List za šolo in dom. Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za celo leto S gld.. za pol leta 1 jrld. 00 kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. -Ha anonime dopise se ne ozira. — Kokopisi in na oeeno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (fvanklranii uredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa upravništvu: lteiserstrasse 8 v Mariboru. — Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se enkrat natisne 15 kr. Vsebina. Črtice o zdravoslovju. — Kvintilijanovi nazori o vzgoji značaja. — Slovesno otvorenjo brv. ne. doma. — Izleti po Zgornji Savinjski dolini - Občni zbor ..Narodne šole" v Ljubljani. — Književno poročilo. — Iz »zaveze slov. učiteljskih društev". — Dopisi. '— V spomin. — Spremembe pri učiteljstvo. — Razne stvari. — Inserati. Črtice o zdravoslovju. (Spisuje Simon Meglic.) (Dalje.) človek potrebuje v vsaki starosti na uro 31 gramov kisleca a izpuhti 40 gramov ogljenčeve kisline ter 20 gramov vodene pare. Lehko si tedaj predstavimo kakovost zraka v zaprtih ali slabo prezračenih od množice ljudi vporabljenih prostorih. Kakemu zraku so naši otroci v šolskih sobah izpostavljeni, kjer se nahaja do 10 pro mile ogljenčeve kisline, ko zdravoslovje že 1/2 pro mile smatra zdravju škodljivo. Pomislite, da je v naših šolskih sobah navadno po 80 in več otrok. Šolske sobe so pretesne, prenizke, največ pa slabo ali prav nič prevetrene in zraven še onečiščene po ogeljskem ali premogovem hlapu, (ker nima peč dobrega prepuha, ali če se je zaklopnica prezgodaj zaprla.) Navadno dahne otrok v jedni minuti 14—16 krat. tedaj 80 otrok za jedno uro 67.200 do 76.800krat. Priznati moramo, da je taki vrhu tega še po kožnem izparivanju in po drugih ne ravno prijetnih vonjavah izprideni vzduh šel že večkrat skozi pljuča, da je tedaj čisto pokvarjen že v jedni uri, in da morajo postati otroci malokrvni, nervozni, na pljučah bolehni in — da hirajo. — Znano je, da so listnate rastline prirodne čistilke pokvarjenega zraka v šolskih sobah. Prva preosnova našega šolstva naj bi tedaj, glede zdravoslovja bila ta, da se šolske sobe vestno ter večkrat na dan prevetrijo in da se postavijo v posamezne šolske sobe natančno kažoči zrakomeri. S to preosnovo bi se največ v okom prišlo znani mrljivosti 45% šolskih otrok (od 10.—25. leta) in tudi učiteljem bi se morala prikupiti že glede njihove 401etne služnine do vpokojenja. Glede zboljšanja šolskega zraka priporoča se tudi, da se tla dobro s katranom namažejo. A tudi v poznejem življenju, po šolski dobi, je človek izpostavljen raznim škodljivim vplivom po dihanju slabega zraka Znano je, da človek ne izpuhti svoje iztrebke samo skozi zunanjo kožo, teinuč tudi po sluznicah, tedaj tudi po dihanju. Kako občutljiv je človek proti neokusno pripravljenim jedilom, proti nesnažnemu perilu! Kako nerad se koplje v druščini v javni kopeli! — Kako složno in ne misle na svoje zdravje pa sodi isti človek uro za uro v nezdravi, po luči in plinovih plamenih, z ogeljskitn in preraogovira hlapom, Današnji list ima '/, pole priloge, -apg 19 se smrdljivim tabakom in drugimi nič manj prijetno dišečimi sopuhi napolnjeni gostilniški sobi ali kavarni. Kdor pozna pravo vrednost dobrega zraka, ne zapo-pade, kako se še taki prostori zarad razvedrenja obiskujejo. Občutljivi ljudje bolehajo vsled tega pogostoma na omotici, srčnem vtripu, tesnoti in glavobolu. Tako zraku sovražno življenje pa povzroči, da se imoviti meščanje na letovišča in kopališča podajo, a manj imoviti pa si v jednaki meri v tem lehko pomagajo, da svoje prebivališče prav pogostoma prevetrujejo, da gredo kolikor mogoče večkrat na prosto, v vrte, na izlete itd. Kdo zamore dvomiti o resnici izjave, katero že Plinius z besedami izrazi: „Vsa živa bilja, izjemom človeka, vedo sama ob sebi, kaj je potrebno njihovem zdravju." Do sedaj potrudil sem se dokazati, kaj naj človek diha, kaj je sveži, čisti zrak. Da se pa človek v polni meri istega posluži, mora tisti organ, naj že bode slaboten ali krepek, svoji nalogi tudi kos biti. In to me napelje k drugemu vprašanju: Kako naj sope m o? Odgovor na to vprašanje je v teh besedah: S polnim sopenjem. Kaj pa je polno sopenje? — Obe notranji učesi zvezani sta po ušesni troblji (Evstabovi cevi) z ustmi. Ako so usta odprta, razgnbi se zvočni val, namesto da bi k možganom prišel ter nam hitro in jasno podobo provzročil. (Topničarje/n pa je svetovati, da imajo pri izstrelu topa usta odprta; tukaj jim ni treba vseh zvočnih valovi) Ako se pa z drugimi govori, ali se sploh kaj posluša (godba, predavanje itd.) ne sme se izgubiti nijeden zvočni val, če se hoče natanko slišati in razumeti, in to, kar se je čulo, tudi v spominu obdržati. Zaradi tega ne morejo otroci, ki so navajeni imeti odprta usta, dobro in hitro govoriti, ker ne slišijo dobro ter predolgo traja, da