St. 57. V Uoriei, v torck due 17. julija 1906. Letnik VIII. Izhaja vsak torek insobotoob 11. uri predpoldne zamesto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako pad« na ta dnova praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Staue po pošli projemaii ali v Gorici na dorn pošiljan celolotiio 8 K, polletno 4 Kin Četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakaman Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. GORICA (/Jutranje Jzllanj«. Urednistvo in upraynistvo se nahajata v «Narodni tiskarni>, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice<. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se veökrat ÜBkajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežio). Utisi s prvcgn zadruznega shoda. (Dalje.) Torej je največ na Slovenskem zadrug po II. skapini (potrošnih), za temi pridejo one po I. (poljedelske), sledijo jim one po IV. (obrtne) in najmanj je pa onih po 111. skapini (melioracijskih). Ker pa priätevamo med potrošne za- droge vse one, ki noßijo naslov „kon- sumnih", „kmetijskih" in „gospodarskih" zadrug, tedaj istoveten naslov, ker imajo vse namen pečati se s prodajo konsnmp- cijskega (kolonijalnega) blaga, lahko re- čemo že sedaj, da značaj slovenskega nedenarnega zadružništva v veliki večini ni poljedelski, nego „konsumski". Posamezne skupine pa tvorijo sle- deči podatki : I. Poljedelske zadruge. Korožko KranjBko Primorüko Štajergko Mlekarske 1 37 21 3 Skladiščne 1 — — — Kletarske — 1 — 1 Vinarske — __ 5 — Bikorej9ke — — _ 9 Zeljarske — 1 — — Hmeljar8ke — — _ 1 Sknpaj 1 39 26 14 82 II. Potroäne zadruge. Koroško Kranjeko Primorsko štajersko Konsumne 1 18 28 2 Kmetijske — 27 7 24 Gospodarske — 3 21 1 Skupaj 1 48 56 27 132 III. Melioracij8ke zadruge. Kranjsko Vodovodne 1 MoBtovne 1 Skupaj 2 IV. Obrtne zadruge. Koroško Kranjsko Primorsko štajersko Surovinske — 1 — — Sodarßke — 1 — — Žebljar9ke — 1 — — Mizarske — 11 Obrtnijske — 1 3 — Opekarske — — 1 — Krojaške — — 1 — Stavbene — 3 — — Tiskarske — 1 — — Dirkališke _ l — — Kopališke — — — 1 Hotelska — — 1 — Postreščekov — 2 — — — 13 X- ! 22 Da nehamo enkrat s ätevilkami, navajajmo äe sledeče podatke : V posamezmh deželah odpado: na prebivalcev Štajersko 4095 7313 9307 Koroško 2919 3232 30165 Kranjsko 2049 3684 4614 Primorsko 2197 5086 3869 1 z^draga 1 pop. 1 gosp. zadr. Za podiago smo vzeli število slo- venskega prebivalstva, kakor ga je dolo- čila uradna statistika za I. 1900, namreč Štajersko 409.531, Koroäko 90.495, Kranj- sko 475 302 in Primorsko 356.035. V poslednjem številu je vštetih ludi 143.057 istrakih Hrvatov. Sedaj pa naj govorijo Številke, pa le z besedami. Kako je s številom posojitaic ? Kot največja slovenska kronovina aeveda prednjači Kranjska (129), sledijo ji pa Primorska (70), Štajerska (56) in Koroška (28). Koliko je med temi posojilnicami Schultze-Delitschevega, a koliko Raiffei- senov ega sestava, se ne da natančno dognati, ker nimarao glede tega zadostnih statističnih podatkov. Smemo pa računati, da jih je bilo najmanj 120, torej slaba polovica. Ta polovica se razvija od Jeta 1894 dalje in je torej razmeroma še mlada. Razvila se je hitro, ker je za svoj postanek rabila le 10 let, dočim so posojilnice, bodisi čistegp, bodisi me- šanega Raiffeisenskega in Schultze-De- litschevega sestava, rabila za svoj ra?.voj prilično 40 let. (Prva zadruga-posojilnica se je ustanovila 1. 1872 v Ljutoraeru.) V zgodovini slovenskega posojilništva moremo torej ločiti dve glavni razvojni fazi: 01 1. 1872—1894 (posojilništvo roestnega značaja), od ). 1894 dalje do danes (poljedelsko posojilniätvo). Propagirala je prvo posojilniätvo celjska zadražna organizacija, na čeln ji dr.ja Vošnjak, Lapajne in Joät. Poso- jilnice, katere je ustanavljala celjska or- ganizacija, so bile v pravem pomenu besede le „posojilnice", kajti njih namen je bilo le denar posojevati, komu — ali kmetu, meščanu, obrtniku itd. — to je bilo deveta brtga. Podlaga je bila le lukrativna : posojilnica delaj kolikor mogoče več dobička, več pričuvnega zaklada, kdo ti daje sredstva zato, in more li ta sredstva prenesti, to bodi ti vseeno, na to ne gledaj. Res je, da so te posojilnice razdale precejšnje svote v narodne namene — recimo kulturno- politične, — ali narod niso irnele gospo- darstveno pred očmi. Niso gledale na to, da same nastopijo kullurelno med narod, da same povzamejo gospodarsko-poučno nalogo. S kratka, te posojilnice so imele kapitalističen, ker lukrativen značaj. Da so bogate, da imajo velike pnhranke, veliko hranilnih vlog, to je velika gospo- darska naloga, katero so resile skoraj nevede. Danes so naše zakladnice, iz ka- terih dvignemo zdklade za gospodarski preporod našega naroda. Da imajo pristno poljedeljski značaj, to ne more nihče trditi, kdor pozna njih sestav in razvoj. A načela se razvijajo, tako da danes nočemo imeti le denarnih zjvodov, ki brez določenega načrta poslujejo kakor mrtvi stroj — nabirač, danes zahtevamo zavode s principi, z določenim gospo- darsko — razvojnim delokrogom in pro- gramom. To so uvideli Celjani, in tudi uvažujejo, kajti v' novejšem času snujejo tudi oni posojilnice reill'-3i3enskega, torej odločno poljedelskega značaja, in zasno- vali so si tudi Žadružno zvezo, po- dobno oni v Ljubljani in drugod. Celjani, le še naprej in lotite se tudi drugih za- družnih panog! OJ I. 1894 sem se torej ustanavljajo na Slovenskem posojilnice reiffeisenskega Btstava. Dah, ki se je porodil v Nemčiji, je priäel preko Češke in ostalih avstrijskih dežel tudi do nas. Zavedli smo se, da je bilo zadruzniätvo (le povdarjajmo za sedaj „posojilniätvo"), kakor se je dotlej razvijalo na Slovenskem, brez duže, dasi je na sploh delovalo v dobrobit sloven- skega naroda. Zavedli smo se, da je naš narod pretežno, skoraj izključno polje- delskega značaja in da moramo naže zadružništvo prilagoditi temu značaju, ako hočemo res koristiti svojemu