Poštnina plačana v gotovini. Cena 85.— Ur S ped iz. in a-bb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorico, Riva Pia-z-zutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto XI. - Štev. 16 Trst - Gorica, 18. aprila 1957 Izhaja vsak petek VELIKONOČNO DARILO TRŽAŠKIM SLOVENCEM? Mešana komisija bo začela z delom Za pravo velikonočno darilo bi tržaškj Slovenci lahko označili vest, ki nam je pretekli ponedeljek povedala, da se bo v začetku maja v Rimu prvič sestala mešana italijansko - jugoslovanska komisija, predvidena v členu 8. 'Posebnega statuta, ki je sestavni del londonskih sporazumov, o.d 4. oktobra 1954. Z njim je bilo urejeno tržaško vprašanje. 'Prvi sestanek komisije seveda še ne pomeni, da bo komisija takoj začela reševati vprašanja, ki so se medtem nabrala; verjetno bo najprej morala podrobno urediti vprašanj« svojega poslovnika. O njenem uspešnem ali neuspešnem poslovanju bomo la,Irko izrekli sodbo šele po preteku daljšega razdobja. Toda zaenkrat je predvsem važno, da se ta komisija, brez katere ni učinkovitega jamstva za izvajanje Posebnega, statuta in za uživanje v njem predvidenih manjšinskih pravic, le sestane. >Ne smemo pozabiti, da so rešitev tega vprašanja, ki bi moralo -biti urejeno taikoj po podpisu londonskih sporazumov, odlagali skoro,tri polna leita, ;tako da so mnogi tržaški,-Slovenci mislili, da bo statut s Spomenico o sporazumu vred ostal samo na papirju. Saj je vendar dovolj značilno, da inobeden od teh dokumentov še do danes ni bil v celoti objavljen v italijanskem Uradnem listu, torej ni dobil zakonite veljave. To stališče pa postaja vedno bolj nevzdržno, posebno zdaj, ko bo začela poslovati komisija, predvidena ■za nadziranje, izvajam je in tolmačenje Posebnega statuta, ki ni bil uradno niti proglašen! In kako naj bo proglašen Posebni statut, če ne bi bila priznana zakonita veljava itudi Spomenici o sporazumu, iz katere pravzaprav črpa 'Posebni statut svojo pravno in politično moč? Posebno mešano italijansko-jugoslovan-sko komisijo predvideva 8. člen Posebnega statuta z dne 5. oktobra 1954. Ta člen se glasi: »Posebna Mešana jugoslovansko-italijanska komisija bo sestavljena z namenom pomaganja in posvetovanja o vprašanjih, ki se nanašajo na zaščito jugoslovanske etnične skupine na področju pod italijansko upravo -in italijanske etnične skupine na področju pod jugoslovansko upravo. Komisija, bo prav ta,ko proučevala pritožbe in .vprašanja, ki -j;h bodo postavljali po^aroezniteu pripadniki odnosnih etničnih, skupin glede .izvajanja tega Statuta. — Jugoslovanska in italijanska vlada bosta omogočili, da komisija’ o-bišče področja pod njuno upravo in- ji 'bosta- nudili vse olajšave pri. izvrševanju njene dolžnosti. — Obe vladi se obvarujeta, da se bosta' takoj- .»izgovarjali o podrobnih- predpisih -za delovanje komisije.« (Kakor vidimo je »takoj« -trajal dve leti ,in pol. Seveda, s:ta se vladi .začeli, o tern razgo var jati, a razgovori so se vlekli. 'Pravilnik o delovanju komisije j« jbil podpisan že |7. februarja 1055, jugoslovanska vlada ga je odobrila junija 1955, italijanske pa šele novembra 1956. Glavno •zavlačevanje je 'torej bilo na italijanski strani, čeprav bi se tudi- Italija -lahko zavedala, da bo preko te komisije lahko veliko učinkovitejše skrbela za zaščito pripadnikov njene etnične skupine, ki so o-stali v Jugoslaviji. Člani odbora, Oti bo imel svojo prvo se- jo v maju,- so: z italijanske strani vodja tržaškega urada za ,zveze z zunanjim ministrstvom Cesare Pasquinelli in podpre-fe-kt v Trstu dr. Mario Capon, z jugoslovanske strani pa jugoslovanski generalni 'konzul v Trstu Mitja Vošnjak in. svetnik Izvršnega sveta ljudske skupščine Slovenije dr. IvEin Murko. 'V delegacijah -so še druge 'osebnosti. Tako je tajnik italijanske delegacije dr. Saragat, sin sedanjega podpredsednika ministrskega svetei in voditelja socialnodemokratske stranke. -Komisijo čaka mnogo dela. Mnogo določil Pctse-bnega statuta ,s-e ne izvaja. To vidimo mi na italijanski in Italijani pravijo, da je tako tudi na jugoslovanski ..strani. Raznim določilom se dajejo širša in ožja tolmačenja. Komisija bo torej morala poskrbeti, da ne ostanejo -podpisani dogovori samo krpa papirja, morala jih bo raztolmačiti pov-sod tam, kjer dopuščajo dvome. Ce bo izpolnila to nalogo, potem bomo lahko rekli, da je izvršila Vesele velikonočne praznike želita vsem naročnikom, čitate-Ijem in oglaševalcem Uredništvo in uprava »DEMOKRACIJE« veliko delo, saj :bo izgladila trenja med obema sosednjima državama na področju, ki je najobčutljivejše, $3 cmogoiUa bo -stvarno sožitje mešane,ga prebivalstva obmejnih področij. To se -bo pa seveda zgodilo le, če bo na obeh straneh dovolj razumevanja in dobre volje. nje Velika noč je praznik odrešenja človeškega rodu. Praznik najvišje požrtvo-valnosti v trpljenju in smrti, ki je bila kronana z zmago nad zlim in z Vstajenjem. • In prav velika noč nas spominja na one množice milijonov, ki v sedanjosti žrtvujejo življenja za svoje prepričanje, za svoje ideale, za svobodo svojih narodov, za dostojanstvo človeka. Tudi njih trpljenju in smrti mora slediti odrešenje in vstajenje narodov, ki danes, 12 let po drugi svetovni vojni, katera se je vodila v znamenju svobode proti nasilju in tiraniji, še vedno čakajo svobode in odrešenja. Ta dan mora priti in v tem pričakovanju naj tudi ves naš narod obhaja letošnjo veliko noč. To želi vsem Slovenska demokratska zvezat v Trstu, Državni udar v Jordaniji Na Bližnjem