razumejo. Iznenadiš takega otroka z vprašanjem, bode začetkom osupnjen a malokrat hitro in prav odgovori. Otroke z odprtimi ustmi smatramo dostikrat za bebce, ker njihove obrazne črtice trpijo. Največ mišic, ki podelijo obrazu izraz, vspojeni so z zgornjo ustnico in se zamorejo le gibati, ako zgornja ustnica na spodnji leži, t. j. ako so usta zaprta. Pri odprtih ustih postanejo te obrazne mišice nedelavne ter prosto nizdoli visijo. Vled tega postane taki obraz nepomenljiv, brez energije in značaja. Najlepši obraz izgubi z odprtimi ustmi (z izjemom smejanja) mičnost. Kakor vsak zdravi novorojenec diha. Kako se mu začnejo prsa širiti in ogrodi krepiti! Zal, da zgubi dete v poznejem času to spretnost, posebno pa v šolskih letih po pogrešnem sključenem držanju trupla. Pljuča delujejo le polovično, površno. In tako sopenje imamo večidel vsi pri naših vsakdanjih opravilih, in mej tem, ko skrbimo za vsakdanji kruh o skrbeh in potu svojega obraza, pa pozabimo na najboljši zaklad svojega življenja: na polno sopenje, vsled katerega dobimo popolno razvita pljuča, krepke prsi — in zdravje. Se le v spanju a le v pravilni legi, pomaga si narava človeška s tem, da začno s polnimi pljučami dihati, da se prsa svobodno vzdigujejo. A tudi tukaj si človek, akoravno ne vede, polno sopenje s previsokim vzglavjem ovira, hrbtišče se mu skrivi in tako zabrani, da ne more vsprejeti zadostno kiselca, katerega bas v spanju največ povžije. Da se naravnim tirjatvam pripomore, nasvetuje se in priporoča vodoravna hrbtna lega po noči ali sploh v spanju, Popolno sopeiije vživajo po naravnem polu pri svojem poslovanju gorjanci in sploh ljudje, ki morajo telesno težko delati, kakor mornarji, težaki, kovači, drvarji itd. Tistim ljudem pa, kateri se bolj duševno kakor telesno trudijo, priporoča se v samoobrambo večkratno globoko sopenje, in sicer 30 globokih dihljejev v kolikor mogoče svežem, čistem zraku. Te tako imenovane pljučne južine opravljajo naj se vsaj štirikrat na dan. Kot pripravo k tem vajam naj omenim, da se naj zdravju jako škodljivi hlačniki, zlokobni životci na zadrg in vse druge priprave, ki prsa pri sopenju ovirajo, odpravijo. K popolnemu dihanju se prsa najbolj s tem pripravijo, da se drži z obema rokama palica v vodoravni legi črez tilnik. Le na ta način zamore si človek v navedenem poklicu polno sopenje pridobiti, svoje zdravje si okrepiti, ter jo zoper škodljivi prirodni vpliv vtrditi. Nadaljni vzrok nepopolnemu sopenju je pri nas splošna razvada, da se sope z odprtimi ustmi a ne skozi nos. Nos je tako rekoč naravno sito, naravni zračni čistilic. Ob jednem pa se zrak tudi primerno ogreje ter za vsprejem v pljuča spreten postane. Tudi slabotna deca diha pogostoma skozi odprta usta. ker ima ali nos zamašen ali pa spodnja čeljust zarad slabih mišic nizdolu visi. Po večkratnem opominu in navodu učiteljevem pa se ta napaka polagoma odpravi. Navadimo tedaj našo šolsko deco, da bode vsikdar pri poduku in svojih igrah, pri hoji iu letanju, po dnevi in po noči z zaprtimi ustnicami, torej skozi nos, sopla. Naj mi bode tukaj še dovoljeno površno objaviti razpravo Dra. Blersch-a v Mannheimu „o odprtih ustih". Skoro v vsakem razredu nahajajo se nekateri otroci, kateri imajo vedno odprta usta. To je večjidel grda navada, ki je pa zraven tega tudi še škodljiva, kar bode blagovoljni čitatelj iz sledečega razvidel. Pri osebah, katere imajo odprta usta, pride zrak. kakoršen je, neposredno v pljuča. Iz tega narastejo jako škodljivi nasledki za dihala, ker ima mrzli in prašni zrak brezpogojno pogubljiv učinek na žrelo in sluzne kožice. Nasprotno se mora pri zaprtih ustnicah skozi nos dihati; zastran tega in ne le zarad lepote posadil je Stvarnik človeku nos sredi obraza. Pri sopenju skozi nos ima zrak dosti daljšo pot, in pride segret skoro do iste topline kakor jo ima kri, in tako rekoč pripravljen v pluča. Eazven tega postane onesnažen zrak na poti skozi nozdrve čisteje, kakor bi bil precejen; prah in druga nesnaga ostane namreč v nosnicah na malih kocinicah. kojih smoter je, da iste vlovijo in zadržujejo. Popolno nezadostno je sopenje z odprtimi ustmi tudi zarad tega, ker se pljuča povsem ne napolnijo; pljuča in prsi se tedaj ne morejo v polnej meri razviti. Ker se na dalje v tem slučaju kri ne more okisati, to je, s kislecem pomešati, postane vnanjost dece z odprtimi ustmi večjidel bleda, bolehna. Tudi sklučeno držanje telesa mnogo otrok izvira le iz te napake. Ko bi taki otrok usta zaprl, moral bi skozi nos dihati in prisiljen bi bil k ravnemu, pokončnemu držanju. Pri sopenju skozi nos se prsa naprej pamaknejo — ker se pljuča por polno napolnijo -r- a nadplečje vtflakfliti se mora nazaj, Hrkanje ali smrčanje v spanju je tudi nasledek odprtih ust. Ko bi isti v budnem položaju ustnice zmirom imel zaprte, bile bi usta tudi v spanju