni bil kupljen »maček v žaklju«. Ni dobro verjeti, da mačji mladič nima rodovnika, ker je bil nadštevilčen v leglu. To ne obstaja. Vsi mladički v leglu dobijo rodovnik, če so seveda mačji starši rodovniški in če vzreditelj, glede na pravila kluba, v katerega je včlanjen, izpolnjuje vzrejne pogoje.
Če vzreditelj iz kakršnega koli razloga, četudi imajo mačji starši rodovnik, le-tega ne more zagotoviti za mladičke, so ti mešančki.
Torej, pasemska ali mešanka, dolgodlaka ali kratkodlaka - odločitev je popolnoma
vaša. Ne pozabite vprašati vzreditelja glede prehranskih navad, kakšen mačji posip priporoča za mačje stranišče, ali je mačka dobila in kdaj tableto proti notranjim zaje-dalcem. Vzemite si čas in se pustite poučiti o negi. Vzreditelj naj vam pokaže, kako mucko češe, ji krajša kremplje, čisti ušesa. Kateri šampon uporablja, kako je mačica navajena na kopanje in sušenje. Prav tako je pomembno, da povprašate, kaj je uporabljala za brušenje krempljev. Ponudba praskal za brušenje krempljev je v specializiranih trgovinah zelo raznolika in ne priporočam, da oklevate pri nabavi. V mačji naravi je, da si brusi kremplje, in veliko boljše je, da uporablja praskalo, kot da si izbere rob fotelja ali kavča. Potrebovali boste tudi prenosno torbo za mačko. Le z nakupom ležišč ne pretiravajte, saj se mačka prav hitro naveliča »svoje postelje« in si izbere prostor za spanje na prav nenavadnih mestih.
In na koncu, za mačko morate imeti tudi čas. Res je, da je ni treba peljati na sprehod kot psa, ampak čas za nego, čas za igro in crkljanje. Čeprav mačke večino dneva pre-spijo, predvsem čas, ko nas ni doma, vseeno v razmislek. Če ste odsotni večino dneva, imejte dve mački.
TATJANA ČUDEN Foto: GrupA (arhiv NT)
Lex je star 5 let, večje rasti in so ga našli v Laškem.
Aura je 3-mesečna mešanka, odvzeli pa so jo v Žalcu. Bo manjše rasti, je prijazna in igriva.
Dan varstva
VB	| ■
živali
4. oktober je mednarodni dan varstva živali in boja proti njihovemu mučenju. Vendar je skrb zanje pomembna vse dni v letu, saj se društva proti mučenju živali in zavetišča nenehno srečujejo s številnimi zavrženimi, zlorabljenimi in zanemarjenimi živalmi, ki potrebujejo pomoč. Vsak lahko pripomore k boljšemu ravnanju z živalmi z odgovorno skrbjo za svojo žival in s pomočjo tistim, ki jo potrebujejo. Preverite pri najbližjem zavetišču ali društvu, ali lahko na kak način pomagate. Tudi v Novem tedniku vsak teden opozarjamo na pravilen odnos do naših štirinožnih prijateljev, ki nam lepšajo in bogatijo življenje, v zameno pa ne zahtevajo drugega kot našo ljubezen in oskrbo.
TC
H!TRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
Zax je srednje rasti, star 10 mesecev.
Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www. zonzani.si
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
Jo,
Vsak petek 48 barvnih strani teieviiijskega sporeda in lanimivosti ii sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
DELOVNI ČAS pon.-pet.7.19. ure
sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772
T
1
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NASVETI
ZDRAVJE - NASE BOGASTVO
Koencim Q 10 za srčne bolnike
Vprašanje: Zanima me predvsem tako zelo pro-moviran preparat koencim Q 10. Ali ga priporočate srčnim bolnikom in koliko? Koliko ga priporočate svojim bolnikom, kdaj in kako dolgo?
Odgovor: Koencim Q 10 in srčni bolnik je raziskava, v kateri sem sodeloval v zadnjem letu. V zadnjih letih so številne študije dokazale, da se s staranjem zmanjšuje količina endogenega koenci-ma Q 10. Zanimalo nas je, ali lahko pri bolnikih z znano ishemično boleznijo srca z znižanim iztisnim deležem in znaki motene relaksacije levega prekata ugotovimo kakšne spremembe v merljivih pokazateljih funkcije levega prekata z metodami, ki jih omogoča UZ-diagnosti-ka. V študijo, ki je potekala v dveh centrih, smo tridesetim bolnikom z ishemično boleznijo srca - po infarktu, pri bolnikih z angino pektoris in posegih na srčnih žilah - opravili ultrazvočni pregled srca. V študijo smo vključili trideset bolnikov, starih od 54 do 78 let. 22 je bilo moških, povprečna starost 67 let, ter 8 žena s povprečno starostjo 72 let. Po opravljenih UZ- in laboratorijskih preiskavah so prejeli preparat koencim Q10 (Q vital). Po najmanj 60 dneh uživanja 50 mg preparata dvakrat dnevno smo ponovno določili krvne vrednosti lipidov v krvi, ocenili »quality life« indeks in opravili ponovne meritve UZ-parametrov.
Boljše počutje bolnikov
Po jemanju so bolniki opisovali izboljšanje fizične
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog
zmogljivosti, vitalnost, veselje do življenja, zmanjšala se je tudi splošna utrujenost zlasti v prvih dneh prejemanja preparata. Dva bolnika sta opisovala nespečnost. Povprečna vrednost iztisnega deleža vključenih bolnikov je bila 52 odstotkov, kar je glede na starost v relativno zaželenih mejah. Med ženskami in moškimi ni bilo statistično pomembne razlike. Po približno dveh mesecih smo ponovno določili vrednosti iztisnega deleža. Bolnikom smo poleg zdravil, ki so jih prejemali, svetovali tudi redno fizično aktivnost in prehrano pretežno vegetarijanskega tipa, vendar z uživanjem rib in perutnine. Subjektivno so bolniki opažali večjo fizično moč, manjšo utrujenost in zadovoljstvo z življenjem. Pričakovali smo povečanje iztisnega deleža vsaj za nekaj odstotkov, kar se je pokazalo za nerealno. Ta se praktično ni spremenil. Izboljšanje občutka dviga kvalitete življenja lahko pripisujemo tudi ugodnim učinkom fizične aktivnosti, adaptacije celotnega organizma na spremenjeno prehrano in kot placebo učinek zdravila.
Spremembe, ki so nas presenetile, so se pojavile
pri meritvah polnitvenih tlakov levega prekata in meritvah indeksov gibanja obroča mitralne zaklopke. Indeks polnitve se je spremenil pri 60 odstotkih preiskovancev. Praktično je prišlo do znižanja vrednosti indeksa. Torej se je izboljšal. Prav tako se je izboljšal odnos na obroču mitralne zaklopke.
Bolniki še vedno uživajo koencim, se držijo navodil, jemljejo pa tudi predpisana zdravila. Mi se pa sprašujemo: ali je ugoden rezultat posledica dietetskih sprememb in redne fizične aktivnosti ali je to tudi posledica rednega jemanja zdravil? Bolniki so priznali, da zdaj, ko so vključeni v programirano raziskavo, bolj pazijo na prehrano, fizično aktivnost in redno uživanje zdravil, tudi poleg dodanega koencima, kot so pred vključitvijo. Po drugi strani lahko razlagamo ugoden učinek kot posledico metabolnih sprememb v sami celici s povečanjem aktivnosti li-sosomov in mitohondrijev, ki so pomembni za krčenje in relaksacijo mišičnih celic srca. Količina zaužitega ko-encima je po podatkih relativno nizka za tako ugoden učinek, je pa lahko v sodelovanju z drugimi dejavniki doprinesla do sprememb.
Vsekakor pa menim, da je učinek vseh dejavnikov ob jemanju preparata Q vital doprinesel k izboljšanju stanja pri preiskovanih bolnikih. Zato priporočam jemanje koencima Q 10 vsem srčnim bolnikom v količini vsaj 100 mg na dan, uživajo naj ga na tešče in do konca življenja.
NASVET TERAPEVTA
Postavljanje mej je ljubezen
Dostikrat naletim na besede, da je otrokom treba dajati samo ljubezen. In ponavadi sledi razprava o tem, da če otroka obdajaš samo z ljubeznijo, to ni dovolj, ker je treba biti z njimi strog in neizprosen. Seveda je kriv ne vem kdo, da so zdajšnji otroci popolnoma nevzgojeni in nimajo spoštovanja in smo mi bili pod taktirko strogosti lepo vzgojeni. Torej kaj je prav?