vzhodu je pretekli teden prišlo do dogodkov, ki s-o zopet resno o-,grozili mir na tem področju-, obenem pa opozorili na ostro borbo, ki poteka za i-dejno in zunanjepolitično opredelitev narodov tega področja in njihovih držav. Središče dogodkov je bila Jordanija, od Angležev ustanovljena in šele od leta 1946 .neodvisna kraljevina. Država je i-mela zadnje čase precej levičarsko usmerjeno vlado, ki je med ostalim lani (izsilila odpust Glubb-paše, dotedanjega britanskega poveljnika Arabske legije, odpoved zavezniške pqgpdibe z Veliko Britanijo 'in izpraznitev britanskih vojaških- oporišč na jordanskem ozemlju. Mladi jordanski kralj Huss-ein je sicer tej politiki po srcu in razumu nasprotoval, ker se je zavedal nevarnosti komunističnega prodiram, j a v, dež«Jo. Prav .tako mu ni .ugajala tesna- povezanost njegove države % jEgiptom in Sirijo, ki uživata vso sovjetsko podporo in vodita zelo tvegano, reklo bi se lahko pustolovsko politiko. Toda moral je popustiti. V deželi je namreč domače beduinsko prebivalstvo v manjšini, večino imajo begunci iz Izraela. Ti seveda podpirajo tistega, ki j« večji sovražnik sosednje židovske države, torej prijatelje Egipta :in Sirije. Napetost jned kali jem Ja vlado pa je posegla višek pretekjli teden, ko bi vlada morala povabiti v Ajmam (prestolnico Jor- SKUPNO TRZlSCK 3. Starostna porazdelitev prebivalstva V sestavku o laravnem prirastku in večanju števila prebivalstva, šestih zahodnoevropskih držav, ki so sklenile, da združijo svoja ozemlja v tako imenovano .»Skupno tržišče«, smo videli, de je njihovo prebivalstvo v prvi polovici tega stoletja na/rast lo od 116 milijonov na 162 milijonov. Ugotovili smo nadalje, da je to povečanje v .glavnem posledica, manjšega, oziroma kasnejšega umiranja, ne povečanja števila rojstev. V Franciji,, Z fr. hodni Nemčiji, Italiji, Belgiji. Holandiji in Luksemburgu se rodi danes vs.afcp lete} povprečno ,po 500.000 oseb mapj kot se jih je rodilo leta 1.900, ;tod*i ,»to jjb pa umre po 650^000 mani- Pjri,rajStek je iorej za 180,000 vež ji krape, v kateri sta slatvila pravi delirij zmagoslavja fašistični Imperij in nacistični Tretji Reich. A kelih trpljenja še ni bil dopolnjen. Stisnjeni pod čkamji dveh diktatur smo bili predmet zarote .ustvarjalcev in zagovornikov ti-etje diktature, ki je jikorifU-la t&tak položaj za svoj politični r&Sun, Ni trajalo dolgo in razplamtel se je bratomorni boj. V siju njegovih ognjev in ajmpatorskih Mvtjanj je potekel naš štiriletni križev pot. Koliko in kitko krvavih postaj je poznal! VELIKA NOC 1945 Doživljaji smo jo •sredi grmenja topov in hrumenja, letal. Oboje se je tesno >prir bližalo našim domovom. Vendar kaJco tolažilni in vzpodbujajoči so bili -takrat za nas ti glasovi! Saj so nam ogrvonjali bližnji konec zatiranja, Iranec sovraštva in ubija.nja, nesloge in trpljenja, začetek na-vega, svobodnega in boljšega življenja. Kar je bilo slabega, naj bi se nikdar več ne ponovilo. To je bil evangelij novih dni, katerih žar se je ze metil na obzorju. Svobodo gazeče oblasti in ,režimi, krivci-nesreče, Jci je zvhte&aia fctfSico tev in solza, naj bi bili za v&elej iy vsod odpravljeni. Namesto orožja, paj bi ruurodi ikavali stroje m noprrme, ki ii tičale blaginjo, bUe namenjene gradifija^n in pridobivanju, ne pa rušenju in uničevanju dobrin. Ljudje in narodi, vlade in državniki naj bi si bili bratje, ne pa volkovi. VELIKA NOC 1957 Borih dvanajst let je minilo od teh sanj, dvajset od tistega leta 1937, ko je spomin začel presti te misli. Premalo, do bi takrat rojeni dozoreli, premalo, da tH takrat zreli ostareli in umrli ali pozabili. In kje smo zdaj? Kje smo dames? AH se nam ne zdi, da pravzaprav nismo prišli prav nič flalje, da srno tavdfeH, jcot izgubljenci v snežnem meteiu ati jm^čaiu-skom peščenem viharju samo zaključili velik krog? Mar nismo zapet na izhodišč^? Med pozvanjanjem, velikonočnih zvo-nov nam uho zopet dojema vožljanje .e &■ r.ožjem. Sired,i Evrope .in po v$ej 40H ito-je vojske diktator, katerih stremijewf prav tako m poznajo kfr so M stavile zq cjij eaivojevaande vsega meta. N«d Evreftp iri n#d vsem suetum zopet vise tetki, svinčeni oblaki. Ali to pomeni, da je pred notiui Mtto križev pot, mva Golgota? Da je bilo gre«* dvajsetimi jeti M?# izdano Vstajenje samo varljiva fato iMf*r-ganm? Da kelih trpljenja še m poln? J>a je potreben še en krog in če tre6p žrfcjp-vanje samega sebe, 4a bomo, podobno kat n«f Gospod za nas, Zdaj mi odkupili Odrešenje za nova pokolenja,? Upajmo, da ne bp tako. Naše sa&je, juf pe in na/de je momda zalepim ,le proht^ev oblak. Ponujajoče se pomladno, še bolj gotovo pa visoko poletno sonce ga bo/gotovo pregnalo. N/i malo znakov, ki govore, da je tako. Marsikje, celo tam, kjer bi to najmanj pričakovani, se že dvigajo in pogumno poganjajo zdrave sile im z njimi raste upanje v boljšo bodočnost, » dopolnitev Vstajenja, brez novega trpljenja. # * * E E S T S G G O R K V I A Nezadovoljivi osnutki regionalnega statuta Ze na prvi pogled lahko uočimo površnost socialističnega in komunističnega regionalnega statuta, kar zadeva zaščito Slovencev v Italiji. Res, da predvidevata oba tudi našo zaščito, toda v praktičnem oziru pride ona v poštev le v zmanjšanem iri precej diskriminacijskem obsegu. Povejmo zakaj in začnimo od socialističnega, bolj točno povedano: od Nenni-jevega krila italijanskih socialistov, ki šteje pri nas tudi nekaj iSlovencev. Socialistični osnutek V četrtem členu proglaša ta statut enakopravnost vseh državljanov, ne glede ra jezikovno skupnost, kateri pripadajo. In dodaja, da so zavarovane etni.