pri-rodno zaprta — in hrkanje bi izostalo. (Dalje prih.) •----««*>-T- Kvintilijanovi nazori o vzgoji značaja. (F. B rež ni k.) Toda zadnji cilj, za katerim se popenja vsa vzgoja in olika, je izobrazba blagega in nravstvenega značaja. Zatorej trdi Kvintilijan (XII, 1.), da. mora oni, ki hoče postati vrl govornik, biti vsekako poštenjak, „vir probus." Kako pa se izobrazuje značaj? Značaj se izobrazuje ali posredno1) s poukom nravstvene tvarine (etike), ali pa neposredno, ako vpliva odgoja naravnost na voljo; kajti nravstvenost in značaj sta pojava volje. Brez volje ni niti značaja, niti nrav-stvenosti. Kvintilijan nam razpravlja oba načina izobrazbe značaja. Treba je torej, pravi Kvinitiljan 2), vže od prvih let negovati otroško voljo3), da se privadi otrok storiti dobro in varovati se slabega, saj ni nobena starost tako slaba, da se ne bi takoj učila, kaj je dobro, kaj slabo. Torej je treba dečka takoj opominjati, da ne stori nič poželjivega, nič nepoštenega, nič strastnega; vedno naj ima Vergilijev izrek pred očmi: „Toliko velja navada od mladih nog." Tako se vkorenini v zavesti vzgojenčevi krepka in obilna volja storiti nravstveno dobro. Iz take navade pa postanejo prava nravstvena načela in značaj. Po vzgoji pridobljena spretnost nravstvenega hotenja in dejanja je objektivna stran značaja. Subjektivna stran značaja pa je notranje mišljenje, ki ne izhaja samo iz lastnega nravstvenega hotenja in mišljenja, ampak posebno iz učenja in opetnega premišljevanja etskih zadev v izgledih in življenjepisih. Tudi to stran značaja vzgaja Kvintilijan prav imenitno in veli, da mora govornik tiste pisatelje natančno predelati, ki razpravljajo pouk o kreposti, da kaže v svojem življenju natančno vedo božjih in človeških zadev. Pa ne samo etske nauke mu je treba znati, ampak še bolj ona vgledna dejanja, katera podaje zgodovina, posebno rimska. Kvintilijan razpravlja vse to v prvem tn drugem poglavju XII. knjige tako-le: Tedaj naj bo govornik, katerega vzgajam, tak, kakor ga znači M. Kato, pošten in v zgovornosti izurjen; vendar pa naj bo, kar je oni na prvo mesto postavil in kar je po naravi sami važnejše in veče, vsekako poštenjak. To pa ne le zaradi tega, ker ne bi za državne in privatne zadeve nič pogubnejšega, bilo od zgovornosti, ki bi služila hudobnosti, ampak tudi jaz sam, ki sem po vzmožnosti poskusil pospešiti zgovornost, bi si prav slabe zasluge pridobil za človeštvo, če pripravljam to orožje roparju, ne vojaku. Pa zakaj govorim o ') Prim. Linder: „Encyklopaedisches Handbuch der Erziahungsurkunde" 143. a) Prim I. 3. 3) Aristot. (polit. VII, 13, 22) pravi: Kakor telo preje nastane nego duša, tako se tudi vzgoja nespametnega dela duše preje začne nego pametnega. O tem ni dvomiti. Strast in volja, da eel6 poželenje se nahaja pri otrocih vže po porodu, dočim se mišljenje in razumnost še le razvijati začne, ko nekoliko odrastejo. Zatorej se ima vzgoja najpreje ozirati na telo in potem na dušo. sebi? Narava sama, ki je ljudem ta izvenredeu dar poklonila in nam s tem prednost dala pred drugimi živalmi, ne bi se bila izkazala mater, ampak mačeho, ako bi bila zgovornost iznašla kot zavetnico hudobije, nasprotnico poštenosti in neprijateljico resnice. Kajti po tem takem bilo bi bolje, da bi se nemi in brez razuma narodili, nego da bi darove božje previdnosti porabili v mejsobno pogubo. Pa moje mnenje gre še dalje. Kajti jaz ne trdim samo tega, da mora oni, ki je govornik, pošten mož biti, ampak tudi, da bo mogel le poštenjak govornik postati. Saj ne bi nihče razumnosti onim priznal, ki bi, ako jim se pokaže pot poštenosti in nesramnosti, rajši stopili na slabšo pot niti modrosti onim, ki se dajo včasih od najhujših postavnih kaznij zadeti, vsekako pa od slabe vesti grizti vsled izida stvarij, od njih samih nepričakovanega. In če ni samo v trditvi modrecev, ampak tudi v splošni govorici vselej kaj resnice, da je hudoben človek tudi neumnež: potem gotovo neumnež nikdar ne bo govornik postal. Dalje se more duh le tedaj s tem krasnim predmetom pečati, ako je prost vseh napak; prvič ker v enem in istem srcu ne moreta bivati ob jednem poštenost in hudobnost in ker se more jedna duša ravno tako objednem z najboljšimi in najslabšimi mislimi pečati, kakor taisti človek dober in zloben biti; potem tudi zaradi tega, ker mora duh, tako važnemu predmetu udan, prost biti vseh drugih, tudi nedolžnih mislij. Se le potem bode duh, ako ga nobena stvar ne moti in drugam ne vleče, z vsemi močmi na predmet pazil, s katerim se peča. Ako pa prevelika skrb za polja, prenapeta marljivost za imetek, veselje do lova in dnovi porabljeni za glediščne predstave mnogo časa učenju odtegnejo (kajti čas, katerega za drugo stvar porabiš, je izgubljen za ta predmet) kaj pa bode provzročila pohlepnost, lakomnost, ne-vošljivost, katerih neukročene strasti