Srčika nerazumevanja konteksta, da je otrokom treba dajati ljubezen, je v definiciji pojma ljubezni. Ljubezni do otrok ne moremo in ne smemo enačiti s tem, da otroku pustimo vse, da jim v vsem ustreže-mo in da jim vse damo. To žal ni ljubezen, je zgolj nepoznavanje pojma biti starš in napačno razumevanje vzgojnih metod z besedo in ljubeznijo. Ljubezen do otrok je postavljanje strogih mej, vendar znotraj mej ni mej. Kaj konkretno to pomeni? Na primer pri igranju naj ima otrok natančno določen prostor, kje se lahko igra, ter da se igrač ne meče in uničuje - to je meja. Kako se bo igral, to pa je otrokova odločitev in tu nima mej. Ali pri mizi, meja je, da se, ko jemo, sedi za mizo, da so roke na mizi in pribor v roki. Na katerem koncu krožnika naj je in s katero roko, pa je odločitev otroka. In to pomeni, da otrok znotraj mej nima mej, saj lahko raziskuje in razvija svojo domišljijo. Vsekakor je brez njih zelo zgubljen in ne ve, kaj sme in česa ne, kaj je prav in kaj ne. Sliši pa zgolj kričanje in vidi razočaranje, ko naredi
MODNI UTRINKI
Skrb za kožo
Ljudje si nas najprej zapomnijo po našem obrazu. Zato je skrb zanj ključnega pomena in hkrati tudi pripomore k dobremu počutju posameznika. V jesenskem času je skrb za kožo na obrazu izjemno pomembna, saj izgublja poletno barvo, lahko pa se pojavijo tudi alergije.
Za svež in zdrav videz je obvezen piling. Ta odstrani odmrlo plast kože in spodbudi naravno regeneracijo. Če želimo, da krema, ki jo nanašamo na obraz ali na telo, doseže svoj učinek, je piling pred nanosom obvezen, saj drugače krema ne doseže svojega namena. Nujno se je treba izogniti predelu okrog oči, ker je koža tam zelo tanka, obču-
tljiva in ranljiva. Nekatere pilinge lahko uporabljamo dnevno, tiste bolj grobe pa do dvakrat ali trikrat tedensko. Nato si na obraz nane-semo tonik, ki koži povrne pH in jo hkrati tudi navlaži. Pri nakupu se osredotočite na takšne, ki ne vsebujejo alkohola, saj jo le-ti izsušijo, česar pa koža ne potrebuje. Le če imate mastno ali kožo z aknami, lahko uporabite alkoholne tonike.
Nega obraza
Včasih si je treba privoščiti tudi kakšno razvaja-nje za obraz. Glede na tip obraza se odločite, katero nego boste med ponujenimi izbrali. Pri globinskem čiščenju vam obraz dobro očistijo, na koncu pa na-
nesejo pomirjevalno masko. Pripravite si jo lahko kar doma, recimo z dvema žlicama skute in medu. Pomembni pa sta tudi jutranja in nočna nega obraza. Preden greste spat, si obraz
nekaj, za kar misli, da je prav.
Predstavljate si, da vas postavijo na neko delovno mesto, ne povedo vam, kaj naj delate, kaj dejansko tam delate in predvsem, na katerem delovnem mestu ste zaposleni. Bili bi zmedeni in ne bi ravno vedeli, kaj narediti. In vi kot odrasla, odgovorna oseba, ki se je v življenju že nekaj naučila, ne bi vedeli, kaj in kako, le kako je otroku, ki šele spoznava svet. V svoji zmedenosti si ustvari svoj svet, v katerem se počuti varno in to je predvsem takrat, ko se vi ali kdo drug derete nanj, saj le na ta način dobi pozornost, ki jo rabi. In takšen otrok vsekakor nima ljubezni, pa ga lahko stokrat na dan objamete in mu poveste, da ga imate radi. Zanj so to le geste in prazne besede. Ta odnos lahko preprosto primerjamo z odnosom dveh odraslih, kjer vlada nasilje. Tudi mož, ki pretepa, reče svoji ženi, da jo ima rad, in je nežen z njo, a jo pretepa. In njegove besede ne odtehtajo tega, da je nasilen. Tako tudi besede starša, ki ne postavi otroku mej, ne odtehtajo tega, da ga v bistvu pošilja v svet brez navodil.
Vedno ko berete novejše pristope vzgoje, je treba prebrati vse in se dosledno držati vsega. Ne samo delčka, ki vam ustreza. Biti starš in vzgajati z ljubeznijo in
Piše: ALENKA GABROVEC, zakonska in družinska terapevtka
besedami je garaško delo, ki obrodi sadove, vendar je treba veliko domišljije, potrpljenja, doslednosti in odrekanja. Držati se je treba zgolj načela, da je postavljanje mej ljubezen in da ni treba skrbeti za otroka, ko raziskuje in mu s tem povzročati skrbi. In upoštevati je treba celoto, tako meje kot svobodo. Na ta način vzpostavimo zaupanje, spoštovanje, pripadnost, komunikacijo in ljubezen.
Če vas zanima karkoli s področja medosebnih in partnerskih odnosov ali vzgoje otrok, lahko pišete na naš elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za Terapevt svetuje.
8 - 12 kg mi
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01 /519 Mm
www.pirnat.si
Dr. Pimat d.o.o. Razlagova 28, Maribor

novo
Zd ra\ia
so\ Potv
20.00
dobro očistite, saj ste čez dan izpostavljeni različnim umazanijam. Po vsakem čiščenju si na obraz nanesite kremo, saj kožo nahrani in ji povrne prožnost.
ANJA ŠROT
Revered*
čet.
20.00
športna rep-
Piknik Katrce
čet
.2030
sob.