ške in kulturne karakteristike vseh jezikovnih skupnosti v deželi. Toda že v naslednjem 5. členu proglašajo Ne-nnijevi socialisti, da je uradni jezik dežele italijanščina, a pripadniki drugih jezikovnih skupin, da se ima;o pravico posluževati svojega materinega jezika v odnosih s sodnimi in upravnim: o-blastmi le, če tvori njihova jezikovna skupnost vsaj 10 odstotkov v občini, kateri pripadajo. Javni uradni spisi, ki zadevajo pripadnike jezikovnih manjšin, vštevši izreke sodnih oblasti, bodo na prošnjo prizadetih dostavljene tudi s prevodom v njihovem jeziku, toda vedno pod pogojem, da število prizadetih tvori najmanj deset odstotkov vsega prebivalstva njihove občine. Tako se ngmreč glasi 6. člen socialističnega osnutka regionalnega statuta. 7. član, tega osnutka pa' pravi, da bodo javna obvestila (avvisi), ukazi (ordinan-ze), objave (pubblicazio-ni), napisi na javnih ustanovah (iscrizioni .sugli enti pub-blici) ter krajevna in cestna imena (i no-mi delle localita e delle strade) dvojezični v občinah, kjer tvorijo pripadniki drugega jezika vsaj četrtino, to je 25 odstotkov vsega prebivalstva. Za to pa bo treba vložiti prošnjo na deželni svet (consigln regionale), katero bo morala podpisati večina, to je nad polovica vseh volivcev, dotične občine. V vrtcih in ljudskih šolah pa nam socialisti v 8. členu statuta zagotavljajo poučevanje tudi v materinem jeziku učencev, če bodo za to prosile družine najmanj pet učencev. V deželni (regionalni) svet predlagajo izvolitev po enega svetovalca na vsakih 20.000 odnosno ulomka, višjega od 10.000 prebivalcev, in sicer po okrožjih, ki naj jih določi regionalni zakon, in sicer tako — pravi 26. člen osnutka —, da bo zagotovljena tudi možnost zastopstva jezikovnih manjšin v regionalnem svetu. Komunistični osnutek Približno po istem kriteriju kot socialistični, je sestavljen tudi komunistični regionalni statut, ki v 2. členu proglasa enakopravnost državljanov ne glede na jezikovno pripadnost in zagotavlja zavarovanje etniških in kulturnih karakteristik jezikovnih skupin v deželi. V 5. členu pa daje deželi pravico celotne šolske zakonodaje, ki se tiče jezikovnih manjšin. V Trstu ustanavlja poseben svet Tržaškega ozemlja (Consigljo del Territorio), ki ga bodo sestavljali svetovalci, izvoljeni po eden na vsakih 10.000 prebivalcev, in ta svet bo imel oblast zakonodaje v pogledu slovenskega šolstva. Splošno zaščito jezikovnih manjišn pa predpisuje 52. člen komunističnega statuta, ki pravi: »Upoštevajoč mednarodne obveznosti, bo dežela skrbela, da zavaruje pravice jezikovnih manjšin, kar zadeva izobrazbo, jezikovno občevanje z javno oblastjo in odnose v javnih spisih ter morebitno uvedbo dvojezičnosti v prizadetih občinah.« Deželni svet pa naj .sestavljajo svetovalci v enem edinem okrožju in po eden na vsakih 20.000 odnosno ulomek od 10.000 prebivalcev. Demokrščanski osnutek Kakor znano, nas demokrščanski statut kot slovensko jezikovno skupino popolnoma ignorira in se vprašanja naše prisotnosti in zaščite izogiblja z izgovorom, da nas že ščiti 6. člen ustave, ki pravi, da »republika ščiti s posebnimi normami jezikovne manjšine.« V ostalem predlagajo demokrščani izvolitev po enega svetovalca na vsakih 25 tisoč odnosno ulomka, višjega od 15 tisoč prebivalcev, in sicer v okrožjih po provincah. Dodajajo pa, da ne sme nobena, provinca imeti manj kot deset deželnih svetovalcev. To je vse, kar tri najmočnejše italijanske stranke mislijo in predlagajo glede nas kot jezikovne manjšine njene zaščite. Vse to pa je nič ali pa premalo in neizvedljivo. Tista enakopravnost državljanov, ne glede na jezikovno pripadnost, ki jo socialisti in komunisti v svojih statutih proglašajo, je preveč platonična in jo v enakem idealnem zaletu (toda samo idealnem!) najdemo že v 2. in 3. ter še bolj v 6. členu državne ustave. Ti trije členi državne ustave stojijo kot nekaki maliki in služijo zunanjemu svetu, češ v Italiji so vsi državljani enakopravni, in v Italiji so jezikovne manjšine zaščitene. Država nam torej ni še izdala nobene- ga zaščitnega zakona, in demokristjani, ki bi morali ustavna določila*, kar se nas tiče, izvajati že po svojih krščanskih načelih, molčijo in nas učijo besedila 6. člena r,a pamet . . . Socialisti nam pravice delijo po odstotkih, in. komunisti naročajo našo zaščito bodočemu deželnemu svetu, iz katerega pa so nas po lastno začrtanih vodilnih določilih že vnaprej izključili in v katerem bomo v najboljšem slučaju imeli le en sam glas ali dva! Zaščita samo na papirju torej tudi v statutih socialistov in komunistov! Vse imenovane tri najmočnejše stranke so glede mas in naše zaščite v protislovju, a socialisti naravnost v kričečem protislovju. Najprej nam namreč priznavajo popolno enakopravnost, potem nam pravico občevanja z oblastmi v našem jeziku priznavajo le samo tam kjer nas je 10 odstotkov vseh prebivalcev kake občine. In še tu bomo morali spreti izrecno prositi za prevod v našem jeziku kakega sodnega izreka. Protislovja' Dvojezične napise in imena krajev ter cest nam zopet socialisti ne dovoljujejo več v vsakem oziru kot enakopravnim državljanom in tudi ne več v občinah, kjer nas ^e 10 odstotkov, ampak samo v tistih občinah, kjer nas je 2,5 odstotkov. Se tu s pogojem, če 'kaj takega zaprosi večina vseh volivcev tiste občine. Praktično to pomeni, da mora za dvojezičnost prositi vsaj 25 odstotkov in še eden večinskih