celo spanje in sanje motijo? Saj ni nič tako zasedenega, tako nestanovitnega, po tolikih in tako mnogovrstnih strastih zdelanega in razmesarjenega nego hudobno srce. Ako se namreč pripravlja za napad: ga up, skrb in trud vznomirjajo; če se je pa hudodelstva vže vdeležilo: ga muči bojazen, kes in strah raznih kaznij. Kako bi mogel biti tukaj prostor za vedo ali za kako lepo umetnost? Za boga, baš tako, kakor za poljske pridelke na trnjevi in pusti zemlji. Ni-li za prenašanje trudapolnega učenja potrebna zmernost? česa se imamo tedaj nadejati od razkošnosti in potratnosti? Ali ne vzbuja ukaželjnosti posebno častilakomnost? Ali naj res mislimo, da se hudobneži za pohvalo brigajo? Kdo ne izprevidi, da se veči del govora peča z razpravljanjem tega, kar je pravično in dobro? Bode-li o tem tudi hudobnež in krivičnež govoril, kakor zahteva vrednost predmeta? Naposled, da se izognem večjemu delu tega vprašanja, recimo, da sta, kar se pa nikdar zgoditi ne more, najzlobnejši in najboljši človek jednake nadarjenosti, pridnosti in učenosti: katerega izmed obeh pa bodemo imenovali boljšega govornika? Gotovo onega, ki je tudi boljši človek. Torej ne more nikakor taisti človek hudobnež in dovršen govornik biti; kajti dovršeno more le to biti, kar je najboljše. Da se pa ne vtegne misliti, da sem si sam odgovor izmislil po navadi Sokratovcev, naj le bo kdo tako trdovraten nasproti resnici, da se predrzne trditi, da ne bode hudobnež s taisto nadarjenostjo, pridnostjo in učenostjo nič slabši govornik postal kakor poštenjak: pa tudi temu hočem njegovo napačno mnenje dokazati. Kajti vsak govornik se poteguje nedvomno za to, da bi se njegov govor sodniku zdel resničen in dostojen. Bode-li v to poštenjak sodnika lože pregovoril ali hudebnež? Poštenjak bode ponajvečkrat resnično in pošteno govoril. Pa tudi, ako bo poskusil kedaj v oziru na svoji posel (kar se zna zgoditi, kakor bom kmalu razpravljal) po krivem kaj kot resnično trditi: ga bodo vendar z večim zaupanjem poslušali. Nasproti pak hudobnežem lastno licemerstvo v časih nič ne doseže, ker jih javno mnenje zaničuje in ker onih krepostij nimajo, katere h linijo. Zatorej predavajo neskromno in zatrjujejo nesramno. Nasledki tega postopanja sta grda svojeglavnost in brezvspešen trud za to, kar se nikakor ne da doseči. Kajti oni imajo kakor v življenju tako tudi v pravdah brezmerno velike nade. Dostikrat se pa tudi pripeti, da jim, tudi če resnico govore, zaupanje manjka, in da kaže tak zagovornik, kako slabo stoji njegova stvar. Pa pritrdimo, — kar ni po naravi nikakor mogoče — da je bil kedaj kak hudobnež vrlo zgovoren: ga vendar ne bodent zmatral govornika. Saj tudi vseh onih, ki so bili izvrstni boritelji, ne bodem imenoval hrabre može zato, ker ni hrabrosti brez kieposti. Ali ni onemu, ki se pokliče v obrambo važnih zadev, neizogibno potrebna poštenost, da je niti pohlep ne podkupi, niti nagnenost ne zapelje, niti strah ne potre? Bodemo li ono sveto ime dali izdajalcu, uskoku in omahljivcu ? In če se v obče zahteva ta vrlost tudi od srednjih zagovornikov: zakaj ne bi bil oni govornik, kakoršen še ni živel, ampak mogoče da bode živel, dovršen ne le v zgovornosti, ampak tudi v nravnosti? Kajti jaz ne poučujen kakega sodnega slugo niti govornika za plačo niti — da ne rabim ostrejših izrazov — ničvrednega advokata katerega naposled v obče pravdarja imenujejo; ampak moža ne samo izrstne nadarjenosti, ampak tudi vse najlepše umetnosti obsegajočega duha, katerega je previdnost človeštvu dala, kakoršnega še ni nobena prejšna doba videla, izvanrednega in v vsakem oziru dovršenega moža, ki ima najboljše misli in najlepše govori. Koliko bode ta vže koristil, ako bode nedolžne branil ali hudobnosti zlobnežev zatiral ali v denarnih pre-pirkah resnici zoper obrekovanje pomagal? Tudi v teh stvareh se bode tak govornik odlikoval, pa v važnejših si bode več slave pridobil, kedar bo treba posvetovanja starešinstva voditi in zmočeno ljudstvo na pravo pot spraviti. Si-li ni takega domišljeval Vergil'), ko ga je dal v pomirjenje ljudstvu, vže baklje in kamenje lučajočemu: „Kedar možaka uzro, ki kaže veliko pobožnost Ino zasluge, molče ter pazijo mirno stoječi." S temi besedami znači Vergil pred vsem poštenjaka, po tem pa še slika zgovornega moža tako le: „Tak mož z govorom vlada duhove in srca pomirja." (Dalje prih.) --- Slovesno otvorenje »hrvaškega učiteljskega doma". Prve dni meseca septembra vršila se je v Zagrebu kaj redka svečanost. Otvorili so namreč slovesno »hrvaški učiteljski dom", katerega si je postavilo zavedno in požrtvovalno učiteljstvo hrvaško. ') Aen. I, 151 d. Na veter, dne 3. sept. t. 1. bila je v dvorani „Hrv. Sokola" predskupščina, katero je otvoril prvosodnik „Saveza hrv. učit. dr." g. J. Filipovič, povdar-jajoč v svojem govoru važnost jutranje slavnosti in poživljajoč