naro- du, ako hočemo res ohraniti ga na rodni zemlji in zaustaviti niegovo izae- Ijevanje v tuje, brezsrčne kraje. To zadražništvo, osobito pa posojilništvo, kakor ga je omislil Roisleisen, ne sloni samo na misli samopomočni, nego tudi na bratoljubni, karitativni misli. „Eden za vse, vsi za enega !" To je železen obroč, ki objema v zadrugah te vrste vse ölane, po večini poljedelskega stanu. Nismo tedaj pojmili še ta osobiti značaj posojilniStva te vrste, mogoče ga ne pojmimo äe danes kakor gre. Vidimo pa, da je koristen, da se najbolj prilega našemu narodu, da mu tudi najbolj prija, in priöakajemo, da pride čas, ko ga za- pojmimo popolnoma, ko lahko o njem porečemo, da „raztresene je ude naše zbral", ko nas združi v enotno c^lo slovensko zadružno organizacijo. Posojilništvo tega sestava ima svoj izvor v Ljubljani, v organizaciji, kjer so ji načelovali dr. Šusteršič, dr. Krek in drugi. Priälo je na Goriško, kjer ga je začel razširjati najprej pokojni dr. Josip Pavlica in ga je spopolnil in ma danes na<5eluje dr. Gregorčič. Prežlo je tudi v I*tro, kjer je dobilo svoja zagovornika v škosa dr. Mahniču in v dr. Laginju. Zmagonosno gre svojo pot, tiho in mirno reformira gospodarsko življenje, sili v narod in ubiažuje polagoma naše poli- tic n e prepire. Pride čas, ko nas bo videla skrb za razvoj tacega zadružništva združene pripadnike raznih po'iticnih strank, raznih stanov, kakor se to godi na Ceškem in drogod ! (Dalje pride.) Razstava ročnih del v „Šolskem Domu". V šolski sobi za umetno veionje in belo šivanje so bili izdelki učenk te Sole in sicer : belo, barvano in pisano krpanje, priproste ženske in moške srajce, po- slednje iz pisane tkanine, katere so nčenke same krojile ; belo vezenje, vaje- nice in različni izdelki v perzijski ä jour tehniki, barvano [vezenje in enakostra- nični križevati ubod. Izdelki učenk druzega oddelka so bili bolj komplicirani in točnejše izvršeni, kar se je razvidilo sesebno na vezenih ženBkih srajcab, na različnih aplikacijah, pointlace, na barvanem vezenju v raz- ličnih slogih, na zlatem vezenju in na slikanju z iglo. Krasen predpečnik v se- ce8ijskem zlogu pričal je o spretnosti učenke Zore Mozetič. Navedena dela in v tern ä. letu izdelani zastavi so pričala o marljivosti učenk in o spretnosti učiteljice ter do- kazali, da se v tej šoli učenke dobro izurijo v beloäivanju, pa tudi lahko iz- delajo najfinejša ročna dela, bodisi za lepšanje sob premožnejših družin, bodisi tudi vsakovrstna dela za cerkve ali društva. V dvorani sole za krojenje in äi- vanje oblek je bilo razstavljenih na klo- peh in po mizah vse polno oblek za 1 do 4 letne otroke in za odrastle ženske, tako zvanih slgaro, empir, predpasnikov reform, spodnjih kril, priprostih in moöno okinčanih, vsakovrstnih bous, povrhnih jopic (angleška fasona) itd. Obleke so bile deloma priprostega kroja brez na- kita (za domačo rabo), deloma po naj- novejšem kroju in nakitah, kakor se je LISTEK. Konfuzelj v Benetkah. (Dalje). „Se mi je zdelo, da se zgodi kaj takega", je klepetala vsa iz sebe, poza- bila je tudi na vso dostojnost in pričela naravnost rjoveti: „Sedaj jih boS pa plačal, precej mi jih plačaj, trideset lir hočem imeti za-nje, drugače bo draga pela". „Figo ti plačam in molči, pazila bi bila, pa bi se ne bilo nič zgodilo, ampak ti si mi nalašč podmaknila jerbas, da sem padel in zgubil konjak. Naj ti plača voznik". Voznik se je držal za trebuh od smeha; zdelo ee mu je, kaj naetane iz tega prepira. „Torej mi jih ne plačaš?", krikne zopet branjevka. „Nikoli", se odreže Konfazelj. „Pa jih boš!" „Nikdar!" „Se nocoj!" „Nikdar, če ne boš molčala, vržem še tebe in jerbas z voza". „O, ti preklenski dedec, ti, še tepel da me boš; misliš, da se te bojim ?¦' Zadnje besede in še sosebno za- frkavanje od voznika je Konfuzlja tako razvnelo, da je hotel pograbitibranjevko za vrat in ji vcepiti rešpekt kar na vozu. Toda babnica je bila bolj hitra; z drugo pa ga je zgrabila za läse tako močno, da je kar zavpiJ. „Coragio, coragio", je sokolil voznik oba bojevnika. Dbogi Konfuzelj ni vedel. kaj naj stori : jeza ga je trla. sram ga je bilo, ker se mu je voznik smejal in boleloga je neznansko. Sicer pa, vleči koga tako neusmiljeno za lase in praskati, kakor je delala branjevka s Konfuzljem, tudi ni karsibodi; in Konfuzelj je imel popolno- ma prav, da je bil jezen in da ga je bolelo. „Nič ne pomaga, rešiti se moram, drugače omedlim", zdihne siromak v ve- likih bolečinah, zgrabi branjevkino roko, ko ga je ta ravno hotela zopet pobožati z nohtmi po obrazu in jo vgrizne za palec, takoj nato ji prisoli še tako zaušnico, da se je slišal odmev vsaj dvesto fcorakov daleč. Babnica je za hip oaupnila in spu- stila nasprotnika, toda takoj je prišla zopet k zavesti in ga hotela pograbiti vnovič. Ali Konfuzelj je to zapazil, zato se bliskoma umaknil z životom nazaj, tako da ga ni dosegla, pri tem pa je zgubil ravnotežje in telebnil po glavi z voza na trdo ceato. „Ben' fatta, ben' fatta", sta se za- krohotali obe branjevki z voznikom vred, videč Konfuzeljevo smolo. Konfuzelj se je tako pobil, da mu je prihajalo kar slabo. Vstal je počasi in hotel zopet na voz. .. Toda tega ni mogel več storiti, ker je voznik kar meni nič, tebi nič pognal konja, da je dirjal kot blisk. „Ferma, ferma", je kriöal Konfuzelj, „e la bicichleta, ejla, ferma, lerma", a pomagalo ni nič. V breznpnem strähn se je spotekel za vozom, kričeč v enomer, „ferma, feimaM. Slednjič pa je opešal, sapa mu je pošla in na smrt truden se je moral ustaviti. Žalostno je gledal za drdrajočim vozom, na katerem se je bliščalo njegovo lepo kolo; s hripavim glasom je kričal na pomoč in klijal nsmiljene ljudi, naj primejo tiate roparje, ki mu hočejo od- peljati njegovo tako lepo, ljubljeno kolo... Toda nihče se ga ni usmilil, nihče ga ni videl; nikogar ni bilo ne blizu ne daleč, ki bi bil dvignil le mezinec v po- moč nesrečnemu