volivcev. Kje pa najdemo enega samega italijenšTčaga volivca, ki bi se drznil podpisati prošnjo za uvedbo dvojezičnosti? Res čudna zaščita jezikovnih manjšin, res čudno pojmovanje demokratičnih svoboščin in enakopravnosti vseh državljanov 'tako iz demokrščanskih. kakor iz socialističnih in komunističnih vrelcev v Italiji! . . . Ne zadovoljuje .nas niti 8. člen socialističnega statuta, ki pravi, da se bo vršil pouk v vrtcih in osnovnih šolah tudi v, materinem jeziku. Menimo namreč, da se pouk v vrtcih mora vršiti samo v materinem jeziku, v osnovnih šolah pa vsaj do 2. razreda tudi samo v materinem jeziku. V Dolini Aosti se v vseh šolah poučuje enako število utr francoščine, kot italijanščine, in to ne samo za Francoze, ampak tudi za Italijane. Zakaj se moramo mi, Slovenci učiti italijanščine, Italijani poi slovenščine niti najmanj? Tudi italijanski učenci osnovnih šol v Poadižjiu se obvezno učijo nemščino, in sicer po tri ure na teden v drugerp in tretjem razredu, po šest ur pa od četrtega razreda naprej. ■Sicer pa Slovenci terjamo državni in ne regionalni šolski zakon, zato se v tem oziru ne strinjamo niti s komunističnim osnutkom statuta, ki daje zadevno zakonodajno moč regionalnemu svetu, to pa zato, ker nas izkušnja uči, da so nam krajevne oblasti iin tudi stranke še bolj nasprotne kot centralna oblast. Prav zaradi tega ie goriška Slovenska demokratska zveza že 12. februarja 1955 naslovila na poslansko zbornico in senat zahtevo po ustavnem zaščitnem zakonu tudi za šole. Določila takega zakona pa naj se vnesejo v regionalni statut! Na tem moramo Slovenci vztrajati, ker nam krajevne italijanske oblasti ne bodo pravične. V pogledu zastopstva v bodočem regionalnem svetu pa je demokristjanski statut morda, bolj zadovoljiv od socialističnega ih komunističnega, ker sicer res določa izvolitev po enega svetovalca na vsakih 25.000 prebivalcev, toda vsaka provinca, da mora biti zastopana'po najmanj desetih svetovalcih in da se volitve vršijo £ proporcionalnim sistemom v provincialnih okrožjih. To še ni zadosti, da 'bi nam ta derno- Vodstvo Slovenske demokratske zveze za Goriško vošči svojim prijateljem in somišljenikom veselo veli-k o - noč z željo, da bi se slovenska demokratična misel v prihodnosti še bolj širila. VODSTVO S D Z V GORICI kristjanski statut zagotovil -zastopstvo, možno pai bi to bilo vsaj na Goriškem, Če bi se Vse slovenske sile zedinile za skupen nastop na volitvah. Po določilih socialističnega statuta pa bi Slovenci, tudi združenih sil, le težko prišli v regionalni svet, čeravno pravijo, da naj se volilna okrožja določijo tako, da nam bo izvolitev zastopstva omogočena. Ne vemo, kako naj nam bo ta možnost dana, če pa smo precej raztreseno naseljeni po raznih krajih dežele, vrh tega pa še med seboj, razcepljeni. .Komunisti bi s svojim statutom zagotovili zastopstvo Slovencev samo v tržaškem svetu, ker predlagajo, naj se tam izvoli poseben svet, in sicer po enega svetovalca na vsakih 10.000 prebivalcev. V tem oziru je predlog, ki smo ga postavili zastopniki SDZ v goriškem provincialnem in mestnem- svetu,, edini pameten in bi zagotovil zastopstvo v regionalnem svetu ne le goriškim in tržaškim ■ter morda celo: videmskim Slovencem, ampak tudi manjšim italijanskim strankam. Ta predlog se .glasi: naj- bi goriška in tržaška provinca, pa tudi pordenonska volile, vsaka v svojem okrožju, po 15 svetovalcev, videmska pa 30, kajti število regionalnih svetovalcev predlagamo deželam sami, ker gre za posebni statut, ki se ima sestaviti po krajevnih potrebah in koristih. V resnici se moramo zavedati, da je 15 svetovalcev za Trst nezadostno število iin bi v tem oziru sprejeli, komunistični predlog, dg si volijo Tržačani svoj posebni svet y ;proporcu: en svetovalec vsakih 10, tisoč prebivalcev. Ali pa naj 'bi -tržaški provinci priznali najmanj 25 regionalnih svetovalcev. Množične stranke, kot so demokristjan- GAITSKELL V RIMU Mednarodna socialistična javnost z veliko pozornost jo 'zasleduje napore in poskuse zedinjevg-nja- socialističnih sil v I-talij.i. Razvoj, ki'je bil že na dobri poti, je zastal po kongresu PSI v Benetkah, ko je komunistično-usmerjeno krilo prodrlo s svojimi zahtevami ter je tako onemogočilo, da bi prišlo do potrebnega razči-ščenja. Kakor so .mednarodni-posredovalci odigrali važno*-vlogo pri pripravah za vzpostavitev prvjh stikov med Saragaito-vimi socialnimi demokrati in Nennijevi-mi socialisti, tako se zdaj isti krogi zopet trudijo, da* bi premostili nove, med tem nastale težave. Oe pa' .bi bilo to nemogoče, da bi vsaj nedvoumno iri jasno ugotovili, kje je' krivda, da so italijanske socialistične sile še vedno razbite. V tem primeru bodo seveda tuje demokratsko usmerjene socialistične stranke odrekle svojo podporo tistim italijanskim socialistom, ki bi zavirali uveljavljanje demokratičnega in svobodoljubnega socializma v državi. .S takim namenom in nalogo prihaja te teden v Italijo načelnik britanskih socialistov Gaitskell. V Rimu bo ostal od 20. do 25. aprila kot gost socialdemokratske- ga ministra Rossija. 