1830
Atm'
- „^em operater
P «^ÄS&SS®»
www.novitednik.com
22
BORZA DELA / PRIREDITVE
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ČISTILKA - M /i ČIŠČENJE PISARN, HOTELSKIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.10.2011: SIJAJ ČISTILNI SERVIS IN OSTALE STORITVE, OEVIDA PFEIFER, S.P.,MEDLOG23A,3000 CELJE STREŽBA PIJAČ - DELOVNO MESTO JE V CELJU - M/Ž: STREŽBA PIJAČ V BISTROJU. DELOVNO MESTO JE V CELJU, MARIBQRSKACESTA 21, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.10.2011: V6J, GOSTINSTVO, D.O.O.. MARINUVŠE-VA CESTA 9.1000 LJUBLJANA DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNI DELAVEC - M/Ž: POMOČ PRI PRIPRAVI - KQMI-SI0NIRANJU KOMPLETNE OPREME ZA POTREBE MONTERJEV PO SPECIFIKACIJAH (POSTAVITVENIH LISTIH), POMOČ PRI POSTAVLJANJU IN PODIRANJU ŠOTOROV, HAL, ODROV ... (NATOVARJANJE, RAZTOVARJANJE, MONTIRANJE, DEM0NTIRANJE), IPD., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 7.10.2011: BIRO 0GIS. POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.0.0.. TEHARJE 50,3221 TEHARJE VARILEC - M/Ž: AVT0GEN0 VARJENJE - DELO V NEMČIJI, NEDOLOČEN ČAS, 7.10.2011: GAGI GRADNJE, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.0.0, DR0DARJEVA ULICA 20, 3000 CELJE
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C| KATEGORIJE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Z: VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO ZAHODNI EVROPI, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC TER OSTALA DELA IZ OPISA DELOVNEGA MESTA TER NAVODILIH NADREJENEGA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN CAS, 0 MESECEV, 12.12.2011: PETTY TRANSPORT D.0.0, GORNJA RISTRICA 110 C, 0232 ČRENŠ0VCI OBLIKOVALEC KOVIN
OBLIKOVALEC KOVIN - DELOVNO MESTO JE ŠMART0 V ROŽNI DOLINI - M/Ž: IZDELAVA IN MONTAŽA CEVNIH SISTEMOV, DELO V DELAVNICI IN NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 7.10.2011: GRADAR B, VENTILACIJE, PREZRAČEVANJE, ELEKTROINŠTALACIJE. TRGOVINA, D.0.0, P0DVIN 211,3310 ŽALEC SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKARSKA IN FASADERSKA DELA - M/Ž: SLIK0-PLESKARSKA IN FASADERSKA DELA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.10.2011: ELI POSREDNIŠTVO ELVIRA HADŽIČ S.P.. NOVI TRG 14.3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA MONTAŽAER STRELE0V0DNE OPREME - M/Ž: MONTAŽA STREL0V0DNE OPREME, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.10.2011: HERMI, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.0.0, TRN0VELJSKA CESTA 15,3000 CELJE SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
SPREJEMNIK - M/Ž: SPREJEMANJE VOZIL, SVETOVANJE STRANKAM IN SODELOVANJE Z NJIMI, SPREJEMANJE IN RAZPOREJANJE DELA V SERVISU, ODPIRANJE DELOVNIH NALOGOV IN DEFINIRANJE VRSTE POPRAVIL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 810.2011: AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D., CELJE, IPAVČEVA UL. 21. IPAVČEVA ULICA 21.3000 CELJE ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PRODAJE NA TERENU - M/Ž: SVETOVANJE, TRŽENJE ZAVAROVALNIH PRODUKTOV, PRIDOBIVANJE TERMINOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 0.10.2011: GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, K0MENSKEGA ULICA 4.1000 LJUBLJANA KUHAR
KUHAR - M/i PRIPRAVA OBROKOV, KUHANJE IN PRIPRAVLJANJE HRANE, SKRB ZA KVALITETNO IZVEDBO NALOG, PRIPRAVA JEDILNIKA, SKRB ZA RED IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTU, VSA KUHARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.10.2011: ENGR0TUŠ D.D.: RESTAVRACIJA TUŠ, MARIBORSKA CESTA 128,3000 CELJE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž: STREŽBA HRANE IN PIJAČE, KASIRA-NJE, GOTOVINSKO IN NEGOTOVINSKO POSLOVANJE, SKRB ZA RED IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTU .... DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.10.2011: ENGR0TUŠ D.D.: RESTAVRACIJA TUŠ, MARIBORSKA CESTA 128, 3000 CELJE
EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE CELJA - M/i TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORITEV, NEDOLOČEN ČAS, 30.10.2011: PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.0.0, PARTIZANSKA ULICA 10.1000 LJUBLJANA ELEKTROTEHNIK
ELEKTRONIK - M/Ž: KANDIDAT 00 NA DELOVNEM MESTU ZADOLŽEN ZA: OPRAVLJANJE ENOSTAVNEJŠIH IN ZAHTEVNEJŠIH DEL S PODROČJA ELEKTRONIKE TER VZDRŽEVANJA STROJEV IN NAPRAV, POPRAVLJANJE RAČUNALNIŠKE OPREME (HARDWER, S0FTWER), NAMEŠČANJE RAČUNALNIŠKE STROJNE IN PROGRAMSKE OPREME PRI UPORABNIKIH, KANDIDATI BODO ZA LAŽJE DELO SODELOVALI Z ZUNANJIMI IZVAJALCI IN STROKOVNJAKI. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.10.2011: ADECC0 H.R. D.0.0.: ADECC0 H.R. D.0.0, PE CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE 0.3000 CELJE METALURŠKI TEHNIK METALOGRAFSKI LABORANT - M/i PRIPRAVA VZORCEV ZA METALOGBAFSKE ANALIZE, MERJENJE TRDOT, UGOTAVLJANJE STRUKTUR IN DRUGA P0D0DNA DELA, DOLOČEN ČAS, 8 MESECEV, 7.10.2011: VALJI GROUP PROIZVODNJA, INŽENIRING, TRGOVINA, D.0.0, ŽELEZARSKA CESTA 3,3220 ŠTORE PROMETNITEHNIK
ORGANIZATOR LOGISTIKE V MEDNARODNEM CESTNEM TOVORNEM PROMETU - DISPONENT - M/Ž: ORGANIZIRANJE IN NADZOR PREVOZOV, SPREMLJANJE IN VODENJE SKUPINE VOZNIKOV, SPREMLJANJE SPLETNIH D0RZ NA-KLAD0V, VODENJE EVIDENC, DAJANJE POROČIL DRUGA OPRAVILA PO NAVODILU NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 15.12.2011: PETTY TRANSPORT D.0.0, GUR-NJADISTRICA11GC.0232ČRENŠOVCI STROJNITEHNIK
VODJA SKUPINE - M/Ž: ORGANIZIRANJE, NADZIRANJE IN USKLAJEVANJE DELA V SKUPINI. TALJENJE FRIT, MLETJE NA MLINIH, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 10.10.2011: EM0 FRITE PROIZVODNJA. TRGOVINA. STORITVE. D.0.0,
MARIBORSKA CESTA 80.3000 CELJE VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA POSPEŠEVALEC PRODAJE - M/i ORGANIZIRANJE IN VODENJE POLITIKE TRŽNEGA KOMUNICIRANJA IN POSPEŠEVANJE PRODAJE ZA CELOTNO PODJETJE, IZVAJANJE IN NADZIRANJE MARKETINŠKE POLITIKE PODJETJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.10.2011: AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D., CELJE, IPAVČEVA UL. 21, IPAVČEVA ULICA 21,3000 CELJE VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA VODJA PRODAJNEGA ODDELKA - M/i VODENJE, ORGANIZIRANJE IN NADZIRANJE DELA V ORGANIZACIJSKI ENOTI, ODLIKOVANJE IN IZVAJANJE PRODAJNE POLITIKE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.10.2011: AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D, CELJE, IPAVČEVA UL. 21, IPAVČEVA ULICA 21,3000 CELJE KOMERCIALIST
VELEPRODAJNI KOMERCIALIST - M/Ž: IZVAJANJE NARAVE IN PRODAJE, SVETOVANJE POTENCIALNIM KUPCEM ALI DOBAVITELJEM. RAZISKAVA NABAVNEGA IN PRODAJNEGA TRGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.10.2011: AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D, CELJE, IPAVČEVA UL. 21, IPAVČEVA ULICA 21,3000 CELJE