Koniuzlju; le luna, bleda luna, ona luna, katera tako koketno sije, četudi nima svoje svetlobe; tista luna, katero je celo sam Konfuzelj v svojih mladih letih, ko je bil idealno za- ljubljen, opeval in ji tožil svoje gorje, je mirno gledala in sijala na ta grozovit prizor. Solnce bi bilo gotovo mrknilo, ker je prepoäteno in ne bi moglo gledati na tako nazaslišano hudobijo ... Konfuzelj se je vrgel od žalosti in iz obupnosti na tla, jokal je kakor dete in se zvijal po cestnem prahu, dokler se ni privalil do roba in se zvrnil v jarek, ki je pa bil k sreči sub. Sirota ni niti zapazil kam je padel, tako hudo ga je pretresla ta nezgoda. „Moje kolo, moje kolo, kam si ti prišlo, o jejä, o jejš", je tulil Konfuzelj, brez tolažbe, brez vtehe« (Dalje pride) razvidilo iz poslednje izišlih števil mod- nih listov „Chic Parisien" in „Wiener Mode". Vse izpostavljeno izdelale so ačenke v 4 poslednjih tednih, ker kar se je med letom izdelalo na tej šoli, odposlalo seje dotičnim naročnikom, oziroma vporabile so učenke za se in za svoje. Izdelale pa so v teku šolskega leta : oblek 101, blnz 124, kril 24, predpasnikov 40, predpasnikov reform 12, oblek za otroke 31, povrhnih jopic in 15 spodnjih kril. Krojne risarije učenk in na črni tabli narisan kroj je kazal metodo, po kateri ee nči krojenje in šivanje oblek na lej soli. Pouk prične z risanjem normalnih krojev. Te kroje reducira učenka po roerah osebe, zatem prenese prirejen kroj na blago, po katerem kroji ter šiva deloma s strojem, deloma na roko, ga primernü nakiti in slednjič zgladi. Vsa razstavljena dela kažejo, da učiteljice skrbno bndijo in gojijo v učen- kah čut točnosti, snage, reda in estetike, da jih napeljnjejo k delavnosti in potr- pežljivosti t. j. k lastnostim vzor ženske. Cela razstava učenških izdelkov je pač jasna priča, da se zavodi „Solskega Doma" lepo razvijajo, da je napredek od leta do lela lepši, da so ačiteljice spretne in marljive, a učenke pridne in delavne. V mirnem zatišju, daleč od poulič- nega hrnpa se ponuja mladiniraznovrsten poak, ki jej je polreben za življenje. Go- riški Slovenci smejo biti ponosni na svoje zavode, katere vzdržujejo z velikimi žrtvami, ter dobro store", da ostanejo zve9ti svoji preteklosti ter äe dalje podpirajo drnštvu, ki je za nje po vsem svojem delovanja največje važnosti in največje koristi. Sikanje doma-čih in tujih sovraž- nikov naj nikogar neodvrne od njegove narodne dolžnosti. Pravi red narodne dolžnosti zahteva, da podpirajmo najprej bližnje, potera še le oddaljene brate, da domačinov ne zamenjamo, četudi pod lepo — pretvezo. Politični preglecL Državni zbor. V petek je poslanska zbornica do- vräila äpecijelno debato o obrtni noveli, nakar je bil ves zakon vsprejet v tretjem čitanju. Posl. zbornica je nato pričela razpravljati o podržavljenja severne že- leznice. Eer je posl. Plantan izstopil iz volilnega odseka, je bil mesto njega iz- voljen v in odsek posl. GabraČek. Zbornica ima danes zopet sejo. Parlamentarne vesti. Danajski listi poročajo, da bode posl. zbornica zborovala lo äe do 21. t. m. Volilni odsek pa bode razpravljal o razdelitvi mandatov in volilnih okrajev za Tirolsko, za Šlezijo za Češko in za Moravsko. Polem se pa državnozborsko zasedanje odloži. Volilni odsek se baje zopet snide dne 4. septembra, posl. zbor- nica pa 11. septembra. Go.sposka zbornica, ki se snide 24. t. m., bo la dan najbrže nujnim potom razpravljala tudi o zakonskem načrtu, tičočem se pokojnin privatnih usluž- bencev. Ogrski državni zbor. V petek je ogrska poslanska zbor- nica vsprejela v tretjem čitanju zakonski načrt o financijelni nagodbi s Hrvatsko. Domače in razne novice. Prcminul jc danes ob 3. uri zjotraj v srančiškanBfcem sarnostanu na Kosta- njevici fr. Kamil Černuta. Pokojnik je bil rojen v Logn na Goriäkem 1. 1836. Preživel je v samoslana skoro 50 let. Pogreb bode jutri. R. 1. P. Za „Solski Dom" so plačali pred- sedništvu : Josip ögon, crkovnik v Gorici 1 K; Teodor Hribar namesto vstopnine k veseh'ci konec leta 2 K; obitelj Kodermnc isto tako 4 K; srednje- šolec v Gorici nabral 437 vinarjev ali 4 K 37 v; France Franke, vikar v Oseku na račun ustanovnine 50 K; Nardin Antonija, trgovka v Gorici 2 K; Fran Marinič, župnik v Kojskem 20 K; trije duhovniki za narodne koleke, ka- terih niso sprejeli 4 K. Mesečnino za jnnij so plačali: dekan in kaplana v cerknem 3 K; Lepold Bolko, deželni poslanec 10 K; Jakob Cf3bular, profeaor v p. 2 K; Josip Cizelj, glavni učitelj 2 K; dr. Josip Der- mastia, odvetniäki koncipijent 1 K; Ivan Drnfovka, trgovec 2 K; Anton Fon, po- sestnik in trgovec 2 K; Fran Finžger, okr. š. nadzornik 4 K; Anton Fras, pro- i'osor 4 K; Mihael Gibrijelčič, deželno- sodni svetnik 2 K; Anton Gvajz, pro- fesor 4 K; Hedžet in Koritnik, trgovca 2 K; Teodor Hribar, po^lovodja v „Kro- jaški zadrugi" 4 K; J G. v Gorici 3 K; Kalin Ivan, deželni oradnik 2 K; Kavčič Franc, posestnik in trgovec 2 K; Kokole Franc, c. kr. višji davčni nadzornik v p. 2 K; Kopač Jernej, svečar 2 K; dr. Ko- vačič Srečko, odvetniški koncipijent 2 K; Ličan Josip, knezo-nadškofijski tajnik 2 K; Mercina Ivan, vadnični učitelj 3 K; Gastav Novak, profesor 2 K; dr. Anton Papež 2 K; dr. Fran Pavletič, odvetnik 5 K; Svetoslav Premrov, vodja „Goriške zveze" 2 K; Fran Setničar, vodja v Alojzijevišču 2 K; France Sivec, vadnični učitelj 2 K; dr. Ivan Sk^t, odvetniški koncipijent 1 K; Anton Šantel, šolski Rvetnik 5 K; Andrej Tabaj, katehet 2 K; Josip Zornik, trgovec 2 K; Fran Žnderšič, profesor 3 K. D i'je so plačale meseönino naslednje gospe in gospodične : Gizela Finžgar, nadzornikova 2 K: Havel Stefanija, uči- teljica 40 vin.; Antonija Hrovatin, nad- učiteljeva 2 K; KauČič Karola, trgovčeva 2 K; Kopač Marija, svečarjeva 5 K; Klančič Milka, učiteljica I K; Pavletič Berta, odvetnikova 2 K; Papež Milen^, prosesorjeva 1 K; Avgusta Šantel, äol- skega svetnika 1 K; letnino pa : Dekleva