2e to pa vznemirja nennijevce, ki pravijo, da -gre pri tem o-bisfcu zgolj za novo .Saragatovo potezo, katere namen je prikazati 'PSI v očeh voditeljev mednarodnega socializma v čim 'bolj črni luči. Nennijevci’ in saragatovci seveda še v naprej vsak -zase dokazujejo, da predstavljajo samo oni najpravover-nejše socialistično, stališče. Zato bo tembolj zanimivo slišati, kaj bo po rimskih razgovorih povedal o tem sam Gaitskell, ■ki bo gotovo imel kakšno tiskovno konfe- Natezalnice Na mednarodni razstavi čevljev, ki so jo zaključili pred kratkim v Vigevano, je bil posebno zanimiv pregled najnovejše italijanske proizvodnje obutka. Posebno zanimanje so vzbujali novi damski čevlji s peto vzdihljajev«. Ta peta je visoka 20 centimetrov in je iz aluminija. Tako bodo vendarle prišle na svoj račun tiste številne dame in damice, ki jih je mati narava prikrajšala za dolžino, samo joj, ko bodo obule copate! OBOROŽEVALNE KVOTE Odstotek oboroženih sil v primerjavi s številom prebivalstva znaša v Franciji 2 odstotka, v Združenih državah 1,8 odst., v Veliki Britaniji 1,5 odst. V državah vzhodnega bloka ro te številke naslednje: Sovjetija 2,1 odst., Poljska 1.5 odst., Cer škoslovaška 1,9 odst., Madžarska 1,9 odst., Bolgarija 2,4odst., Albanija 2,6 odst. Jugoslavija ima pod orožjem 3,7 odstotkov prebivalstva, nevtralna Švica pa kar 4,4. ZLATO IN C1KRON1J V DRAVI Hrvatski geologi so ugotovili, da je v Dravi veliko zlata in cikronija, toliko, da bi se izplačalo izkoriščanje. Prof. Ogulin-ca, direktor »Zavoda za geološka raziskovanja Hrvatske, je izjavil, da je v ‘Dravi, samo od slovenske meje ob vodi navzdol do Sloveniji, 2 tisoč ton zlata v zrnih in 40 tisoč ton cikronija, ki je v tujini zelo iskan. Iz vade ni težko izločiti obe prvini, kar je težje, je ločiti zlato od cikronija. Za to delo bi morali nabaviti v ZDA primerne stroje, k jih tam izdelujejo. ELEKTRIČNA LOKOMOTIVA V POSTOJNSKI JAMI Pred kratkim so v .Postojnski jami o-tvorili prvo vožnjo z električno lokomotivo. Otvoritvi je prisostvovalo mnogo tujih novinarjev. Tako so se vendar zganili in začeli olepševati jamo, ki vsako leto prikliče toliko tujcev. UMETEN DE Z V KOTARJU? Ko so delali načrte za centralo »Nikola Tesla«, so preračunali da bo dajala na leto 250 milijonov kilovatov električne e-nergije. Predračune so delali na podlagi dolgoletnih meteoroloških proučevanj, ko so ugotovili, da ima Gorski Kotor na leto 3 tisoč mm padavin. Izkušnje so pa pokazale, da centrala lahko proizvede samo 100 mlijonov kilovatnih ur na leto. Da bi proizvodnjo povečali — saj je tako majhna — so začeli speljevati v umetno jezero vse potoke, ki eo v bližini: -Sistem hi-d-rocentrale »Nikola Tesla« bi moral dajati na leto milijardo kilovatnih ur električne .energije, Joda če ne bo. še nadalje padavin, ne 'bodo mogli proizvesti .niti polovice električne 'energije kot so predvidevali'. Proučevanje razmer v Gorskem Kotoru in posvetovanja strokovnjakov so dovedla do sklepa, da je treba s pomočjo znanosti umetno proizvaati padavine na področju, jezerskega sistema. Ta zadeva je razmeroma že proučena in bodo že letos izkoriščali naprave, nameščene okoli jezerai To bodo kotli z vodo, iz katerih bo izhlapevala voda, pomešana s srebrnim bromidom. Izhlapeli hlapi srebrnega bromida se 'bodo dvigali v zrak in zbirali vlago. Tako delajo iv ZDA in drugih državah , PP svetu’, Iboiisi, da srebrni bromid izhlapevajo, bodisi, da ,ga mečejo iz letal. Po poizkusih s kotli -bodo pristavili okrog jezera avtomatske naprave, da bodo lahko s centralne postaje vključili te kotle v električni krog, jih ogrevali in spuščali po posebnih ceveh v (zrak paro, nasičeno S srebrnim bromidom. Poizkus se bo začel v. kratkem. JUGOSLOVANSKA INVESTICIJSKA DELA V TUJINI Jugoslovanske spremenjene izvozne strukture ne kara k te ri žira jo samo povečani izvoz industrijskih in končnih izdelkov, ampak tudi vse- večji obseg investicijskih del v tujini. V preteklem letu- je obseg teh del dosegel 6,5 milijard dinarjev. .Večidel sklenjenih pogodb se nanaša na gradbena dela v Turčiji in Siriji, kjer so že y prejšnjih letih jugoslovanska podjetja prevzela in dokončala dela. Skupna vrednpst v tujini prevzetih grad- benih del znaša 4,91 milijarde dinarjev. V okviru teh poslov bo Jugoslavija izvozila v tujino 697 milijonov din kompletnih industrijskih naprav. Pogodbe za investicijska dlla v .tujini pa bodo sklenje-. na še z drugimi državami, kakor s Sovjetsko zvezo, Zahodno Nemčijo in Indijo. ZVEZDE ZAHAJAJO Sovjetske rdeče zvezde, s katerimi so Jugoslovanski komunisti, klečeplazili Stalinu v takem obsegu, da so celo narodne zastave » njimi pomazali, izginjajo. Železničarji so jih'že'odvrgli, sledili bodo financerji, milica in končno tudi armada, Predvsem pa bi morale izginiti z zastav ki jih nihče nima pravice omadeževati!. Velikonočni vzdihi V prsih gloda, srce vije, ' solza lice mi oblije, ko vračam v mislih se nazqj tja v ljubi moj domači kraj.-Saj je doma velika noč bila je lepa nam nekoč, ko iz domačih lin zvonjenje 'r nam je oznanjalo vstajenje. Zdaj pa daleč od družine, dolga leta sred tujine " mi v samoti praanovan je velikonočni, fmžji dan! Velika noč, velika noč, bila si lepa mi nekoč, prešlo je vse, in k meni zdaj se vrača le spomin nazaj! Prešla je tudi vsa mladost, prešla je volja in krepost, prej trdna volja v domovini — Zdaj strta, zbičana v tujini. KRIVEC IVAN ska, komunistična in socialistična bi - si e-diihe rade .zagotovile zastopstvo v svetu, to pa. seveda na račun manjših strank -in jezikovnih manjšin. Pri.teni pa pišejo v omenjenih statutih, da. so v.si državljani' enakopravni! . . . V .zadevi jezika pa vztrajamo, .da se imamo pravico posluževati svoje. materinščine tudi v odnosih z vsemi, oblastmi vsaj v meji okrajev, ine samo občin,,kjer prebivamo in ne glede na .število, ki. ga v občinah teh okrajev -tvorimo. Isto naj velja za vse javne napise. 