KOMERCIALIST ZA RAZISKAVO TRGA - M/Ž: RAZISKOVANJE, ANALIZIRANJE IN SPREMLJANJE NARAVNEGA IN PRODAJNEGA TRGA TER PREDLAGANJE UKREPOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.10.2011: AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D, CELJE, IPAVČEVA UL. 21, IPAVČEVA ULICA 21,3000 CELJE KOMERCIALISTjVSŠ) KOMERCIALIST - M/Z: IŠČE NOVE PRODAJNE MOŽNOSTI (KUPCE IN TUDI DODAVITELJE) ZA KONTINUIRANO POVEČANJE PROMETA. SKRDI ZA IZVAJANJE POGODD/ ANEKSOV. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 7.10.2011: DIRO OGIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.0.0, TEHARJE 50,3221 TEHARJE DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS)
SPECIALIST, "IZKUŠENI PROGRAMER MIKROPROCESORSKIH SISTEMOV / SENIOR EMDEDDED SOFTWARE DESIGNER - M/Ž: 1. SOKREIRANJE ODLOČITEV ZA RAZVOJ NOVIH PROGRAMSKIH APLIKACIJ. ZLASTI NA PODROČJU TELEMATIKE IN M2M A2.PLIKACIJ, 2. OBVLADOVANJE ZAHTEVNIH PROGRAMERSKIH DEL. ZLASTI NA PODROČJU MOBILNIH (JGPRS) KOMUNIKACIJ, 3. STRATEGIJA IZDELAVE IN DOKUMENTIRANJE PROGRAMSKE OPREME V SMISLU MDA PRISTOPA ( MODEL DRIVEN ARCHITECTURE), 4.IZDEIAVA ""SPECIFIKACIJE ZAHTEV"" (REOUIREMENTS SPECIFICATION) ZA NOVE APLIKACIJE. 5. VERZIONIRANJE, SLEDENJE NAPAK, EVIDENTIRANJE PREDLOGOV IZBOLJŠAV, VALIDIRANJE POSAMEZNIH RAZVOJNIH STOPENJ IN TESTIRANJE MODELOV TER PROGRAMSKE KODE POD REALNO OBREMENITVIJO S PREBLOGI ZA OPTIMIZACIJO, 0. KREIRANJE IN VODENJE IZDELAVE UPORADNIŠKE DOKUMENTACIJE ZA IZDELANO PROGRAMSKO OPREMO. 7. DELO NA RAZVOJNO - RAZISKOVALNIH PROJEKTIH": NEDOLOČEN ČAS, 15.10.2011: EMA D.0.0 - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI. MARIRORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE DIPLOMIRANI INŽENIR PROMETA(VS) VODJA IZODRAŽEVANJ - M/i VODENJE, PLANIRANJE. ORGANIZIRANJE IN KOORDINIRANJE DELA IZODRAŽEVANJ V DS, IZVAJANJE IZODRAŽEVANJ, VODENJE DOKUMENTACIJE ZA PROCESE IZOBRAŽEVANJA. OPRAVLJANJE TRENINGOV VARNE VOŽNJE IN PREOSTALA OPRAVILA NA CENTRU VARNE VOŽNJE ZŠAM CELJE, NEDOLOČEN ČAS, 14.10.2011: ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV CELJE, SLOMŠKOVTRG 1,3000 CELJE
UE LAŠKO
DELAVEC BREZ POKLICA
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - M/i POLAGANJE TALNIH IN STENSKIH ODLOG, POLAGANJE KERAMIKE, NERAVNEGA IN UMETNEGA KAMNA, TER ROČNI OMETI, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 15.10.2011: GRADDENIŠTVO IN PREVOZI ROSSIMA, MARKO BORLAK S.P, ULICA OF 4 A, 1433 RADEČE
ZIDAR ZAZIDANJE IN OMETAVANJE
ZIDAR - M/i ZIDARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 7.10.2011: GRADBENA MEHANIZACIJA BARKO TRBOVC, S.P, HUDA JAMA 18,3270 LAŠKO VOZNIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/i PREVOZ BLAGA PO SLOVENIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.10.2011: AVTOPREVOZNIŠTVO IGOR ROP, S.P, TITOVA ULICA 70, 1433 RADEČE
MONTER OGREVALNIH NAPRAV
MONTER STROJNIH INŠTALACIJ - M/Z: MONTER STROJNIH INŠTALACIJ, MONTER OGREVALNIH IN VODOVODNIH NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2011: INSTALACIJE LAZAR, STROJNE INSTALACIJE IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, PETER LAZAR S.P, BUKOVCA 7,3270 LAŠKO
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VOZNIK AVTOBUSA - M/Ž: VOZNIK AVTOBUSA - PREVOZ DSED, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE., 10.10.2011: M&M TOUBS, PREVOZNE STORITVE MOSKOTEVC, MITJA MOŠKOTEVC SLP.. REKA 14,3270 LAŠKO NATAKAR
GOSTINSKI DELAVEC - M/Ž: DELO ZA ŠANKOM, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.10.2011: GOSTILNA JANEZ KRIVEC, S.P, ZIDANI MOST 18,1432 ZIDANI MOST
UE MOZIRJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJICE
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOŽNI DELAVEC-POMOČ VVULKANIZERSKI DELAVNICI - M/i SERVISIRANJE GUM VSEH VRST, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA OZ. 15.12.2011,8.10.2011: GORAN DRAČA S.P.: VULKO GORAN DRAČA S.P, LIPTOVSKA ULICA 34 H, 3210 SLOVENSKE KONJICE
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C.E KATEGORIJE. NA PO-
DROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Z: VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO ZAHODNI EVROPI, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENCTER OSTALA DELA IZ OPISA DELOVNEGA MESTA TER NAVODILIH NADREJENEGA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN CAS, 0 MESECEV, 12.12.2011: PETTY TRANSPORT D.0.0, GORNJA BISTRICA 110 C. 0232 ČRENŠOVCI ORODJAR
ORODJAR - M/Ž: IZDELAVA UTOPNIH, PREBIJALNIH, 00-REZILNIH, KALIBRIRNIH TER OSTALIH ORODIJ, PRIPRAV IN PRIPOMOČKOV ZA DELO V PROIZVODNJI, VODENJE DN.... DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 12.10.2011: MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.0.0, STRANICE 55.3206 STRANICE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž: DELO NA PREOBLIKOVALNIH STROJIH, DELO NA VF GENERATORJU IN PEČEH ZA PREOBLIKOVANJE, MONTAŽA IN DEMONTAŽA UTOPNIH ORODIJ IN ODREZILNIH ORODIJ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 15.10.2011: MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.0.0, STRANICE 55, 3200 STRANICE
SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZASTOPNIK Z LICENCO - M/i DELO V ZAVAROVALNIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 0.10.2011: FINEO ZAVAROVALNO ZASTOPANJE ALENKA DRAČIČ S.P, VOLJČEVA CESTA 18.1360 VRHNIKA ZDRAVSTVENI TEHNIK ZOBNA ASISTENTKA - PRIPRAVNIK - M/Ž: BELO V ZOBNI AMBULANTI, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 13.10.2011, SA-NIDENT STORITVENO PODJETJE, D.0.0, KOVAŠKA CESTA 25 Br 3214 ZREČE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK TAKSIJA - M/Ž: VOZNIK TAKSIJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.10.2011: MAKLAMI, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, PREVOZI, D.0.0, CESTA LEONA DOBROTINSKA 0 A, 3230 ŠENTJUR KLJUČAVNIČAR
SAMOSTOJNI KLJUČAVNIČAR - M/Ž: ODLIKOVANJE KOVIN, STRUŽENJE, REZKANJE, VARJENJE, IZDELAVA PO NAČRTU, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 8.10.2011: KOVAL PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.0.0, LOKA PRI ŽUSMU 0.3223LOKAPRIŽUSMU VARILEC
VARILEC - M/Ž: VARJENJE KOVINSKIH CEVI PRI IZDELAVI PREBOJEV IN DRUGA VARILSKA DELA, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DEL. LAHKO 3. ALLI4. STOPNJA ALI PRIUČEN VARILEC (TEČAJ ZA VARILCA), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 31.10.2011: VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.0.0, ZLATE-ČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR NIŽJAP0KLICNAIZ0BRAZBA(D02LET) POMOŽNI GRADBENI DELAVEC PRI VRTALNIH GARNITURAH - M/Ž: POMOČ PRI UPRAVLJANJU VRTALNIH GARNITUR, POMOŽNA DELA PRI HIDROGRADNJAH, ASFALTIRANJU, POLAGANJU ROBNIKOV IN DRUGIH BETONSKIH IZDELKOV, VRTANJU IN KOPANJU JAŠKOV, GRADNJI VODNJAKOV IN DRUGIH GRADBENIH BELIH PRI NIZKIH GRADNJAH, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.10.2011: VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.0.0, ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A. 3230 ŠENTJUR STRUGAR