skupščinarje, da si izvolijo „častničtvo" za občno skupščino ter posvetujo o poslovnem redu za isto zborovanje. Sklene se, da se občni skupščini predlagajo : podpredsednikom kr. šolska nadzornika gg. A. Otovčevid in Gj. Balog, zapisnikarjem pa gg. L j. Dvom iko vid in J. Iv e m p f. — Poslovni red bil je z neznatnimi pre-membami vsprejet. Potem so se podali skupščinarji v Dreher-jevo pivarno na prijateljski razgovor. Dne 4. septembra t. 1. vršila se je običajna slavnost. Od jutra sem zbirali so se vže učitelji in gosti, praznično oblečeni ter si ogledovali učiteljski dom od zunaj in znotraj. Vse je radostnih lic željno pričakovalo kmalu vršeče se svečanosti. Ob 10. uri zbrali so se: g. dr. Stjepan Spevec, predstojnik odseka dež. vlade za bogočastje in uk, krajni šolski nadzorniki gg. Čuvaj, S ti pet i d in Pavec; gosp. S tank o vi d, podnačelnik mesta Zagreba; gosp. Iludovski, upravitelj; svetovalec gosp. Deželid z drugimi mestnimi zastopniki; gosp. Kostrenčid, tajnik „Matiee Hrvatske"; gosp. kanonik Budicki, predsednik Sv. Jeronima društva; zastopniki raznih zagrebških in drugih društev. Učiteljstva bilo je toliko, da so bile vse dvorane in drugi prostori napolnjeni. Ko je došel banov zastopnik in vladni predstojnik dr. Spevec, burno pozdravljen, nastopi predsednik „Saveza", g. F ili po vid ter srčno pozdravi zastopnike vlade, mesla Zagreba in raznih društev kakor tudi vse zbrano učiteljstvo. Ko je predočil zgodovino stavljenja učit. doma, naprosi g. opata in kanonika Ni kola Horvat a, da blagoslovi dom, kar se zgodi z asistenco gg, Tkaličid-a in Pliverid-a. Kanonik Horvat zahvali se na to predsedništvu „Savezau na odlikovanju in nagovori zbrano učiteljstvo. Mej drugim pravi, „da ovaj blagoslov, što sam ga prama ideji ove nove zgradbe danas izmolio, i bude blagoslov božji, blagoslov, koji de ovaj dom i zadadu ovoga doma i djelo-vanje ovoga doma vazda štititi i braniti i čuvati, da bude Bogu na slavo, narodu našemu kao kulturno ognjište na korist, prijestolnici našoj brvatskoj na ures (kinč), a u svako vrijeme. kao što je ved sada na čast i diku ovoj male-noj, ali odvažnoj četici, koja je ovaj dom zamislila, koja je umjela svoju smisao tako vješto pokrenuti i domoljubnim zanosom naduhnuti. Da bude u svako vrijeme na čast i diku i sv es t rani nap reda k našeg učiteljstva, k oje je podignuo ovaj dom, podalo nam radostan i utješljiv dokaz, kako se i malimi' silami, kad se bratski slo že, može i d a de izvesti zamašnij6 (važnejše) delo". Potem govori predsednik g. Filipov i d, obrnen proti g. dru. Spevc-u, kratko narisavši zadačo učiteljskega doma, proseč ga konečno, da proglasi dom otvorjenim. Dr. Spevec povdarja za tem v svojem govoru, kako je „Savez" z zgradbo učit. doma pretekel svoje drugove v mnogo naprednejih deželah ter naglaša, da hrv. učiteljstvo v obče, ako jih baš ne nadkriluje, stopa vsaj vsporedno z najboljšimi učitelji inib naprednih dežel. Na to proglasi učit. dom v banovem imenu otvorjenim ter ga izroči njegovemu namenu s toplo željo, da bodi njegov vpliv na hrv. učiteljstvo čim blagotvorniji. Predsednik g. F i lipo vid govori še enkrat s povzdignenim glasom. Spominja se najpred, kako so se šole pod srečnim vladanjem našega presv. cesarja pomnožile (1. 1848. je bilo komaj 100 šol, a sedaj jih je blizu 800), kako se je učiteljski stan povzdignil ter iz zalivalnosti kliče presv. cešarju in cesarici in vsej vladajoči hiši gromoviti „Živio!" V tem je zaigrala pred domom ognje -gasilna godba cesarsko pesem, kojo zapojo vsi navzoči. — Potem se govornik zahvali visoki vladi, ki je vedno in zdat.no pospeševala zidanje učit. doma, ravno tako mestnemu zastopu zagrebškemu, gospojinskim odborom, raznim koiporaci-jam, graditeljema gg. Honigsberg-u in Waidmann-u. ter vsem, ki so si pri oživotvorenju doma stekli kakošne zasluge. Konečno .govori o ljudskem učitelju in navdušuje hrvaške in srbske učitelje k slogi in ljubezni, kakoršno so pokazali vže pri zidanju učit. doma. Govor bil je vsprejet s pravim navdušenjem. Za tem se zahvali podnačelnik mesta Zagreba, g. Stan ko vid v imenu glavnega mesta na predsednikovih besedah čestitajoč mu na vpešuem delovanju, nadalje g. M. Ste m kot zastopnik in predsednik izraelitske bogočastne občine; g. kanonik Budicki kot predsednik „Sv. Jeronimskega društva" in zastopniki zagrebških društev. — V imenu gospojinskega odbora zahvali se gospdč. M. J a m b ri š a k-ova omenjajoča, da sta si za stavbo doma mej vsemi gospodje Filipovid in Fabkovid stekle največih zaslug. — V imenu „Matice Hrvatske" pozdravi zbrane njen tajnik g. K os t renči d, potem drd. Oačkovid kot zastopnik akad. društva „Zvonimir" na Dunaju, g. M a tema (češki) kot zastopnik češkega učiteljstva, gg.: Trstenjak. Gudel, K e m p f, Frkovid, G r a n e c, B r 1 e k o v i d. S u d a r e v i d, M r a z e k. S