Ivanka, posestnica 2 K; Drafovka Amalija, trgovčeva 2 K; Pavla Koren, trgovčeva 4 K; Mercina Terezija, učiteljeva 2 K; Poveraj Antonija, kro- jaäkega mojstra 2 K; Strel Adela, urad- nica 2 K; Dekleva Gabrijela, zasebnica 1 K; Dekleva Lavra, gojenka 1 K. Srčna hväla ! (Dalje prih.) Program otvoritveue slavnosti bohinjskc železnice. — O tem pro- gramu smo spregovorili že v zadnji štev. svojega lista par besed. Danes podajamo našim čitateljem §e sledeče podatke. — Otvoritveni vlak okrašen z zelenjem in s zastavami pride na Jesenice v četrtek dne 19. t. m. ob 12. ari 25 m. popoladne. V njem se pripelje nadvojvoda Fran Ferdinand, ki bode zastopal pri otvoritvi cesarja. Na Jesenicah ga bodo pričako- vali knezonadškof goriški, knezoškof Ijabljanski s celim kapiteljem, železniški minister dr. Derschata, poveljnik III. ar- madnega zbora feldcajgmaister pi, Sa- ccovaty, deželni kranjski predsednik, dež. glavar kranjski, vsi župani iz okolice ter drngi civilni in vojaški dostojanstveniki. Po končani predstavi in vsprejema, bode goriški knezon&dškof blagoslovil vlak in železniški tir. Otvoritveni vlak odide potem iz Jesenic ob 1. uri 25 Ustavil se bode na postaji Bled 8 m in ravno toliko tudi na postaji Bo- hinjska Bistrica. Vlak dospe ob 3 uri in 1 minuto na postajo sv. Lucija. Ta bode pričakov&l vlak tržaški namestnik knez Hohenlohe, dnhovščina, župani, šolsku inludina in drugi dostojanstveniki, kakor tudi inženirji, ki so irneli posla pri tem delu gradbe bohinjske železnice. Po kon- čanem pozdravu in vzprejemu nadaljeval bo vlak svojo vožnjo proti Ranalu, ka- mor bode dospel ob 3. uri 24 m. Tu bode pričakoval nadvojvodo voditelj goriškega okr. glavarstva dvorni svetaik grof Attems, dahovščinu, župani šolska mladina itd. Poatavljena bo tarn tudi castna btutnija v Kanalu nastanjenega loviskega bataljona, ki bo izkazala nad- vojvodi ob sviranju cesarske himne cast, kakor je to ob takih prilikah predpisano. Vlak odide potom iz Kanala ob 3. uri 29 m. Ob 3. uri 48 m. prispel bode vlak do solkanskega mostu, kjer se bode ustaviJ, da si nadvojvoda in povabljeni go&tje ogledajo most. Tu bodo predstav- Ijeni nadvojvodi inženirji in sicer državni in oni podjetništva Redlich & Berger, ki so vodili dela in gradbo tega mostu. Na goriško poslajo dospe vlak ob 4. uri in 4 m. Tu bodo pričakovali nad- vojvodo predstojniki civilmh in vojaških oblaBtnij, kakor dež. glavar z deželnimi odborniki, inostni župan, s starešini, vsa mestna duhovačina, poveljnik tuk\ vojažke posadke, itd. itd. kakor tudi äolska mla- dina. Tudi v Gorici bode postavljena na postaji častna vojaška stotnija z godbo. Po dovräenih nagovorih in predütavah, zapustil bo vlak tuk. postajo ob 4. uri 24 m ter nadaljeval svojo vožnjo v Ri- hemberg, kjer se bo vlak tudi ustavil, prisel bo ob 4. uri 50 m. Tu bode pri- j čakovala nadvojvodo duhovačinu, župani in starešine, učiteljstvo «t šolsko mladino itd. Ravno tako se ustavi vlak tudi v Štanjela, kamor dospe ob 5. uri 13 mi- nut in kjer bodo istotako kakor v Ri- hembergu pričnkovali nadvojvodo župani učitelji s šolsko mladino in dragi. Vlak bode konečno dospel v Trst ob 6. uri. V Trstu bode pričakoval nad- vojvodo Frana Ferdinanda nadvojvoda Ladovik Salvator, mestni župan z mest- nimi svetovalci, kakor tudi vsi predstoj- niki in zastopniki civilnih in vojaških oblastnij. Tu bode pričakoval nadvojvodo tndi tržaški škof z duhovšcino. Po končanih običajnih nagovorih in preMavah se bode odpeljal nadvojvoda z drugimi odličnimi gosti v namestništveno palačo, kjor n.u bodo predstavljeni rnzni dostojanstveniki. 01) 9. uri in pol pa bode tu slavnostni banket. Sloveiici in «lovesna otvoritev bohiDJske železuice. — Ker so izginili slovenski narod žaljivi nemško laški na- pisi na goriäkem kolodvoru, je s tem^od- padel glavni povod, ki hi dovel Slovence do tega, da bi vprizorili pri slovesni otvoritvi nove ž< leznice pasivno rezi- stenco, to je, da bi se ne udeležili ofici- jelno te otvoritve. Slavnostno otvoritve bohinjske železnice se torej Slovonci — udeležimo, ali dokazati moramo pri ti priliki vsem udeltžencem, da se vozijo vseskozi po slovenski zemlji. Zato pa pozivljamo našo občine in sploh naše ljudstvo, da razobesi ta dan ob vsi progi kolikor največ mogoče slovenskih zastav. Vsi nagovori našega duhovenstva, naših županov in drugih naših zastopnikov, ki bodo predstavljeni nadvojvodi Franu Ferdinandu, ki* nadomestuje pri ti priliki samega cesarja, naj bodo izključno le slovenski, in sploh nastopajmo tako ka- kor nastopa pri tuki priliki vsak drugi narod, ki so zlveiU svojih* pravic. Naš nastop bodi sicer dostojen, ali objednem tuoi povsem odločen. L3 na tak način nas bodo spoštovali in temu v dokaz naj nam služi ravno dejstvo, da so se jedino le vsled nasega složnega in od- ločnega nr.stopa odstranili žaljivi in iz- zivnjoči napisi na goriški postaji. Naplsi na državnein kolodvoru. — Vsi napisi, razun imena kolodvora, so bili napravljeni v treh jezikih. Sle- dili pa so napisi „G ö r z - G o r i z i a", kar je razburilo vse slovensko ljudstvo naše dežele. Ljudstvo je zahtevalo naj- odločnejši protest proti toliki žalitvi, — in združeni slovenski stranki sta sklicali za preteklo nedeljo devet shodov. V soboto pa je vlada dala odstra- niti vse žaljive napise, — in iz pričetih pogajanj smo dobili prepričanje, da se dvojezični napisi ne vrnejo več, — še več, da se to vprašanje končno reši v našo zadovoljnost. S tem je odpadel razlog, ki je dal povod, da so se sklicali javni shodi. In ker so isti mirodajni krogi, ki so pred- lagali odstranitev dvojezičnih napisov, na doseženi vspeh nujno predlagali, naj se shodi prekličejo, se je to tudi zgodilo. Ne bodemo tu naštevali vseh raz- logov, ki so vplivali, da so se shodi odpovedali. Rečemo le toliko, da naj- višja korist našega naroda je zahtevala v najbolj kritičnem trenutku — hladnega razuina! Kdor je imel s shodi še