KOVINAR - M/Ž: ODLIKOVANJE KOVIN, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 8.10.2011: KOVAL PROIZVODNJA IN TRGOVINA. D.0.0, LOKA PRI ŽUSMU 0.3223 LOKA PRI ŽUSMU ELEKTRIKAR ENERGETIK VZDRŽEVALEC- ELEKTRIČAR - M/i ODPRAVLJANJE ELE-KTRO OKVAR V PROIZVODNJI, MENJAVA POGONSKIH DELOV, VZDRŽEVANJE STROJEV, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 4.10.2011: ACER FURNIRNICA, SPAJALNICA FURNIRJA IN TRGOVINA D.0.0, CESTA LEONA DOBROTINSKA 0. 3230 ŠENTJUR
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
KONSTRUKTER-TEHNOLOG - M/Ž: POMOČ PRI VODENJU PROJEKTOV KONSTRUIRANJE ORODIJ, NAPRAV, PRIPRAV, SKLOPOV IN IZDELKOV REŠEVANJE KONSTRUKCIJSKIH PRODLEMOV V SKLADU Z OBSTOJEČO TEHNOLOGIJO PRI UVAJANJU V PROIZVODNJO SESTAVLJANJE INTERNIH STANDARDOV V SKLADU Z VELJAVNIMI PREDPISI IN UREDBAMI IZDELOVANJE IN UREJANJE TEHNIČNE/TEHNOLOŠKE DOKUMENTACIJE SPREMLJANJE RAZVOJA NA PODROČJU STROJNIŠTVA SODELOVANJE PRI IZBIRI IN PREIZKUŠANJU NOVIH STROJEV, NAPRAV IN ORODIJ TER UVAJANJU NOVIH PROIZVODOV DOLOČANJE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV IN IZDELOVALNIH ČASOV, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 13.10.2011: TAJFUN PLANINA PROIZVODNJA STROJEV, D.0.0, PLANINA PRI SEVNICI 41 A. 3225 PLANINA PRI SEVNICI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS)
VODJA RAZVOJA - M/Z: DOLOČANJE TEHNOLOGIJE DELOVNIH PROCESOV IN NORMATIVOV, PREDLAGANJE NOVIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV, PRIPRAVA ORGANIZACIJSKIH PREDPISOV IN NAVODIL ZA DELO, IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, KONTROLA KAKOVOSTI IN PREDLAGANJE IZBOLJŠAV, STROJEGRADNJA, PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ZA VARSTVO INDUSTRIJSKE LASTNINE. IZDELAVA KALKULACIJ. VODENJE INOVACIJSKE DEJAVNOSTI V DRUŽBI. VODENJE PREDPISANIH EVIDENC. DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA. DOLOČEN ČAS. 0 MESECEV OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA. 31.10.2011: VILKOGRAD. NIZKE GRADNJE. D.0.0, ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOŽNI DELAVEC - POMOČ VVULKANIZERSKI DELAVNICI - M/Ž: SERVISIRANJE GUM VSEH VRST, DOLOČEN ČAS,
2 MESECA OZ. 15.12.2011,8.10.2011: VULKANIZERSTVO VULKO GORAN DRAČA S.P, LEVSTIKOVA ULICA 3 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C| KATEGORIJE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Z: VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO ZAHODNI EVROPI, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENCTER OSTALA DELA IZ OPISA DELOVNEGA MESTA TER NAVODILIH NADREJENEGA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 12.12.2011: PETTY TRANSPORT D.0.0, GORNJA BISTRICA 110 C. 0232 ČRENŠOVCI VOZNIK
VOZNIK KAMIONA - M/Ž: VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 28.10.2011: AVTOPREVOZNIŠTVO VLADIMIR MUŽERLIN S.P..G0RNJAVAS14,3231 GRODELNO KLJUČAVNIČAR
SESTAVLJANJE KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/i KLJUČAVNIČARSKA DELA V DELAVNICI. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 21.10.2011: MKV MONTAŽA PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA D.0.0, ROGAŠKA CESTA 23,3240 ŠMARJE PRI JELŠAH GRADBENI DELAVEC
POMOŽNI DELAVEC V GRADBENIŠTVU - M/Ž: PREPROSTA
DELA PRI GRADNJI STAVO: ČIŠČENJE ZE UPORABLJENIH OPEK, RAZNIH ZAPREK PO NAVODILIH, PRENAŠANJE OPEK IN MALTE ZIDARJEM, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 8.10.2011: GRADDENIŠTVO DMD BORIS BEUC S.P, OSREDEK PRI PODSRED118.3257 PODSREDA ELEKTROMONTER
ELEKTROMONTER - M/Ž: ELEKTROMONTERSKA DELA V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI. VODENJE MANJŠIH SKUPIN. UPRAVLJANJE Z ORODJI IN STROJI. POZNAVANJE IN ORANJE ELEKTRONAČRTOV V TUJEM JEZIKU. OSNOVNO ZNANJE ROBOTIKE. PRIKLAPLJANJE INŠTALACIJ. BELO V SKUPINI. BELO V TUJINI. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 8.10.2011: MOS SERVIS, TRGOVINA, STORITVE, INŽENIRING D.0.0, KIDRIČEVA ULICA 30. 3250 ROGAŠKA SLATINA
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
DISPONENT V MEDNARODNEM TRANSPORTU - M/Z: ORGANIZACIJA PREVOZOV V TUJINO IN IZ NJE. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.10.2011: GE-MI, TRANSPORTNE STORITVE D.O.O., KOZJE 185,3260 KOZJE KLJUČAVNIČAR - VARILEC - M/i IZDELAVA, MONTAŽA, VARJENJE JEKLENIH KONSTRUKCIJ STROJNIH DELOV IN OSTALO., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.10.2011: TEHNIKA GPS, PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV, D.0.0, CESTE 76.3252 ROGATEC SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
RECEPTOR - ŠMARJE PRI JELŠAH - M/Ž: DELO V RECEPCIJI HOTELA. PRIJAVA IN ODJAVA GOSTOV, POSREDOVANJE INFORMACIJ, POMOČ HOTELSKIM GOSTOM .... DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 8.10.2011: HOTELI IN TURIZEM ROGAŠKA. HOTELIRSTVO IN TURIZEM. D.0.0, DUNAJSKA CESTA 107.1000 LJUBLJANA
UE VELENJE
DELAVEC BREZ POKLICA
NATAKAR - M/i STREŽBA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 0.10.2011: TIRS TRŽENJE, INŽINIRING. RAČUNALNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE D.0.0, KOTLJE 152,2304 KOTLJE
SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PRODAJE - DELO V VELENJU - M/Ž: SVETOVANJE, TRŽENJE ZAVAROVALNIH PRODUKTOV, PRIDOBIVANJE TERMINOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 0.10.2011: GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA. KOMEN-SKEGA ULICA 4.1000 LJUBLJANA GRAFIČNI OBLIKOVALEC KREATIVNI IN IZVEDBENI OBLIKOVALEC (DTP) - M/i KREATIVNI IN IZVEDBENI OBLIKOVALEC BO ODGOVOREN ZA ODLIKOVANJE IN PRIPRAVO MATERIALOV ZA TISK TER DRUGIH PROJEKTOV TRŽNEGA KOMUNICIRANJA. IZVEDBENO GRAFIČNO ODLIKOVANJE (OD ZASNOVE DO KONČNE PRIPRAVE ZA TISK). SODELOVANJE PRI USTVARJANJU KREATIVNIH REŠITEV. KOMUNIKACIJA Z NAROČNIKOM. KOMUNIKACIJA S TISKARJEM. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.10.2011: PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.0.0, SELO 20 A, 3320 VELENJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRAFIČARSTVA
INDUSTRIJSKI OBLIKOVALEC - M/Ž: INDUSTRIJSKI OBLIKOVALEC BO ODGOVOREN ZA: SODELOVANJE PRI RAZISKAVAH TRGA IN SPREMLJANJU SODOBNIH SVETOVNIH TRENDOV INTERDISCIPLINARNO EKSPERTNO SVETOVANJE NA PODROČJU RAZVOJA NOVIH IZDELKOV Z VIDIKA DIZAJNA, MATERIALOV, TEHNOLOGIJ IN TRŽNE PRIVLAČNOSTI IZDELAVO IDEJNE ZASNOVE NOVIH IZDELKOV ZA KONKRETNE POTREBE PODJETIJ IZDELAVO »HITRIH PROTOTIPOV« (RAPID PROTOTYPING) ZA ZMANJŠANJE ČASA OD ZAMISLI DO PONUDBE IZDELKOV NA TRGU ER-GONOMSKO OBLIKOVANJE ZA SPLOŠNE TRGE KUPCEV IN SPECIFIČNE SEGMENTE (OTROCI, STAREJŠI, INVALIDI) IZBOR MATERIALOV Z VIDIKA TEHNOLOŠKE IZVEDLJIVOSTI IN FUNKCIONALNOSTI IZDELKOV IZBOR IN NAČRTOVANJE IZDELKOV V SKLADU Z OPTIMIZACIJO PROIZVODNIH STROŠKOV RAZVIJANJE NOTRANJEGA PROJEKTIRANJA IN PRIPRAVA DOKUMENTACIJE VODENJE DIZAJNERSKIH PROJEKTOV - OD IDEJNE ZASNOVE DO REALNE IZVEDBE PROJEKTA PRIPRAVA IN VODENJE NOVIH DIZAJNERSKIH LINIJ ZA POTREBE POTROŠNJE (PROMOCIJA, TRŽENJE, NARAVA), DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.10.2011: PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.0.0, SELO 20 A, 3320 VELENJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONO-MISTZA KOMERCIALNO DEJAVNOST VODJA MARKETINGA IN PR - M/Ž: VODJA MARKETINGA IN PR DO ODGOVOREN ZA POSTAVLJANJE BLAGOVNIH ZNAMK NA TRG, PRIPRAVO MEDIA PIANA PO POSAMEZNI BLAGOVNI ZNAMKI, PRIPRAVO KOMUNIKACIJSKEGA NAČRTA ZA POSAMEZNO BLAGOVNO ZNAMKO, INTENZIVNO SPREMLJANJE IZVAJANJA STRATEGIJ TER NADZOROVANJE NJIHOVE UČINKOVITOSTI, SKRB ZA SPLETNE STRANI, PRIPRAVO MARKETINŠKIH BESEDIL. PR ČLANKOV ...IPD, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.10.2011: PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.0.0, SELO 20 A, 3320 VELENJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK NOTARSKI POMOČNIK - M/Ž: NOTARSKI POMOČNIK, DOLOČEN ČAS, 8.10.2011: SALMIČ MARKO - NOTAR. PREŠERNOVA CESTA 1,3320 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNI DELAVEC V DELAVNICI IN SKLADIŠČU - M/i POMOŽNI DELAVEC V DELAVNICI IN SKLADIŠČU. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 8.10.2011: KOTA ENERGETSKE NAPRAVE, HLAJENJE, OGREVANJE, TOPLOTNE ČRPALKE D.0.0. PETROVČE. PETROVČE 237, 3301 PETROVČE
MONTER GIPS PLOŠČ - M/i MONTAŽA GIPS PLOŠČ (KNAUF) NA NIZOZEMSKEM, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 14.10.2011: CEZER TRGOVINA, GOSTINSTVO IN STORITVE D.0.0, BEVKOVA ULICA 3,3310 ŽALEC ŽERJAVAR
ŽERJAVIST - M/Ž: DELO Z ŽERJAVOM NA VIŠINI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.10.2011: CILBAU. INŽENIRING. PROIZVODNJA. TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0, ULICA IVANKE URANJEK 4.3310 ŽALEC VOZNIKAVTOBUSA
VOZNIK AVTOBUSA V NOTRANJEM IN MEDNARODNEM POTNIŠKEM PROMETU - M/i VOŽNJA VOZIL KAT.B D1, D2. E IN VZDRŽEVANJE (OSNOVNO), NEDOLOČEN CAS, 0.10.2011: PEMI AVTOŠOLA IN PREVOZI, D.0.0, BREG PRI POLZEL114.3313 POLZELA ZIDAR
ZIDAR, VOZNIK TOVORNJAKA - M/i ZIDARSKA DELA, VOŽNJA KAMIONA, DOLOČEN CAS, 12 MESECEV, 8.10.2011: SI MM GRAD. GRADDENIŠTVO IN STORITVE. D.0.0, TRG 7,3312 PREBOLD ZIDAR - M/Ž: VGRADNJA STAVBNEGA POHIŠTVA, NEDOLOČEN ČAS, 8.10.2011: SPLOŠNO MIZARSTVO PRIMOŽ RAZGORŠEK S.P., ZALOŽE 46,3313POLZELA AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR - M/Ž: POPRAVILO IN VZDRŽEVANJE VOZIL, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 15.10.2011: AVTO-KLEPARSTVO JANEZ PINTAR S.P, LOŽNICA PRI ŽALCU 14.3310 ŽALEC
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
KOMERCIALIST NA NA TERENU - M/Ž: PRODAJA IZDELKOV IZ PRODAJNEGA PROGRAMA AVTOKOZMETIKE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 15.10.2011: GVL, SPLETNE STORITVE TRGOVINA IN STORITVE, ŽIGA FLORJANC S.P., REŠKA CESTA 2.3312PREBOLD SESTAVLJALEC, MONTAŽER NA TERENU - M/Ž: PRIPRAVA IN MONTAŽA KOVINSKE ALI LESENE KONSTRUKCIJE S POLIKARBONATNO KRITINO NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.10.2011: PRIZMA, PODJETJE ZA TRGOVINO, PROIZVODNJO IN STORITVENI INŽENIRING, D.0.0, LAT-KOVA VAS 51 A, 3312 PREBOLD PRODAJALEC
PRIPRAVA IN PRODAJA MESA - M/Ž: PRIPRAVA IN PRODAJA MESA, NEDOLOČEN ČAS, 0.10.2011: MESARSTVO ČAS, ERVIN ČAS, S.P, SAVINJSKA CESTA 77,3310 ŽALEC
DOSTAVLJALEC - M/i PRIPRAVI MATERIAL, BLAGO, IZDELKE ZA ODPREMO IN DOSTAVO KUPCEM PRAVILNO NALAGA ALI RAZLAGA VOZILO IN PAZLJIVO RAVNA Z MATERIALOM, BLAGOM ALI IZDELKI (VSEBINSKO IN KOLIČINSKO) TER EMBALAŽO IZVAJA DOSTAVO PRODAJNEGA BLAGA NA TERENU UPRAVI PREVOZ BLAGA, MATERIALA ALI IZDELKOV PO NALOGU NADREJENIH IZROČI MATERIAL, BLAGO ALI IZDELKE Z USTREZNO DOKUMENTACIJO STRANKI IPD, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.10.2011: SPEKTER PODJETJE ZA ZUNANJO IN NOTRANJO TRGOVINO, D.0.0, LOŽNICA PRI ŽALCU 52 A. 3310 ŽALEC MESAR
MESAR - M/Ž: PRIPRAVA IN PRODAJA MESA, NEDOLOČEN ČAS, 0.10.2011: MESARSTVO ČAS, ERVIN ČAS, S.P, SAVINJSKA CESTA 77.3310 ŽALEC MIZAR
MIZAR - M/i SAMOSTOJNA PRIPRAVA IN IZDELAVA LESNIH IZDELKOV, NEDOLOČEN ČAS, 8.10.2011: SPLO-
pripoveduje Vesna Gaber Podhovnik
18.00 Dvorana zveze Kulturnih društev Celje
Zvonko Perlič
predstavitev literarnega ustvarjanja
18.00 Knjižnica Šentjur
Nafta in voda
potopisno predavanje Toma Križnarja
19.10 Knjižnica Velenje Postavitev družine
predava Boštjan Trtnik
ČETRTEK, 6. 9.
11.00 Grad Podsreda_
Zlato jabolko
odprtje razstave likovnih del dijakov Umetniške Gimnazije Celje - Center
16.00 Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
16.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke
srečanje stanovalcev Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma Vransko
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ida Mlakar: Kodrlajsa in Treskbum Trobenta
pripoveduje Andreja Kolenc
16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Cirkuški piknik
predstava za otroke vseh starosti
17.30 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Beremo z Manco Košir
srečanje študijskega krožka
18.00 Dvorana pod Celjskim stropom
Mojster vzhajajočega sonca
predava Jože Rataj, univ. dipl. zgod.
19.00 Osrednja knjižnica Celje
Franc Štolfa - literarni ustvarjalec iz sosednje ulice
z njim se bo pogovarjala Milka Conradi
19.00 Savinov likovni salon Žalec Črtomir Frelih
odprtje razstave likovnih del častnega predsednika 15. bienala otroške grafike
19.19 Knjižnica Velenje
Dr. Marko Pavliha: Nismo rojeni le zase
ŠNO MIZARSTVO PRIMOŽ RAZGORŠEK S.P., ZALOŽE 40,
3313 POLZELA
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž: STREŽBA PIJAČE IN HRANE V GOSTINSKEM LOKALU, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 10.10.2011: OKREPČEVALNICA VERDE. ZIJAD BRČKALIČ S.P.. PETROVČE 94.3301 PETROVČE ELEKTRIKAR ELEKTRONIK SERVISER TOPLOTNIH ČRPALK - M/Ž: IZVAJANJE SERVISNIH POSEGOV TER ZAGONA OGREVALNO/HLADILNE TEHNIKE, POTREDNO POZNAVANJE REGULACIJSKE TEHNIKE NA PODROČJU HLADILNO/OGREVALNIH SISTEMOV, IZKUŠNJE NA PODROČJU SERVISIRANJA OPREME ZA HLAJENJE IN OGREVANJE, DODRO POZNAVANJE ELEKTRONIKE TER ZNANJE PROGRAMIRANJA KRMILNIKOV, NEDOLOČEN ČAS, 10.10.2011: TERMO SHOP D.0.0, TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 170, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI PROFESOR KITARE
UČITELJ KITARE - M/Ž: POUČEVANJE KITARE IN UPRAVLJANJE S TEM POVEZANIH NALOG, DOLOČEN ČAS, 10 MESECEV OZ. 31.8.2012, 20.10.2011: GLASDENA ŠOLA "RISTO SAVIN" ŽALEC, AŠKERČEVA ULICA 9, 3310 ŽALEC
PROFESOR GLASBENE VZGOJE
UČITELJ(ICA) NAUKA U GLASBI - M/Ž: POUČEVANJE NAUKA U GLASBI NA MATIČNI ŠOLI IN DISLOCIRANIH ODDELKIH, DOLOČEN ČAS, 20.10.2011: GLASDENA ŠOLA "RISTO SAVIN" ŽALEC, AŠKERČEVA ULICA 9,3310 ŽALEC PROFESOR KLAVIRJA UČITELJ KLAVIRJA IN KOREPETITDR - M/Ž: POUČEVANJE KLAVIRJA IN KOREPETIRANJE NA MATIČNI ŠOLI IN UPRAVLJANJE S TEM POVEZANIH NALOG, DOLOČEN ČAS, 20.10.2011: GLASBENA ŠOLA "RISTO SAVIN" ŽALEC. AŠKERČEVA ULICA 9.3310 ŽALEC
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
23
STROJI
tjo 4.500
[¡i upotojemt-u agilen? |p.