i r o 1 a, Lukačevi c, K1 e m e n in Klobučar kot zastopniki raznih hrv. učit. društev. Ko se je zahvalil še graditelj g. Honigsberg, spregovori predsednik g. Filip o vid konečno besedo tako-le: „Presv. gospodine, veleč, i sva ostala gospoda, koja ste našu slavu uzve-ličali, pošto je ovaj dom blagoslovljen i proglašen otvorenim i svojoj svrhi izručen, ja ovaj dom predajem u vlastničtvo hrv. učiteljstva. Ako i nije palača urešena zlatom i dragim kamenjem, ima ipak ures, kojog nema nijedna kuča, jer je prvi učit. doin u cijeloj mouarkiji, a drugi u cijeloj Evropi. To je ures, kojim se može cijelo hrvatsko učiteljstvo podičiti. Ja Vam se od srca zahvaljujem. S tem je bila svečanost dopoludne končana. Popoludne je bil v dvorani „k caru avstrijanskomu" ob 2. uri banket, katerega se je vdeležilo do 200 učiteljev in gostov, mej temi: podnačelnik mesta Zagreba g. M. S tan k o vi d, svetovalec g. D e ž e 1 i d, „prebendara" stolne cerkve gg. Tkalčid in Pliverid, zastopnik češke zaveze g. Mate m a, zastopniki slov. učiteljstva gg. Bezlaj, Gabršele, Mešiček in Slane, zastopnik akad. dr. „Zvonimir" g. drd. Oačkovid in dr. Ob sebi se umeva, da se je pri banketu govorilo mnogo lepih napilnic. Prvi nazdravi g. Filipovid Nj. Veličanstvu, ravnatelj g. Modec vis. kr. dež. vlado, osobito g. banu grofu K h u e n u - He d e r v ary-u, g. Iv kanec g. dru. Spevc-u, g. Klobučar ljubljeni domovini in glavnemu mestu Zagrebu, pod- načelnik g. Stanko v ič velezaslužnemu predsedniku „Saveza" g. Filipovič-u, g. Fabkovid rodoljubkam, g. Krim hrv. svecenstvu — gg. Tkalci d in FI i ver i d se zahvalita. S posebnim navdušenjem bila je sprejeta zdravica Čeha g. Mate me na hrvaško učiteljstvo. Učitelj K e m p f nazdravi češkim in slovenskim bratom. — Potem nazdravi gosp. Filipovi d navzoči češki učiteljici gdč. Sokolovoj, katera v krasnem češkem govoru napije prelepi napredni Hrvatski. Slovenec g. Bezlaj napije slogi hrv. in slov. učiteljstvu, g. Granec hrvaškim občinam, g. K obal i arhitektu g. H d ni g s b e rg-u, kateri se zahvali „Savezu", g. Dvom iko vid centralnemu učit. odboru in naročilo njegovemu predsedniku g. Filipovid-u, g. Mesid hrvaškemu časnikarstvu, za koje se je g. Ibler zahvalil. — G. Filipovih nazdravi še »Zvonimiru" in njegovemu zastopniku, g. O tov če vid trajni slogi hrv. učiteljstva, gosp. I v kanec pod-načelniku g. Stankovid-u in g. Deželidu itd. še mnogo drugih napitnic, dokler ni bil zelo animiran banket ob 5. uri završen. Povodom slovesnega otvorenja hrv. učit. doma došlo je 77 brzojavnih pozdravov, od teh samo 40 čeških in 5 slovenskih. »Hrvaški učiteljski dom" je tedaj otvorjen in svojemu namenu izročen. Dal Bog da se ž njim dosego vsi zaželjeni cilji. Mi sorodni slovenski učitelji radujemo se z Vami, vzgledni hrvaški sodrugi, da ste prekosili vse avstrijsko učiteljstvo. Zato Vam kličemo: „Vivat, lioreat. crescat »učiteljski dom" bratskega nam naroda!" F. Slovanovid. -----.»rfr- Izleti po Zgornji savinjski dolini. (B o t a n i č n o - p o t o p i s n e črtice.) Pišeta: Kocbek & Žager. (Konec.) c) Žal-ž ene.*) Kakor se pripoveduje, stanovale so svoje dni v „Vrački zijalki" lepe žene: žal-žene. Te žene so bile zlasti kmetu Dobniku, katerega potomci še sedaj na griču blizu sv. Urbana domujejo, posebno naklonjene. Dobnik dajal jim je jesti na tak kraj, kamor so rade hodile; a one so mu opravljale vsakovrstno delo. Delale so le v tem času, ko so domačini jedli; opravile pa so toliko, da se je bilo čuditi. Neko zimo, ko je bil visok sneg in bud mraz, prišle so žal-žene k Dob-nik-ovi njivi, kjer so se za plot skrile ter začele na glas vpiti: „Dobnik sej bob! Dobnik sej bob!" — Dobnik pravi ženi: „Tja na sneg vendar ne bom boba metal!" Ker mu žena prigovarja, zmeče nekoliko vevnic boba tja po snegu. Ker je njiva visela, sneg pa bil zmržnjen, potakal se je ves bob za plote. Žal-žene so ga pa raznosile po snegu. Drugo jutro gre Dobnik gledat, kaj se je z bobom zgodilo, a ne najde niti jednega zrna več tam. Komaj je spomladi sneg skopnel, vže je začel na Dobnik-ovi njivi bob rasti. Dobnik ga, čudeč se, opazuje, kako mu naglo in hobotno raste. Bob je zrastel tako visoko, kakor je najvišja koruza, ni pa cvetel in ni stročja obrodil. Dobnik reče nejevoljen: „Kaj bom s prazno bobovo slamo, vsaj ni za rabo?" *) Glej .Popotnik" 1. 1883., str. 251—252. Na Dubrovlju in Radohi pravijo »žal-žene", na Goltniku »zal-žen o", na Pobrežju pa »žal i g žena". Ko so slamo želi, čudile so se žanjice, ker je bila slama tako težka. Pre-iskavši jo našli so v stebljib vse polno bobovih zrn. Zmlatili so bilje in dobili toliko boba, da ga pri Dobnik-u uiti poprej niti poznej ni bilo toliko. Žal-žene hodile so na njive žet, samo poresla so jim morali pripraviti. Za južino dali so jim pa latvico mleka, katero so rade jedle.