po- stranske namene, taseveda ni zadovoljen, da so se mur ponesrečili. Toda noben trezen politik ni smel prezreti možnosti hudih, daleč segajočih posledic, ako bi se shodi vršili, dasi ne več v prvotnem obsegu. Doseženi vspeh — ni majheii. Predno mogočna vlada kapituluje tako, kakor se je zgodilo v tem slučaju, je treba že močne roke, ki jo v to prlsili. Od svojih somišljenikov zahtevamo z vso pravico, da solidarno z nami odo- brijo vse korake, ki so se storili v tem pogledu, in dokažejo tako, da so trezni politiki. Gorlški tnestni očctje in napisi uagoriški postaji. — Pripovedujejo nam, da so se zbrali sinoči gorišSd mostni očetje na posvetovanje in sicör šo precej pozno. Predmet posvetovanja so bili baje napisi na goriški postaji. Gjriški mestni očetje so baje sklenili, da 89 gor. mestni zastop ne udeleži otvoritvenih ?lovesnostih, ako ne bode do četrtka ital. napisa na goriški postaji. Seveda nimamo mi nicesar proti ital. napisu, ako bode stal poleg njega tudi slovenski napi?-. 1/roiMtcv bohinjske železnice javnemu promctn. — Bohinjska že- jeznica od Jesenic do Trsta se izroči javnemu prometa dne 23. t. m. Na ve- čini postaj bo tadan odprt popoln pro- met za blago in za osebe, na nekaterih postajah bo pa promet glede blüga ne- koliko omejen Na postaji Grahovo pa prične promet za osebe kakor tudi za t.lago se-le tedaj, ko bode dovršena do- voznu cesta. — Tako čitamo v tržašfeem „Piccolu14. Vabilo. — P. n. gg. člani veteran- skega društva za Goriško Gradiščansko so nljudno vabljeni, da se zberejo ter poklonijo go?podu nadvojvodu Francu Fer- dinandu o priliki njega navzočnosti v Gorici pri otvoritvi Bohinjske železnice dne 19. t. m. Zbirališče : Gorica, za uni- formirano nlica Alvarez St. 11 ob 2l/2 uri popoludne in za neuniformirane na postaji omenjene železnice ob 3. uri popoludne. Izid zrelostne preskn^ajo na c. kr. izobraževališčn v Gorici, dovršene | dne 14. julija 1906. 1.) OdHčne za ljudake sole s slov. in nem^kim učnim jezikom : G.ca Gabri- jelčič Milica, Škerjanc Josipina in Turšič Hermina ; 2.) Odlične zh nem3ke in zrele za slov. ljudske sole: G.ca Abram Enna, Bezjak Ana ; 3.) Odlične za slov. in zrele za nemške ljudske Sole: G.ca Pipan Tereza, Šfcet Marija, Vadnjal Lavoslava ; 4.) Zrele z nemškim in slov. učnim jexikom: G. Bellinger Gizella, Ggoj Te- reziju, Galin Ljudmila, Heren Marta, Kocmat Marija, Mervic Doroteja, Murgel Krna, Rolich Stefanija, Sedej Ana, Šantel Danica, Vittori Gabrijela, Vončina Josipa. 5.) Zrele te slov. učnim jezikom: G.ca Brišnik Ana, Kregar Marija, MariniÖ Josipa, Mikuluž Gabrijela, Perin Ana, Pogorel Stefanija, PoljŠak Srečka, Pre- šeren Helena, Ress Avgasta, Sterniše Ema, Vouk Emilija. Ena kandidatinja je padla za dva meseca iz enega predmeta* Sklep šolskega leta. — Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Podgori pri Gorici je končalo šolsko leto 1905-06. dne 14. julija t. I. Prihodnje šolsko leto se prične dne 17. septembra. V ta zavod se sprejemajo kropki in zdravi dečki, ki so dosr-gli 14-leto svoje starosti in so dovršili z dobrim vspehom ljudsko solo ali pa kak razred srednjih šol ter se žele posvetiti učiteljskemu stanu. Podrobnosti glede vpisovanja v ta zavod so pravočasno objavijo. Porazdelilev ilalijanskih man- datov na Primorskem v odscku za vo- lilno preosnovo se je izvršila v soglasju z naäimi poslanci v „Slovanski zvezi", posebno po prizudevanju klubovega na- čelnika dr. Šustersiča in načelnika češ- kega kluba dr. Kramafa. Profesor Spinčič se je obrnil v tem oziru do svojih so- miäljenikov v Istri in v Trsta, ki so raz- delitvi pritrdili, ko jim je bila stvar po- jašnjena. Število italijanskih državnozbor- skih mandatov 18 ostane nespremenjeno ; ali 1 tržaški mandat se prenese v Istro in 1 južnotirolski se prenese na Goriäko, tako da Trst in južno Tirolsko dobita po en mandat manje, nego jim je bilo namenjeno. Slovani so sklenili z Italijani kompromis, ker je bila volilna reforma vslod nemškega postopanja in italijanske obstrukcije v nevarnosti, ker ni bilo iz- ključno, da se Italijanom vstreže na škodo Slovanov, to je z zmanjšanjem njih man- datov, in ker so Slovani dobili kompen- zacije, ki so bile mogoče. V tej luči dobi stvar vse drugo lice, nego se je s po- četka sodilo. Zato imenuje „Slovenec'1 ta kompromis srečno taktično potezo za volilno reformo. Popravek. — V dopisa od Sv. Lu- cije, katerega smo priobčili v jedni zadnjih številk svojega lista, je bilo rečeno med drugim, da jo vinski trgovec žid Bolassia, zaprl tamošnji svoj vinski magazin, ter da je priäla vsled tega jedna slovenska družina ob kruh. G. Amadio Bolalfio nam je doposlal vsled tega popravek, češ, naj bi ga priobčili v svojem liätu v sraislu § 19. tisk. zakona. No, na podlagi omenje- nega paragrafa tisk. z^kona bi mi lahko popravek vrgli v koš, ali ker nočemo nobenemu delati krivice, navedemo naj tu, da nam g. BolaHio piše, da je svoj vinski magazin pri Sv. Luciji le začaano zaprl in da se nahaja oni uslužbenoc, ki si je služjl kruh v magazinu pri Sv. Lu- ciji, še vedao v službi pri g. BolaiTiu. Koliko časa rabi, da pride do- pisnica iz Avč v Lig. — Pod tem na- slovom smo prejeli to-le vrstice, katere tudi objavljamo: Moj brat je poslal dne 17. marca t. 1. svoji sestri dopisnico, s katero ji je castital k godu, a dopisnico je prejela setstra še-le 15. t. m. To je pač grda nemarnost dotičnega pošlnega urada. Ako se äe kedaj kaj takelt do- godi, prisiljeni bodemo pritožiti sa pri c. kr. poštnem ravnateljstvu. Pod vlak se je. vrgel v soboto blizn postaje Villa Vicentina 20-letni Peles iz Rude. Vlak mu je odtrgal glavo od trupla. Nesrečnož storil je ta korak baje zaradi tega, ker je bil njegov oče radi grdega nenravnega zloiina ob^ojen na več meäecev ječe. Nesreča. — V petek zjutraj si je zmečkal delavec Anton KoIdI, ki dela pri zgradbi nove cerkve v Banjšicah, sreioji prst leve roke, ko je nakladal kamenje