L4.0 3.7.3.3 3.7
predstavitev knjige, pogovor bo vodila Sonja Bercko
20.00 Celjski mladinski center
Okusi in doživetja sveta: Paragvaj
paragvajsko kulturo bosta predstavila Jose Estigarribia in Uroš Štampe
KINO
PLANET TUS
Spored 4. in 5. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Smrkci - animirana družinska komedija 3D, sinh. 15.50, 18.10
Smrkci - animirana družinska
komedija, sinh.
17.00
Oskrbnik - družinska komedija 16.50
Ta nora ljubezen - romantična
komedija
20.15
Johnny English 2 - komedija 16.05, 18.20, 19.20, 20.40, 21.40
Prijatelja samo za seks - romantična komedija 16.10, 18.40, 21.10 Medvedek Pu - animirani družinski film
15.00, 15.40, 16.40, 17.30, 18.25 En dan - romantična drama 19.00, 21.20
Noč morskih psov - grozljivka, 3D
19.10, 20.30, 21.30 Lahko noč, gospodična - drama
15.30, 17.50, 20.00
^mumu^m
SREDA in ČETRTEK
18.00 in 20.30 Drevo življenja
- drama
PRODAM
PRODAM
AX, letnik 1993, 5 vrat, odlično ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 867-148.	3887
AUDI A4 avant 1,9 tdi karavan, letnik 2006 črne barve, odlično ohranjen, prodam za 10.500 EUR, Telefon 041 791-075.
3904
HITRI KREDITI
CE. Ljubljanskac. 71
T f C VHHIHH
MANJŠI traktor Pieer, 32 km, letnik 1979, pogon 4 x 4, zavore, nepregibni, prodam. Telefon 031 722-641. 3874 MLIN Čekičar, traktorski, 10 t/uro, prodam.
Telefon 031 839-090. Š 437 LUPILEC koruze, plug in brane (priključek na traktor Štore) prodam. Telefon (03] 5461-659.	3889
TRAKTOR Imt 539, 1.100 delovnih ur in tri-brazdni obračalni plug Lemken Opal 90 prodam. Telefon 041 633-296. 3905 MOTORNO žago Husquarna 137, letnik 2006, malo rabljeno, prodam. Telefon 031 335-909.	3907
POSEST
ODDAM
ODKUP
PRODAM
i&k
V ZLATARNI KRAGOLNIK V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA
KRAGOLNIKtKRAGOLNIKd.O.O., Kstt«jev» 12, C.lje
Objavlja prosto delovno mesto
f
OMCO FEHIKS
SLOVENIJA d .o. a.
MENEDZER KAKOVOSTI (m/ž)
Naloge so: organiziranje delovanja službe kakovosti ter nadziranje učinkovitosti in uspešnosti; organiziranje, planiranje in izvajanje presoje za sistem ISO 9000... Na prosto delovno mesto se lahko prijavijo kandidati s pridobljeno VI. ali VII. stopnjo izobrazbe strojne ali metalurške smeri, ki imajo 5 let delovnih izkušenj ter min. 2 leti izkušenj na podobnih delovnih mestih in z dobrim znanjem angleškega jezika. Priporočljivo je tudi znanje nemškega jezika.
Delovno razmerje bo s kandidatom sklenjeno za določen čas s šestmesečnim poskusnim delom z možnostjo sklenitve za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pisno vlogo na naslov:
OMCO FENIKS SLOVENIJA, d. o. o., Cesta Žalskega tabora 10, 3310 Žalec.
Za dodatne informacije pokličite na telefon 03/713 13 00.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice
MARIJE VODUŠEK
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za besede sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše.
Žalujoči vsi njeni
ENOSTANOVANJSKO hišo z gospodarskim poslopjem, na Gomilskem 28, oddam v najem. Hiša z objekti se nahaja v centru Gomilskega, ima vse priključke in je takoj vseljiva. Telefon 041 633-296.
3905
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
STANOVANJE
ODDAM
ENOSOBNO stanovanje, Izola, staro jedro, 24 m2, svetlo, 70 m od morja, oddam. Telefon 031 370-486.	p
AKUSTIKA
KLAVIRSKO harmoniko Melodija in diatonič-no harmoniko Bradeško (Melodija), B, Es, As, prodam za 1.600 EUR. Telefon 041 987-864.	Š 440
PRODAM
PRAŠIČE, mesni tip, težke od 30 do 140 kg, ugodno prodam. Možnost tudi dostave. Telefon 041 455-732. Š 390 TELIČKO simentalko, težko 150 kg, prodam za 430 EUR. Telefon 031 616-154.
3883
BIKCA simentalca, težkega 150 kg, prodam. Več informacij po telefonu 031 832-361 ali (03) 5740-573.	3903
7-letno kobilo s 4-mesečno čipirano žrebičko prodam zaradi bolezni za 1.300 EUR. Telefon 041 290-834.	3915
KUPIM
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
VSE vrste krav in telic, za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647-223.
Š 261
KAPISTRADE
SLOVENIA
Družba Kapis d.o.o., eno izmed vodilnih mednarodnih podjetij na področju proizvodnje in prodaje elektro kablov, vabi k sodelovanju:
SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA v prodaji na sedežu podjetja
Od kandidata pričakujemo:
•	VI. ali VII. stopnjo elektro smeri
•	3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih
•	aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
•	osebna urejenost, komunikativnost, samoiniciativnost in zanesljivost
•	pripravljenost na terensko delo
VODJO PROIZVODNJE
v hčerinskem podjetju v Bosni in Hercegovini
Od kandidata pričakujemo:
•	zaključeno visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo tehnične smeri (elektro, strojništvo)
•	minimalno 5 let delovnih izkušenj z delom v proizvodnih procesih
•	poznavanje tehnoloških in delovnih procesov, vodenje proizvodnje, funkcij in planiranja proizvodnje
•	znanje tujega jezika: hrvaščina, anglVnem.
•	osebno urejenost, samoiniciativnost, iskanje novih rešitev
•	vodstvene, organizacijske in komunikacijske sposobnosti
Z izbranima kandidatoma bomo sklenili pogodbo za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom.