*) Začetkom spisa rekla sva vže, da se glavni greben Dobrovlja vleče v polu-krogu od Letuša notri do gorskega sedla „pri Lipi"**) ob Pretkoci. V vzhodnem delu Dobrovlja ne moreš sicer dejanski opaziti gorskega grebena, ker je tu gorovje raztegnjeno na široko in kaže mnogo, skoraj enako visokih vrhov in grebencev, ki teko na razne strani. Od Grete naprej pa, kjer se gorski koren zasuka skoraj proti zahodu, spoznaš kaj dobro in razločno gorski greben, kateri v celem gorovju doseže svoj najvišji vrhunec v „Tostem vrhu" (1077m). Druge višine so še: Krašica (I055m), Krešina planina (971m), Mostni vrh (870/rt), Greta (996m), Grmada (897m), Boravski hrib (654m), Vurska gora (750m) itd. Kelativna visokost znaša pri Tostem vrhu blizu 700m, povprečno v vzhodnem delu blizu 300m, v zahodnem delu pa 5—600m. V obče je opomniti, da se gorski greben proti zahodu vedno vzdiguje, proti „Lipi" pa se v strmem pobočju naenkrat zniža. Od Dobrovlja spada le severno pobočje pod gornjegraški okraj. Zato sva opisovala največ le omenjeni del. Vode ima Dobrovlje še precej. Od večjih potokov, ki nose imena, naj omeniva Mostni potok, ki pod Greto blizu Mostnega vrha dobi iz studenca svojo vodo, in Suhi potok, ki teče mimo vasi Kokarje; njuni dragi imenujo Suhi in Mostni graben. Mnogo je še studencev, ki v malih potočičih pošiljajo svoje vode v Dretjo. V mozirski občini so na vznožju Dobrovlja: Kresov, Jankov, Obranšekov, Ko-kalov in Bankov studenec. — V Zlaboru pa so Perički in Mlinarjev studenec ter Sodnik. O Peričkem studencu trde, da je v zvezi s kotlino pri Vrački zijalki. Pravijo, da sta se v isti kotlini pogreznila vola s telegi vred. Vola sta pod zemljo segnila. telege so pa čez leta v Peričkem studencu prišle na svetlo. Sodnik teče izpod pekla. „Pekel" zovejo neko kotlino, ki jo kakih 10° globoka in 20° široka. V tem peklu je vedno nekoliko vode. o deževju se pa napolni do vrha, večkrat vskipi in preplavi vso okolico. Sodnik meče izvrstne črne postrvi iz sebe, v Periškem studencu pa najdeš rake. V Kokarski občini se nahajajo: Suhi in Mostni potok, Kočarjev in Pla-novski studenec. Severno pobočje Dobrovlja spada v štiri občine: mozirsko, rečiško, kokarsko in bočko občino. — Na Dobrovlju je 6 cerkva: sv. Jošt, cerkvica sv. Gervazija in Protazija, sv. Katarina, cerkev Matere Božje za Greto, sv. Urban in cerkev sv. Janeza in Pavla, ki je podružnica braslovška. Lovec zasleduje po Dobrovlju: srne, zajce, lisice, divje peteline (Tetrao urogalfus L.), gozdne jarebice (Tetrao bonasia L. — Haselhuhner), kljunače itd. Razen teh naj omenimo, da še najdeš tu razne sokole in sovekrokarja (Corvus corax L.) in polhe (Myoxus glis). Največ je Dobrovlje pokrito z gozdi, mej katerimi vidiš le tu in tam polja in ledine, katera si je pripravil gorjanec okoli svojega dornovja. Na vznožju in vrhu je jelovje, ki sodržuje: bore (Finus silvestris), največ smreke (Abies exce!sa De.) in liojke ali jelke (Abies peetinata Dc.), zadnje zlasti češče na vrhu. Sredi pobočje pa se vleče razsežno bukovje. Ob sebi se umeva, da je *) Več o žal-ženah priobčiva v sestavku „Izlet na Radoho", ki pride kasneje na vrsto. **) Ne ob Savnici, kar je bila pomota. tudi drugo drevje v gozdih pomešano, kakor: gabri, lipe, hrasti, jelše, bresti, javori, mecesni itd. Spod ruščino pa tvore robidovje, ostroge, borovnice (Vac-cinium Myrtillus), brusnica i Vaccinium vitis idaea) itd. — K značajnim rastlinam Dobrovlja nam je prištevati: Linum teunifolium, viscosum in jlavum, Gladiolus paluster, Seneciu aurantiacus, Pirola unijlora, Veratrum album, Lilium carniolicum, Anthericum ramo sum, Arnica montana, i. dr. Dobrovlje sestavlja z večine gorenji tiiasni vapnenee. Blizu vznožja pa se nahajajo velikanska ležišča „bauksita", drugače redke rudnine, ki se le v Ameriki dobi v večjih skladih. Iz baksita delajo v fabrikah aluminij, vendar je proizvajanje težavno in še dragoceno. Kakor hitro bodo izumili cenejše kemične procese, imeli bodo omenjeni skladi baksita veliko vrednost. -- Občni zbor »Narodne šole" v Ljubljani, dne 2. septembra 1889/ (Konec.) Kupčija s književno zalogo pa ni kaj ugodna. Predlanskem se ni posebno obnesla, kajti iztržili smo 50 gld. 53 kr., v preteklem letu pa samo 29 gld. 22 kr. Obeh knjižic »Zabavišče" in »Pripovedka" je še obiio v zalogi. Ta majhen vspeh pač ne daje odboru spodbude, da bi na literarnem polju marlji-vejše deloval; zato kaže odložiti izdavanje mladinskih spisov do večjega zanimanja. Sploh pa priča pogled nazaj na 10-letno dobo jasno, da se je društvo ojačilo, denarno stanje podvojilo in delovanje na korist ljudske šole zelo razširilo. Opozarjati mi je še častite gospode dopisovatelje, da naj pisma blagovolijo vselej frankovati, kajti „ Narodna šola" ni uradnija, s katero so korespondence poštnine proste. Konečno mi je treba omeniti še delovanje našega društva v