na neki voz. Prise! se j« zdravit v tuk. bolnišnico. Aretirali so v soboto onega tato, ki je, kakor smo zadnjič porodali, v če- trtek popoladne ukradßl neko kolo v veži hiše St. 1 v Magistratni ulic\ Na policiji so spoznali v njem 31-lotnega Miroslava Lasič iz Renč. Predno so ga pa zasačili, je napravil Lasič v neki gostilni v ulici Morelli dolg ter zastavil v ta namen ukradono kolo krčmarju. Izvanredni občni zbor kolesar- skega draätva „Gorioa" se bo vrSil v sredo ob 8\\> zvečer v drnštvenih prostorih pri „zlatem Jelenu". Dnevni red: letošnja draštvena dirka. K obilni udeležbi vabi Odbor. Kolesarsko društvo „Gorica", napravi v nedeljo dne 22. I. rn. izlet v Vipavo. — OJhod izpred kavarne „Cen- tral" točno ob 6 nri zjutraj. Natančni vspored se naznani v soboto. Mlatl žopiii tat, — V nedeljo po- polndne je bilo na cesti proti pokopa- lišču jako živahno. Med množico se je zibiil tudi še precej postaren tnož, ki si ga je nekoiiko preveč privoščil. Sedem- najstletni M.ha Jenäek, znani malopridnež, porabil pa je to priliko, ter je izmaknil pijanema možu rnošnjiček iz žepa, v ka- terem se je nahajalo 6 K. Uboj. — V nedeljo vrnil se je iz Gorice v svojo vas Horn pri Šmartnem 42-!etni Josip Manrič, ki je ^ez dan v Gorici popival. Mesto, da bi šel prišedši v domačo vas spat, podal se je Maurič Se v krčmo, kjer je naäel nekega so- vaščana, ki je bil tudi pijan. Mid njima nkstal je kmalu prepir in iz prepira nastal je ludi krvav pretep. Obdelovati sta se začela Maurič in njegov sovaščan z noži in prišlo je takodaleč, da je svojemu nasprotniku Muarič prerezal vrat, lako, da je nesrečnež koj izdahail svojo dašo. Devctnajstkrat ranjeu z nožcm je bil v nedeljo v Nabrežini 35-Ietni že- lezniški čuvaj Pleteršek. [Ranil ga je tat, ki mu je botel odnesti iz öebelnjaka panje. Pleteršeka so prepeljali v tržaško bolnišnico, tata pa niso šo prišli na sled. Okrožnica vsem obfliiskim upra- vam dežele. — Razpisuje se zabeležba za cepljenke na amerikanskih trtah Riparie Pürtalis in Rapestris monticole, pripravljene po sistemn prisilnega kalenja v deželni trtaici v Sv. Roku (Gbrica) za dobo copljenja 1906—1907. Na Ripariji Portali* in Rapestris Monticoli so se cepile te-le vrste trt : 1. Gepiči ua Ripuri-ji Portalis : a) belo grozdje: Beli Chasselas, Früh von der Lahn. «Ramenu rebula, Zslena re- bula, M&lvazija, Italijanski rizling, Renški rizling, Sanvignon blanc, Verdue, Pinot (burgandec), Traminer. b) črno grozdje : Barbera, Gabernet Sauvignon, Modra frankinja, Pinot (bur- gundec), Refoäk (kraški terao), Refoäk (domači), Refoäk (istraki), Frontignan, Negrara, Marzemin, Teroldego, Piqae poule, Merlot, Combinella. 2. Gepiči na Rupestria Monticoli : a) belo grozdje: Bali Chasaelas, Glera, Ramena rebula, Slankamenka, Pinot (bnrgundec), Italijanski rizling, Renäki rizling, Sauvignon blanc,Verduc,Traminer. b) črno grozdje: Gabernet Sau- vignon, Modra frankinja, Pinot (burgun- dec), Rolosk (kraški teran) Rehšk (do- mači), Alicante, Frontignan. Vsakdo ki se hoče zaznamovali za nakap cepljenk v deželni ttnici, ima predložiti pri deželnem odboru nalično vlogo ki ima obsegati : 1 vrsto cepiča, in ali cepljenega na Ripari-ji Portalis ali na Rupestns Monticoli, kakor tudi množino vaake posamezne vrste cepljenk, ki jih želi kupiti. 2. ali nameruje vzeti cepljenke jeseni ali spomladi. Cena znaša 12 vinarjev za vsako enoletno copljenbo, ali 12 kron za vsakili 100 cepljenk, koje se dvignejo jeseni leta 1906 in 14 vinarjev za vsako cepljenko ali 14 kron za vsakih 100 cepljenk koje se bode dvignile spomladi leta 1907. Za cene, ki se določijo za cepljenke, bode moral priti vsak küpec po naro- ceiio blago v deželno trtnico v časa, ki se v to določi od deželncg* odbora toli za oddajo v jeseni. koli za üddajo v spomladi. Vsako naročiio potrdi deželni odbor posamezno • naročniki bodo imeli plaöati tudi kot zadavek (aro) 15"/0 od svote dejanski sprejetega naročila, in sicer tekom 8 dni po prejeinn potrdila, da so je dotični naročnik ^abeležil. Zädavek se plača deželni blagajni, katera izroči dotično pobotnico. Morebitne stroške za odpoäiljatev cepljenk piačajo naroöniki. Naročnikom se zaračunijo tadi strošfei za skladanjo in sicer 1 krona za tisoč ali manj cepljenk. Nalaga se občinskim zastopom, da razglase to okrožnico v svrho, da 8 lühko vsakdo, ki se za to zanima, pri- dobi koristi, ki jih nudi vinorojcern brez slremljenja za dobičkcm ustanovljena deželna trtnica, v katerej se pripravljajo dobre cepljenke za obnovite7 vinogradov, kar je najboljše sredstvo, da se omeji aničujoče delovanje liloksere. Zajedno se pošlje istemu primerno število to okrožnico, ki so ima razdeliti med interesente. Nal«ga se občinskim npravam, da nabirajo morebitne prošnje za zabeležbo in jih potem predložijo deželnema odboro. C°pljenke se lahko naročajo s pri- loženimi tiskovinami. Opaža se iatočasno, da si deželno trtnico v Podturna lahko vsakdo vsaki dan ogleda ; treba je v to svrho pred- staviti se nadzorovalnemu osobja. Dnižbi sv. Cirila m Hetoda v Ljubljani je oddala domača pivovarna „G. Auerjevih dedičev v Ljobljani" prvi prispevek od prodanega piva v korist naäo družbe v zneäku 501 K 12 v. Ako bodo Slovenci razumeli kiic „S?oji k svojim'* tadi dejansko, aparno, da dose- žemo v kratkem večje vspehe iz do- hodkov dražbinega piva. Zsto Va-i va- bimo ponovno: Zahtevajte povsod pivo iz pivovarne „G. Auerjevih dedičev v Ljabljani", ker podpirato s tem sloven- skega podjetnika in objednem na.