Ponujamo vam zanimivo in dinamično delo v mednarodnem okolju z možnostjo osebnega in strokovnega razvoja.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev nam posredujete po pošti najkasneje do: 15.oktobra na naš naslov: KAPIS d.o.o., Teharje 1 B, 3000 CELJE ali na elektronski naslov: Sabina.Plahuta@kapis-cables.com
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
VINCENCA DOBRIŠKA
iz Škofje vasi 50 b (18. 7. 1935 - 22. 9. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Iskrena hvala za nesebično pomoč Ireni Vinter in njeni družini. Hvala PGD Škofja vas za prevzem pogrebnega obreda in vsem gasilskim društvom, ki ste sodelovali pri slovesu. Hvala ge. Ivici Kos za poslovilni govor in g. kaplanu za lepo opravljen pogreb in sv. mašo ter pevcem, trobentaču
in pogrebni službi Veking. Vsem in vsakemu še enkrat hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
PRODAM
GROZDJE izabelo prodam. Telefon (03) 5421150 ali 031 693-437. 3917
MOŠT prodam ali zamenjam za bukova drva. Cena 0,60 EUR. Telefon 041 837179.	3837 RDEČE vino, sorte modri pinot in mošt, belo mešano ali sortno, beli pinot, rizling in chardonnay, prodam. Telefon 031 821987. 3868 KORUZO, zrnje, sveže, z njive in slamo v okroglih balah, prodam. Telefon 031 839-090. Š 437
OSTALO
METRSKA bukova drva, cena 200 EUR/klaf-tra, po dogovoru možen tudi razrez, cena za razrezana drva je 220 EUR, prodam. Telefon 031 346-299. 3886 ŠTEDILNIK, etažni, za centralno ogrevanje, polovico prašiča in odojka, prodam. Telefon 041 345-752 .	39 1 4
PRODAM
48-letni simpatični in situirani podjetnik, Celjan, želi spoznati urejeno žensko do svojih let. Telefon 041 248-647; agencija Alan.	3912
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
V LAŠKEM prodam bukova mešana drva. Telefon 031 725-672.	3888
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Računalniški prelom: Igor Šarlah
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Z^M^Wt IV-t-t t V
SLJlK U>Wt LV-6-Ç11/
V Novih čevljih jo je vklenil klarinetist
Ko je Nataša Krajnc, mlada sopranistka iz Žalca, ravno sklenila, da je glasba tista, ki je vredna vse njene pozornosti, nežnosti in predanosti, so se ji zgodili Novi čevlji. Žepna opera, kjer gre dekle kupit čevlje, vmes pa ji narobe parkiran avto odpelje pajek, je polna komičnih zapletov. Na koncu mlado damo zaljubljeno vklene policist. Do konca predstave je Nataša ugotovila, da jo trema tako čudno daje kot že dolgo ne. Priznati je morala, da je, ko je najmanj pričakovala, ljubezen vklenila tudi njeno srce. Edini ključ pa je pristal v rokah klarinetista in dirigenta Andreja Zupana.
Prvi sprehodi, dolgi pogovori in globoki pogledi so ga pripeljali do razorožujočega spoznanja, kako veliko samoumevnih in zacementiranih stvari v življenju pravzaprav ni zelo pomembnih. Da je občutek, ko Nataša vstopi v prostor in ga razsvetli s svojim večnim nasmehom, del tistega, česar za nobeno ceno noče več izpustiti. Medtem je ona vedno znova z metuljčki v trebuhu ugotavljala, kako žlahten in plemenit je fant ob njej. Dokler ni v nekem trenutku sklenila, da bi s tem človekom lahko živela do konca svojih dni. Kot sta zapisala v poročno vabilo, je na oder življenja tako prišla nova uspešnica. Glavno žensko vlogo je prevzela Nataša, glavno moško pa Andrej. Premiera se je začela v prelepem okolju Ken-dovega dvorca v Spodnji Idriji. Ob zvoku mandolin - ženin namreč vodi enega najboljših mandolinskih orkestrov v
Evropi - in številnih opernih pevcih sta izrekla svojo poročno obljubo. Ob strani sta jima stala najboljša prijatelja, pevca Janja Konestabo in Jan Plestenjak.
Svatovsko noč v hotelu Cerkno je otvoril tamkajšnji pihalni orkester, ki ga prav tako že leta vodi Andrej. Sledilo je toliko glasbenih presenečenj, toliko ganljivih trenutkov, da je bilo jutro čisto prehitro na obzorju. Svatje so uživali v virtuoznem igranju treh generacij Zupanov - oče Alojz, Andrej in njegov nečak Gašper so se namreč vsi zapisali klarinetu. Igranje ansambla Gregorji je popestrila jodlarka Tina Drole, ob
Kûf
UvUt
polnoči pa je Nataša ob soju sveč svojemu možu zapela pesem z naslovom Našla sem ljubezen za vse dni. Ob njo pa za razvajanje svatov dodala še arijo Rusalke iz istoimenske opere. Za piko na i je vse svoje največje uspešnice zapel še Jan Plestenjak, ki se je z Andrejem spoprijateljil že v šolskih klopeh. Za nadvse simpatičen in zabaven govor je ob tem poskrbela nevestina teta Anka Krčmar, njena priča Janja pa je svoje-
ga, v nič manj hudomušnih taktih, kar zapela.
»Vse je bilo tako enkratno, tako nepozabno, tako polno presenečenj, da si tega niti zaželeti ne bi znala,« je na koncu dejala Nataša. Svatje pa so se več kot strinjali. »Hvala vsem, ki ste primaknili svoj kamenček v mozaik tega dne in ga na koncu delili z nama.« Za prvi romantični oddih sta mladoporočenca izbrala Benetke, za pravo poročno potovanje pa bo čas zdaj v oktobru. Oba sta namreč domača tudi v pedagoških vodah in zato letošnje krompirjeve počitnice še posebej težko čakata.
StO
FOTO TEDNA
Foto: SHERPA
Le od kje jemlje svojo moč?
Bosonoga ženin in nevesta
Že njuno spoznavanje je bilo nekoliko neobičajno, saj sta se prvič videla, ko je Anja Pajtler s prijateljico potrebovala prevoz na pogreb. Takrat ni bilo časa za pogovor z Andrejem Šo-sterjem, se je pa priložnost pokazala kaj kmalu. Želeli sta na počitnice v Bovec in Andrej je bil spet pri roki za vožnjo, pa še cel teden je ostal, tako da sta imela z Anjo dovolj časa, da sta postala neločljiva. Od tega je že trinajst let.
Kot ljubitelja vodnih športov sta se skupaj včlanila v klub in na Špici spoznavala abecedo kajakaštva. Ko je pred leti čolnarna pogorela, je v enem od pogovorov Andrej navrgel, da se bo tudi on poročil, če bo kdaj stala nova čolnarna. Anja očitno ni imela nič proti in besedo sta držala. Tako je nenavadna poročna slovesnost končala nedavno odprtje nove čolnarne na celjski Špici.
Ker jima blišč in pomp nista blizu, sta sklenila, da bo preprosta tudi njuna poroka. Zato sta najbližje, sorodnike in prijatelje povabila na odprtje čolnarne pod pretvezo, da bodo tam proslavili njuna rojstna dneva. »Pa niso nič posumili, čeprav je bilo do takrat še kar nekaj časa ...« se še vedno smejita mladoporočenca. »Nisva hotela, da bi se ubadali s problemi, kaj podariti za poročno darilo in kako se obleči, želela sva, da pridejo in da se imajo lepo skupaj z nama,« pravita. In dodajata: »Bila sva takšna, kakršna sva, naravna, v vsakodnevnih oblačilih.« Brez živčnosti so tekle priprave, Andrej je še cel teden prej pomagal pri urejanju čolnarne in šele na poročni dan ni imel več obveznosti.

IvA/Uut fil
*hÁ¿t
Presenečenje za zbrane je bilo res popolno. Celjski župan Bojan Šrot je bil že sicer na odprtju in si je pred poročnim obredom nadel suknjič in župansko verižico ter skupaj z matičarko poročil bosonoga Anjo in Andreja, ki sta jima bila za priči prijatelja Andrej Prelo-vec in Alenka Posedel. Tudi pri prstanih nista izbrala običajne prakse, temveč sta si izmenjala drevesi, in sicer sadiki ameriškega jambrov-ca. Med obredom sta si podarila lista s teh dreves, nato pa rastlini posadila pred svojo hišo v Zadobrovi. Tam bosta drevesi rasli v spomin na ta dogodek in se starali skupaj z njima.
Po uradnem delu je bil za petdeset presenečenih svatov na voljo poseben šotor, ki je bil okrašen s sončnicami, v njem pa seveda hrana in pijača ter obvezna poročna torta. Ker je na odprtju čolnarne igral Bajaga, ki je sicer Andrejev najljubši glasbenik, je bil to še en nepozaben trenutek njune poroke.
Medtem ko Andrej, tiskar po poklicu, sicer pa človek tisočerih znanj in sposobnosti, pridno ureja hišo v prijetno domače zatočišče, hodi Anja v službo v Tuš, kjer je vodja analitike. Ko imata čas, se s svojima kajakoma odpravita na katero od rek, največkrat v Bosno, se lotita peke kruha ali izdelave domačih testenin in pri tem sanjata, da bo iz tega nekoč morda zraslo še kaj več kot le domača dejavnost.
TATJANA CVIRN Foto: IGOR ROSINA