1 Pravice mora človek - državljan uživati vse, ali pa ni enakopraven. Zato, mora biti zaščita popolna, ali pa. ni zaščita'! Dr. AVGUST SFILIGOJ Zimska pomoč Komisija za zimsko pomoč je te. dni pod predsedstvom prefekta razdelila, raznim občinam 11 milijonov 620 tisoč lir. Rrmin dobi 400.000 lir, Doberdob 240.000. Dolenje 110.000, Gorica 3,100.000, Stever-jah 65.000, Sovod-nje 180.000 lir itd. 'Poleg tega pa dobi Steverjan še. 499.924 lir za* cestna popravila. SMRTNA KOSA Te dni. je v starosti 75 let umrl na Livadi g. Rudolf Podgornik, 'brat nedavno preminule urednice ra-znih.’ naših listov. Preostalim izrekamo naše sožalje. ' * * * Pretekli teden je umrla v Gorici gospa Prinčič roj. Lebatn, soproga znanega hotelirja g. Karla Prinčiča. — Naše iskreno sožalje. * * * Predpreteklo nedeljo smo v Steverjanu. pokopali domačinko Angelo Jakin. Umrla je še mlada in zapustila'moža .ih dva ne-doletna otroka. — -Naše iskreno sožalje. GOSPODARSTVO V SADOVNJAKU — Zadnjič enkrat smo pisali, kako pobijamo razne'uši, ki se pojavi-jo na sadnem drevju. Danes pa hočemo- povedati, kako lahko preprečimo, da se uši sploh ne pojavijo. To dosežemo na, ta način, da sadno drevje, potem ko je odcvetelo, ha rahloj poškropimo s tozadevnimi sredstvi, kakor so: SISTOX, PESTOX 66, E 603 in še kako drugo-. S tem poškropimo -sadno listje; škropivo list vsrka in pride tako v sočni-obtok drevesa. Ko uš prične izsrkavati sok iz lista, se zastrupi in pogine. S tem škropivom pa ne .uničujemo- raznih črvičkov, kakor je n. pr. zimski pedie, -to je črv, ki gloda češnjevo listje. Škropiti moramo v- zgodnjih jutranjih urah, da tako list. vsrka škropivo, preden bi ga sonce utegnilo posušiti. Vsa potrebna navodila glede uporabe in odstotka teh škropil -so na.pisana na zavitkih samih. Učinek škropiva traja približno -tri tedne, zato moramo po potrebi po treh tednih zopet narahlo poškropiti. Škropivo je hud strup, zato ine smemo krmiti živini -trave, ki raste pod drevjem, vsaj- štiri tedne po opravljenem škropljenju. Enako ne smemo škropiti vsaj štiri -tedne-, pred dozoritvijo -sadeža. , Izdatni- zarodek sadja, to je, da po cve- ■ tenj-u ostane čimveč sadja, dosežemo na ta način, da proti koncu cvetenja sadnemu drevju pognojimo z enim od hitro delujočih dušičnatih gnojil, kakor so: čilski soliter, apneni nitrat, amonijev nitrat ali z gnojnico, oziroma straniščnicov Teh m metnih gnojil rabimo -od pol do eden in pol kg na drevo, kakor je pač to več ali manj razvito. Gnojilo raztrosimo do širine drevesne krone in ga narahlo pokrijemo. - ' - 'Pri nekaterih vrstah sadnega drevesa, .»katera- rodijo le vsako drugo -lehv/kot n. pr. nekatere vrste j-abolk, ali pa- rodijo eno leto več, drugo manj, kakor Vi. pr. hruške »coscia«, lahko kolikor -toliko u-vesimo vsakoletno roditev tako, da mu sadnemu drevju pognojimo h zgoraj omenjenimi dušičnatimi gnojili, ko pri drevju nastopi drugi sok, to. je* približno v prvi polovici julija. -Kolidima in » način gnojenja veljata kot zgoraj omenjena; pri cvetenju. _,j:. ' Omeniti moramo še, da gnojenje z gnojnico-ali strainiščnioo moramo opraviti; ko je -zemlja vlažna, to je hitro p<|dežju: -Oe pa je zemlja suha, moramo,#noj-nico oziroma stranišč,nico razredčiti s : (ten* da ji .dodamo polovico vode, tsr.; 'N'A VRTU —(posejali Smo že vse' vrtne pčsevke. Radič in solato bofno^e sejali vfeke 'tri -tedne po eno ali dve^f-edi, kakor je pač potrebno. Tudi grah lahko še sejemo vse tja do konca tega mrteca. Sejali bomo pozne vrste, .kakor 'd »senator« alt »telefon«. Če grah raste, kB'.nastopi toblo vreme, ,to je koncem maja ali .. junija," rad zapade plesnobi (oidiu-triVt zato ga Tfcoramo žveplati, kakor žveplamo trte, z navadnim čistim žveplom. Vso povrtnino, ko ima tri liste, gnojimo s kakim dušičnatim gnojilhm ali z -gnojnico oziroma s straniščnico.' Dušična-.ta gnojila potrosimo le na suhe liste in nato nekoliko zalijemo, gnojnico oziroma iStraniščiijco pa polivamo ob deževpem vremenu". Ce pa zalivamo ob suherri ‘vremenu, rnjoramo dodati- polovijo vode in po žalitvi še oprati liste s čisto vodo,*ker bi drugače utegnili škoditi zdravju. stremljenja umnega čebelarstva C e bi še v teh'spomladanskih dneh ob (popoldanskih urah jaos-tavili pred čebelnjak enega izmed velečebelarjev, bi bili šahko- pifiča nenavadnega 'ženitgvanja. ’Ve-iečebelarji .odpošiljajo ob takih dneh na ežeiiitdvainjsko potovanje tudi po tisoč' in več matic. Na vsako za ženitev sposobno matico 'odpade po 9 tisoč trotov, zato so izgledi snubačev le zelo skromni. Kljub temu. so tf neugnani optimisti v oblakih, napolnje-. vali ozračje nad nami. K Srečnemu ženinu pa naklonjenost matice ne prinaša sladkosti medenih tednov, pač pa bridko razočaranje. 'Nihče izmed števiinih raziskovalcev življenja čebel še do danes ni dognal, ali se trot' - ženin po sparitvi razpoči ali ga matica sama raz-trže. Dokazano je samo to, da se eden izmed trotov vrne z ženitovanjskega potovanja raztrgan na drobne kosce. 