^o äolsko dražbo. Ncnavaduo buron javcn sliod. — V Ljubljani j-ta sklicala v četrtek dne 12. t. m. dr. Tavčar in dr. Triller javni shod v tamoänjem „Mestnem doma". Na tem shodu se je razpravljalo o volilni reformi, in so hoteli kranjski liberalci v prvi vrsti nastopati proti dr.1 Ivanu Šusteršiču, češ, da je on kriv, da niso koroški Slovenci vdobili drugega mandata. Na ta shod pa jo prišlo toliko delavcev iz vrst krščanskih 3ocijalcev in socijalnih demokratov, da so imeli ti na njem večino. Prvi govornik je bil dr. Triller, a ugovarjanja in medklicev od strani kräcanskih socijalcev in soc. de- mokratov, je bilo tako, da je moral dr. Triller večkrat pretrgati svoj govor. Raz- bnrjenost je naraščala med adeleženci shoda vedno bolj, pos^bno pa zaradi tega, ker so hoteli liberalci po vsi sili in veö- krat iz dvorane pognati „Slovenčevega" glavnega sotrudnika Štefeta in še par drngih neljabih jirn oseb, kar «e jim pa ni posrečilo, ker lega kräcanski socijalci in soc. demokratje niso dovoliJi. Priälo je večkrat do ruvanja in su?anja. Ko so pa hoteli prečitati resolacijo, kaiero je predlagal dr. Triller, prišlo je hkratu do strašnega pretepa. Stolice so začeli me- tati po dvorani drug proti drugemu in in padati so začele po hrbtth palico in pesti, tako, da je moral vladni komisar shod zakljnčiti. Liberalci so se prepričali, da niti v Ljubljani ne morejo več pri- rejati javnih shodov. Samomor blagajuika „Glasbcnc ülatlce" v Ljubljani. — Minoli teden si je trgovec Pavel Lozar, ki je bil ob- jednem tadi blagajnik „Glasbene Matice", prerezal žile in je vsled tega tudi umrl. Povod samomoru so dale neugodne st- nancijelne razmere, v katerih se je Lozar nahajaJ. V pismu, katerega je pred smrtjo sam napisal, je razvidno, da je nesrečni samomorilec zabil, da bi svoje upnike nekoiiko potolažil, tadi tuj denar, med tem tudi denar „Glasbene Matice", katerega je porabil po trditvah „Slov. Naroda" kakih 6.000 kron, po trditvah dragih ljudi pa celo 12.000 kron. Po- kojnik je bil goreč pristaä kmn.ske li- beralne stranke. V pismu, katero je spi- sitl pokojnik, je namreč med drugim tudi rečeno: Sei sem v armado — — toda nehote. Skrb za hirajočega oöeta, ki bi mu sodnija naložila zaradi krivde zapor, me je spravila tako daleö, da sem z*col izposojevati trgovini — in to brez ved- noati očotove — vsote, ki so sproti za- dostovale, da so se premnoge ckaektt- cije ustavljale. To pismo je priobč-II sam „Slov. Narod". Ker pozivlje „Slovenski Narodu na odgovor in nadzorstvo „Glaabene Matico-1, d^stavlja „Slovenec" k tema to-le opazko: ,,G!asbena Matica" je naroino društvo, katerega namen je sarno gojiti ametnost. V tem oziru smo jo vedno podpirali in jo bomo še nadalje. A ü- beralna klika Ijubljanska jo skl enila dru- gače. Dr. TavČer je pritiral svoje Mo- hikancö na občni zbor leta 1899 in je ta s smedko v astih v svoji peevzetni aroganci diktiral: „Klerikalco vua!1' Li- beralna klika je pri tem naskoka vsilila „G.'asbeni Matici" čisto liberalen odbor, predsednik je bil dr. Ferjanöid. Poteno je bil izvoljen Svetßk. Od tega časa jc bilo aijžin) dofraudirati v „Matici". Lozar je bil vsemogočni blagajnik, ki se mu ni nihče opal prste gledati, ker je bil Ilberalec in ker e terorizem „Na- rodove" klike vgnal vse tako v kozji rog, da se ni drznil nihče niti blagajne skontrirati. Tadi Lozar ni bil sam na sebi na- pačen človek, ampak je imel marsikatero simpatično lastnost. A izpridil ga je — da gov~>rimo moderno —: milieu, v ka- terem je živel, po domače —: koram- pirana „Narodova" klika, ki vsekogar izpridi, kdor vanjo zaide, kakor je raz- vidno iz pisma Lozarjevega, je on jemal iz blagajne leta in leta, a ni bila le tr- govina tisto žrelo, v katero je metal. Bilo je še drugo žrelo, in to vedo oni, ki so mu pomagali denar zapravljati. Odbor slov. kat. akad. društva „Dstilica" prosi, da se naslavljajo od 15. septembra t. 1. vsa pisma in vse po- šiljatve društvu na tč. predsednika, phil. Mirka B.jžiča, Idrija, Kranjsko, ker vodi sam korespondenco. Za odbor: Božič Modic tč. predsednik za tč. tajnika Kujfževnost iu iimetuost. — Rav- nokar je izäla v katoliški tiskarni v Ljubljani pesnika Silvina Sardenka pes- niška zbirka pod naslovonr» „Roma". Zbirka obsega 116 strani in stane lično vezana v platno 3 K 20 vin. — NaroČa se v katoliški bukvarni v Ljubljani. V§led komarjevoga pika umrl. — V soboto je umrl v Pulju vsled ko- marjevega pika stotnik topničarBkega polk«. St. 4 Andrej pl. Slivnik iz Mari- bora, a rojen v Trstu. Tri dni pred gmrtjo ga je namreč vpičil komar. fljdovsho - vipausho podružnica „Slov. plan. društva". (Dalje). Na demo od Triglava se vleče proti vzhoda cela veriga gorovja, kakor Crnaprst, Karnske gore in Karavanke na Kranjskem. Precej pod nami, proti vzhoda se razproatira občina Vojsko, in tja naprej zapazimo ljubljansko barje, in če je zrak eist, tadi Ijubljanski grad. Iz Idrijake kotlice se vali megla in dim ; znamenje, aa je tam znamenito rudarsko mesto živega srebra. Vodijo se idrijski erarsfd gozdovi, ki so reservirani za tamkajšnji rudnik; črni Javornik in Snežnik, iz ka- terega se vsako toliko časa prikrade v trnovski gozd kak koBmatinec, da vsled zgodovinskih virov preišče razvaline brlogov svojih pradedov — to so : „Med- vedje jame" pod Golaki. Ker je obzor veliko večji nego s Kuclja, vidimo veliko dalje na okrog. Oko se ne more nagle- dati toliko božjih čudežev, ki jih vidiä z Golakov. S senozeäkega Golaka gremo po nas zaznamovanej stezici vedno po grebenu proti vzhoda na Srednji Golak. Na tem raste največ planink. Pot nada- Ijujemo po znamenjih proti Velikemu Golaka, ki pa je najnižji. Med Srednjim in Velikim Golakom je prelaz „Vratca". To so v resnici vratc«. Na straneh Go- laki, na severu strahovit prepad, a na južni strani udrta kotlina, po katerej pelje, po našej podružnici markirana pot vedno po gozdu na Dol, do hiäe Krapež, kjer je tudi gostilna. Od tukaj do Predmeje jo 20 minut hoda. To je druga pot aa Golake, s katerih je enako veličasten razgled. Tretji znamenit razgled vTrnovskem gozdu je „Zeloni robM v Smrftkovi dragi. Ob cesti in po dragi je pragozd samih smrek, in že kraj kaže, da so naši stari imenitno pogodili z imenom — Smre- kova dragä, Iz Strgarijskega hriba hodimo po lepej, vodoravnej cesti, ob kateri aro- čamo semlertja naša rdeča