narodnogospodarskem oziru. Umeje se, da društvo ni neposredno poseglo v prid kulturnim zadevam naše dežele, marveč s posredovanjem svojih častitih članov. Znano je slavni skupščini, da je letos gosenica giogovega belina storila nepreračunljivo škodo kmetijstvu ukončavši toli lepega sadnega drevja. Učitelji, ki so s bistrim očesom pazili ne samo na nemirno deco v šolskih klopeh, ampak tudi na škodljivce po lepih njivah, vrtih in travnikih, obrnili so svojo pozornost pravočasno na sovražnika, ki brez dinamita in merilnega orožja spodkopava blagostanje našega kmeta. Napovedala se je vojska. Vojaški nabor je bil da-si »brez komisije" kmalu dognan, kajti vsi poklicani so bili „tauglich!" in bitka je bila tekom tedna pridobljena največ s klobukom, slamnikom ali kapo. Bitka bila je zelo krvava! Tu jih je padlo 30.000, tam 42.000, drugod 68.000 in v Ljubljani, kjer se je največji kontingent bojevnikov prostovoljno zglasil, da porazi »grdega belina", bila se je glavna bitka. Čez 1 pol milijona glav storilo je zasluženo smrt. — Gotovo pa je. da je v mnogih krajih naše domovine kruta roka navdušenega, mladega bosopetega vojaka vrgla ob tla še mnogo tisoč nesramnega pritepenca. Ko je orožje mirovalo in se je sestavila statistika vničenega frfotalca, delile so se seveda slavnim zmagovalcem svetinje, kotanje, križci — v podobi risank, pisank, svinčnikov, črtalnikov, držal, peresnikov in peres, radirk, tablic itd. ki v šoli vse „prav pridejo". In v to svrho je pomagala tudi »Narodna šola". Na prošnjo nekaterih učiteljev je odbor naklonil dotičnikom raznega šolskega blaga, ki se je delilo po zasluženju. Kolike važnosti je ta dogodek pri šolski vzgoji! Zanimivo hi bilo s statističnimi podatki preračunati to in kazati na vspehe! V jednakih slučajih bi se morale »take vojne" na škodljive mrčese uprav organizovati. V ta namen poprijeti seje inicijative baš gg. učiteljem. Prikazovanje in širjenje škodljive golazni bilo bi pravočasno razglasiti ter opozoriti slavno c. kr. kmetijsko društvo in veleslavni dež. odbor, ki naj bi potom »Narodne šole" klonila zaslužnim šolam majhna darila v šolskem blagu. Tako bi prišla kmetijstvu in šoli lepa, dobrodejna pomoč; z jednim blagim činom dosegel bi se dvojni vspeh: materijelni in moralni. Z iskreno željo, da gospodje sotrudniki ne bi prezirali mojega prijateljskega opomina, sklepam svoje poročilo in kličem gg. zborovalcem: Pozor! — in hvala za potrjenje! Poročilo tajnikovo se odobrava in po predlogu g. Stanonik-a Miklavža funkeijonarjem izreče zahvala. Tajnikovo poročilo glede vničevanja glogovega belina g. Stanonik dopolni, da je tudi njihov gosp. župan v ta namen mnogo izdal, ker je plačeval vničene metulje na težo. Gosp. Žumer pa pravi, da se je do pol milijona belina uničilo na njegovej šoli. Tajnikovemu predlogu, da bi se od g. Iv. Leg-a poslanih 80 gld. odpisalo 20 gld. ter se ustanovnim »Narodne šole" pripisalo, se vstreže. Predloženi »Račun" se odobri. Pregledovalci istega se volijo gg. Klinar, Kokalj in Kruleč. Mej posamezuimi nasveti izreče željo g. nadučitelj Pfeifer iz Domžal, da bi se vplivalo na to, da bi trgovci prodajali boljše blago. Gosp. predsednik pravi, da so nekateri trgovci, kateri si naročujejo le najceneje, dosledno tudi najslabše blago, da si veči dobiček prihranijo. Gospodje učitelji naj bi odločno zahtevali le bolje blago od Grubbauer-jeve lirme, katera izdaje dvoje vrst blaga. Gosp. Stanonik M. pravi, da so učitelji Kranjskega okraja pri zadnji učiteljski konferenciji sklenili, da le pod to pogodbo vzamejo v šole Gtubbauer-jevo blago, ako on da le dobro blago. Gosp. M. Kovšca pa temu doda, da bi se tem vednirn pritožbam zastran slabega blaga za vselej v okom prišlo, naj se g. Grubbauer-ju naroči, da izdaje le dobro blago. — Gosp. Kos Miha stavi samostalen predlog: Občni zbor »Narodne šole" naj sklene, da naj nje odbor uvažuje, bi li ne bilo možno napraviti učiteljem za časa zborovanja „Narodne šole" in »Vdovskega učiteljskega društva" na korist „Narodne šole" in »Slovenskega učiteljskega društva" učiteljski koncert. — Vsled pojasnila g. predsednika sklene zbor. vso to zadevo prihodnjemu odboru v daljno posvetovanje prepustiti, kateri bode že znal njemu znane zadeve za prevažno stvar uvaževati. — V odbor volijo se stari funkcijonarji, gospodje Feliks Stegnar, predsednik; Andrej Žumer. namestnik; Matej Močnik, blagajnik; Fran Govekar, tajnik. Odborniki gg. Funtek Ant., Tomšič Ivan, Praprotnik Andrej, Praprotnik Fran in Podkrajšek Henrik. Predsednik zahvali se vsem za vdeležitev in vstrajnost pri zboru ter jih vabi, da bi se prihodnje leto še v obilnejšem številu sešli ter konča sejo ob polu druge ure. — Potem je bil skupen obed v gostilni g. Ferlinc-a, kjer so se gg. učitelji prav po bratovsko zabavali. »SI. N." -- Književna poročila. Lehrplane ftir die Volksschnlen