5 Po dvajsetih minutah se je vrnila tudi naša matica, ki' jo je kaj lahko s po z! nat i po velikosti in svetli barvi. S seboj je prinesla nekaj žalostnih ostankov svojega ženina. To je za čebelarja tudi zanesljiv dokaz — in morda tudi za čebele -delavke —, da je bila sparitev uspešno dovršena. Veliki dogodek " ena sama sparitev zadostuje matici za vse življenje — je bil sprejet od delovnih čebel z vsem spoštovanjem. Čebele - stražarke so -db vhodu prekrižale pred oplojeno matico tipalke kot srednjeveški bojevniki meče. Druge čebele pa so matico' objemale in jO v triumfalnem sprevodu pospremile v notranjost panja. Današnji umni velečebelarji razpošiljajo letno tudi do 50.000 oplojenih matic-pa vseh celinah naše zemlje. Cena oplojene matice znaša okrog 1000 lir. Čebelarji radi plačujejo zahtevano ceno, kajti že v prvem poletju svojega življenja marljiva matica izleže poln panj čebel - delavk, ki naberejo petindvajsetkrat no vrednost * oplojene matice. Mnogi čebelarji po hladnejših predelih vsako leto obnavljajo -svoje panje, namesto da bi pozimi prehranje-'vali in negovali čebele. Od .trenutka dalje, ko se je matica vrnila a, ženitovanjskega poleta, se za stalno namesti-v svoji »porodnišnici« ter živi -samo še 'izpolnjevanju svojih- materinih dolžnosti. Delavke zahtevajo^ od matice neverjetne napore, ‘ki so zn čebelarja iz redno donosni. Dnevno- mora matica izle-či po 1500 dp 3000 jajčec. Skrbno očiščena polaga v -zarodne Celice, ki jih delavke-izdelujejo iz voska. V panju, je navad-nc po 85 odstotkov -delavk .in 15 odstotkov trotov, ki služijo samo za sparitev. Ce matjca izpolnjuje svoje dolžnosti zadovoljivo, ji delavke strežejo z vso paznjo m razvajenostjo.. Ce pa temu ni tako, jo poženejo s prestola, včasih pa jo tudi enostavno, umorijo in zamenjajo z matico, jo pa je prav ti-sto poglaVj-e rtloderne- ,ga, velečebelerst.ya, ki .služj -ja. množično k proizvodnjo matic. Matice se namreč piro-■ izvajajo in se ne.rodijo. • -Delavke lahko ob vsakem ''Času,''Vzgojijo novo matico. Za ta postopek ni treba drugega, ko da eno izmed navadnih' ličink prično delavke krmiti s posebno mlečno snovjo, s »kraljičinim močnikom«, ki jo izločajo posebne žleze čebel - delavk. To izbrano ličinko zaprejo v eno -izmed matičnih celic. To je posebne vrste zarodna celica, matičnj-ak velikosti kot naprstnik. Cez 11 dni -se prikaže iz celice polno razvita matica. Cebe]e - delavke si vzgojijo novo matico v treh primerih: 1) če njihova matica .#i več dovolj plodovita; 2) če matica odmre ali se je ponesrečila; 3) če je panj prenapolnjen, in se približno polovica čebel- pripravlja na. rojenje. V tem primeru, pripravijo roječe čebele pred svojim odhodom na čelu s -staro matico po kakih 12 ali tudi več novih matičnih celit, da hi -tako ostalim čebelam v parna zagotovite novo gospodarico. Moderni velešebe-Earji -se poslužujejo prav tega primera. Telečebefer. s svojimi pomočniki pokrade iz panjev matice i-n spra.v’ja s tem svoje številne družine v silo ter jih na ta način prisili, da si vzgojijo -nove matice. Najprej vtihotapijo deščico v nekako »začetno kolonijo«, kjer čebelam stalno odvzemajo njihovo matico. Čebele z vso ognemo krmijo ličinke £ »kraljičinim moč- - ' «iKiiiiuiHnntiuiiuiumKitiiiiiniuniiHuiMHiinuiminiiiniiuniiHimles,t;e,l©. v 'uradnem t listu tatdi ime tovariša -Matevža Klofutaj:ja, predsednika 1 judskod-emokratične družbe *Fdcka«. Gospod Janez Firbec, tržaški Jča-gntkar »Novega- lista«, je obiskal heroja, \ - t-da bi nabral ze svoj- list vse podrobnosti O'delovanju nove družbe, katere-/ glas je tturja' prinesla ne -samo v Trstjcpač pa; ,ga je raztrosil?, po vsem civiliziranem svetu. ' Ijama. pa je Firbec našel le ženo, tovarišico. najnovejšega heroja, ki p? mu je z ,vso ljubeznivost jo j^gtreglai 7. naslednji-\ ,,|Oi pojasnili:, ., »Gre za epohalen, i-zupt za gdvajanje in . borisjno .izkoriščanje napetosti, ki j ih na-Aa -revolucija -n-i vključila med ljudske pridobitve, čeprav so se -zn-rojdki iznajdbe izredno -učinkovito razvijali prav med -to -veliko -borbo in -tudi po njej. Moj moz no-votair, je prvi spoznal nezaslišano spro-" 'stilno Silo, k-i ie svojska tistemu človeškemu. delovanju, 'ki ga v nf« deždi nteiv£ mo Jacka’, drugod pa /-tudi , • Se ood sfero.; gnilo vladavino je v Tivolskem jparku s posebnim -užitkom ocvrl po nekaj kr,epkih klolut pod loiio nagačenim možakarskim lutkam. Ne vem, če se s takimi pripravami zabavajo tudi današnji Tržačani. £a dva smrkava dinarja se je takratni reakcionar lahko 'Otresel -svoje jeze ka-r na1 d ešet ih - n a gač enih glavah. Misli na to zabavo so mu stalno uhajale na-II zaj v preteklost posebno v časih, ko je zaradi nerazumevanja ljudskih množic pričel državljanom .in'državljankam zatekati žolč in so se. množile želodčne otekline kot gobe 1 po dežju. Državna .uprava, tajna policija* - politika -.in gospodarstvo, vse to je napenjalo, ljudsko ne vol jo in jo kopičilo v vrhove Babilonskega stolpa. Moj mož je 'bil mofrda edini visoki funkcionar, ki je- 'zaslutil, bližajočo se nevihto — -in izdelal moderni duševni' strelovod. Izum mojega moža je bil novo Kolumbovo jajce. Desetletja pred drugo svetovno .vojno -so se naši meščani izživljali na klofutarskih možeh v Tivoliju. Nihče izmed naših ‘povojnih upraviteljev in voditeljev pa se ni domislil, da bi ta način duševnega sproščena- postavil v službo vsega delovnega ljudstva. Moral je priti prav gorenjski Klofutar, da -se je domi-' -sli-1 .klofuta-rja’. V interesu izgradnje socializma je biLo v ‘novi ljudskodemokratič-ni republiki le zelo redkim dopustno, da v trenutkih - jeze' lahko sprožijo, nakopičene -sile srca ih duše. Ti izvoljenci so bili le člani -tajhb- policije in partijski veli-kaši. Zato je 'bilo nujno- potrebno, da je slehernemu državljanu, tudi najubožnej-šemu, ob vsakem trenutku pri roki sprostilni aparat, ki je dobil ime po njegovem iznajditelju — klofutar'. Moj mož je, -kljub nasprotnim- direktivam uvedel aparat najprej v zasebnem življenju. Lahko si lastim skromno