znamenja, do Križišča. Na kamnu beremo : Na Lokve — na levo; proti Idriji — na desno. Nasa znamenja kažejo, da moramo po cesti, ki pelje proti Idriji. V 8 rai- nutah smo pri drugem križišču. Širja cesta kaže na desno proti Idriji, a ožja na levo proti Zelenem robu. Ko napr,i- vimo še 20 korakov, vidimo pod ceato v prijaznej dolinici „Anino kočo(Annen- hütte), ki ima za seboj kaj znamonito zgodovino. Kočo je mtanovil nepozabni oskrbnik Jarisch ; kratü jo je na ime svoje in neke drage visoke gospe. Koča je polovica zidana, polovica leaena in z lesom pokrita. V njej sti d/e sobi in kuhinja, ki ima lep ätedilnik, mala klet in podstreäje. Pred kočo je umeten vodnjak. Preskrbljena je koča s potrobnj opravo in š-> celo mala knjižnica se tu nahaja. Koča je zavetišče dotičnemu gozdarju, ki ima ta del gozda^v oskrbi, a tudi lovci imajo tu svoj dorn, sosebno oni, ki hodijo na divjega petelina. Mnogo znamenite gospode se je že tu veselilo in uživala udobnosti, ki jih nudi ta mirni kotiček sredi morja drevo3 v dražbi krilatcev, ki izvajajo najkrasnejše melociije. Tadi angležki princ in sedanji kralj, ter francoski preteali?nt grof Chanbort sta bivala v tej koči. — Ko smo se oddahnili pri mizi zunaj koče, ali na „štrozaku" v koči, mahnemo jo po zaznamovani stezici proti Zelenem robu. To stezico rtyio markirali tudi mi. Ko hodimo po vijaga^ti stezici in po dobro obraäcenem gozda 20 minut, se naenkrat zasveti nad nami modro nebo. Gozda izmanjka; še dva skoka in niti korak več. — Kakor bi trenil se odpre pred nami tako mičen razgled, da moramo hote ali nehote vsklikniti. Zeleni rob 1339 m je rob navpič- nih trebaških step, kjor ima divja koza varno zavelje. Večkrut se prigodi, da se pripase ta divja in phiha žival celo na Zeleni rob in lansko leto se mi jo po- srečilo, da som ravno iz tega kraja enej pihnil luö življenja, a drugo samo ob- strelil, ki je pa pobegnila z pabeSeno glavo v strmo in cloveku nepristopno robovje Ta razgled je tem bolj zna- menit, ker je dostopen vsakej, äe tako nežnej nožici. Pod nami leži občin8. (Dalje prih.) Loterijske številke. \\. julija. Dunaj......80 47 73 32 63 Gradoc......32 19 31 15 85 Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica h.i. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. ^ občinstvu. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavničo^ v Gorici i® na Kornju št. II. Zavod za slikanje na slii, EDVARD STUHL, Gradec, Annenstrasse No. 39. izdnliije sllkana okna. za eepkve in hiše v raznih slogih. 1'odpisa... ; št(>i<> v prijetno doJxiu.: firmo ZLi sl:kču.. .1 g. lidvarda s 1 . \z Graikii v v:;•!<; n iru pripoiosiili V '. ; . šnji novi (•¦ i kvi y ono- vani »tsp ,<¦. pri- skrl J virii I i-.:^ na o- kn... v ?{.'( i, , zado- v(%!;iivJbt' ii. ; ( po pri- ii r;ii cti.i i.i ic!jsJ; ciidv^t. > ilrežii i si«»ricit • .9. (1 , ni bra 19UO. J Kosovel, kural. ¦-•p.il Edvard Sluhl, ..i slikar za cer- ¦ . - ..( )kna iz (Jradca, I .-jt..vil je v tukajšnji pii jrfki ccrkvi sv. lva- -i K stnika pet v res- aci Jepih okon. Barve e , rav lcpo vjeinajo .so tudi svithi. Kor li ciüia. oknom ni provisoka, lchko \\~\w- novanepi ^ospoda toplo priporoca.ni vscm rcrkvciiini oskrbnišlvom, ko bi prilika doncsla. da bi taka okria napravljali. V Čnpovanu, dim 25. soptombra 1901. J. Rejec, župnik. Takili priznavanj imam pročasliti duliov- uiini na razpolago še dokaj. Uliudno so priporočam Ed. Stuhl. Df||o|#|l Spomiiijajte se o vs.aki . nUjal\l.priliki „šolskega doma". ' Rojohi! hupujte narodni koleh „Solskega Doma". Ivan Bednarik priporoea svojo knjigoveznico v Uorici ulica Vetturini St. 3. »Cenfralna posojiluiea, registrovana zadruga v (Joriei, uliea Yctturini St. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 no mesečna odplačila v pctiti letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakib 100 K glavnice 2 K.na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menice po S1|2°|0l no vknjižbo po S°|o z ^io upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. Objava. Naznanja se, da je sklenilo varustvo deželnega hi- potecnega zavoda v svoji seji due 7. julija t. 1., da se podaljsa rok za vplačevanje poluletnih obrokov, ne da hi se racunale zamudnc obresti, od 8 na 15 dni. i Po preteku tega roka se bodo racunale zamudne obresti od dne, ki sledi dospelosti obroka. | i Ravnateljstvo deželnega hipotečnega zavoda. Rojaki, spominjajte se o vsaki priliki „Solskega Doma". IV. UblllllUlbl Erfltierfittasse pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelstvo. Mlinu za sad jo in grozdje, stiskalnice za sadjo in grozdji1. škropilnice, poljska orodja, stiskalnico za seno, mlaliltiice, vitlc, trijerje, čistilnice za žito, Iuščilnicu za koruzo, slamoreznice, stroj za rozanjc rope, inline za golanjo, kotlo za kuhanjo k'ajo, sesalko za vodnjako in pnoj-nicc, vodovode, železiio cevi, svinceno cevi. o o o o o loskarje itd. Vse z v«'člsi pošiljatveni stroški. Dobiva se v vseh lekarnah „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunaiska cesta 19 — v Medjatov mš v pritiičju — Dunajska cesta 19 Vsi>rejeiiia: 1. Zavarovanja vsakovrstuih poslopij, premicnin in pridelkov proti požarni skodi; 2. Zavarovanja zvonov proti vsakc-ršni poskod- bi in 3. Zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno za- varovalnieo na Dunajn za življenje in za nezs;ode. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zava- rovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Taedina slovenska zavarovalnica sprejema aavarovan/e pod tako ugodnimipogoji, dase lahko meriz vsako drugo zavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provziji nastavljajo spoštovane osebeza tazaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem popolno varnost. 90T Svoji k svojim! "Wl Glavno zastopstvo za Trst Goriško in Istro pri g. Dragotinu STAREC, Trst, Via Valdirivo 16. Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!