zaslugo, da sem prva izdelala družinski aparat .klofutar’ za -uporabo v -lastnem domu. ■Prvotni izdelek je bil .seveda še zelo pri-mitivep, iz starih cunj 111 časopisnega -papirja, je pa za začetek zadostoval. Midva sva oba trpela zaradi ne popolnoma- normalnih razmer, pš {udi zaradi zavisti -in neupoštevanja najinih nemajhnih 'zaslug -za socializem ha želo težki živčnosti, ki se -je -izražala v pbgostih družinskih prepirih, razbijanjem‘krožnikov in -kozarev, cvetličnih loncev i. p. Odkar pa sva stanovanje opremila s ,kk>f-utarjem’, ni med nama več preklan ja in tudi nobenih vznemirjanj- -zaradi -priložnostne nestalnosti vladavine in drugih - S vetov-n-iff - dogodkov. Kasneje sva- si omislila’ celo klofut ar ja', dvojčka, po katerem lahko udrihava kar štirlročno. Tako sva našla v svojem domu spet predvojni družinski mir, pa čeprav ie ta reakcionarna navlaka preteklosti. Kasneje sva dobavljala izum številnim družinam * največjim -uspe-hom. Oblast naj-u zaradi reakcionarnega obrtništva in trgovanja ni pregartiafa spričo velike nove pridobitve Ijudskodemokratične naprednosti. Kavarne imajo namesto televizorjev .klofuta-rje’ za -bratce časnikov, -kakor -tudi za kvartopitce. Vse Ijudskodemo-kratič-ne prodajalne so opremljene z dvema vrstama .klofutarjev’. Tip A za kakovost -blaga, ki je naprodaj, -in tip B za cene, ki jih prodajalna zahteva. Po vežah gledališč in kinematografov so ljudstvu na razpolago .klofutanji’ za morebitne izlive nezadovoljnosti nad vistousmerjeno kultu- ro. V koncertnih dvoranah in po umetnostnih razstavah so klofuta-rji’ pri rokah za sproščenosti nad negodovanjem socialistične glasbe in socia-listične -umetnosti. Družba ,Fa-cka’ je danes veleindustri-j-sko podjetje v delavski upravi. Partija je izdelku posvetila vso svojo pozornost. Sele sedaj je namreč mogoče odstranjevati vsa nesoglasja in zagotovLti socialistični državi upravo, ki se ji ni treba -bati izbruhov ljudskih strasti proti partiji in vladavini, kakor se je to nekoč dogajalo na Poljskem in Madžarskem. V predsobah CK, po hodnikih republiških in zveznega parlamenta, pred vsakim razstaviščem plakatov, po vseh zidovih ulic, koder se premikajo sprevodi, po vozovih cestne železnice, pred telefonskimi javnimi ■ govorilnicami, pri vseh okencih,, kjer prodajajo vozovnice in vstopnice, po vseh socialističnih menzah in tovarniških obratih, po kolhozih in po gnojiščih in hlevih- kmetij, po vseh davčnih uradih, po pisarnah ljudske oblasti .in tiudi po carinarnicah in šolah vseh vrst potrpežljivo stojijo solidno pritrjeni ,klofutanji’. ‘Najvažnejše pa je tole: Vse -množične eneTgije, ki padajo na nagačene obraze .klofutarjev’, se skrbno zbirajo in postavljajo po -svoji učinkovitosti in množini vse drage vodne energije in celo atomsko silo v senco. Mi smo najvažnejša industrija v državi in verjetno na vsem svetu. Cez nekaj časa -bomo ... « Tu je bil govor tovarišice Klofutarjeve. nenadoma pretrgan -zaradi strahotnega mniumuHiiiiiuiuuifiUiiuuuuiuKuiiiiutiiuiHaumiiauHUiiiuiiUHiiiuiiMiuuuiiuui hrušča v sosedni sobi. Tovarišica, pa-se je samo -narahlo smehljala: »Moj mož se je vrnil. Verjetno prihaja s -seje CK Zveze komunistov ali pa- iz kake trgovine; morda je prebral tudi današnji večeraik. Sedaj pridno telovadi nad ,’klofuta-rjem’ v svoj-i sobi.« Gospod Firbec je izrazij željo, da bi spoznal velikega narodnega heroja. Tovarišiča pa je dejala: »Ker ste dejali, da odpotujete ob sedmih, to ne bo mogoče, kajti od zadnjega povišanja cen in znižanja plač potrebu-je moj mož precej časa, da se mu s pomočjo .klofutanja' spet vrne duševno razpoloženje.« Gospod Firbec se je zahva-lil in odšel. Vlak je imel 179 minut zamude. Zato si je kupil zadnjo številko TEDENSKE TRIBUNE s številnimi fotografijami socialističnih vodilnih osebnosti. Kar ‘nenadoma pa se je dvignil in s hitrimi koraki pohitel k prvemu »klofutarju«, ki je bil v tem trenutku nezaseden. Slekel je rokavico z desnice in z vso silo lopnil »klofutanja« po nosu . . . Ali je pri tem mislil na svojega tržaškega gospodarja ali na koga drugega, je ostalo prikrito -za vse večne čase. Z nadaljevanjem dokumentarnih zgodovinskih dogodkov, ki jih objavljamo pod naslovom: »Kreposti in vrline komunizma in rdečih tiranov« bomo nadaljevali s številko, ki izide 3. maja 1.1., kan naj cenj. čitatelji upoštevajo. — Ured. Razmišljanja velikega te dna Živimo v naravnost sijajnih časih. O tem ne more -biti nobenega dvoma. To potrjujejo .domači in tuji državniki, diplomati in tudi politiki •določenega prepričanja. Nobeno kolo in tudi nobeno kolesce ne podiva. Tovarniški dimniki pihajo dim s polnimi pljuči; stroji ropotajo i:. tolčejo dan in noč ter bruhajo svoje izdelke v brezkončni plavnik brez dr.a. In vendar ... Le poglejmo okrog sebe! Prav tja, kjer stojinio ali hodimo! Poglejmo si samo o-braze preljuioih soljudi, ki drvijo vsako minuto, mimo nas. Prejšnji mesec, ko so tramvaji in avtobusi počivali, sem si jih posebno pazljivo in morda tudi malo preveč kritično ogledoval. O.glejmo si obraze, ob krmilih velikih barkastih avtomobilov, k&ikc-r tiste ob volanih malih avtomobilskih panjev. Stalno isti prizori: s ka-menitih obrazov boste le v redkih primerih iztisnili nasmešek. Ti obrazi ne odkrivajo zadovoljnosti in še manj spomladanskega. razpoloženja... Ko sem prejšnji mesec celo večkrat čakal ob avtobusni postaji na izposojeni avtobus iz Tržiča, tudi moj obraz ni odkrival .sreče ob pogledih na mimodrveče vozače, ki jim. aeegatska stavka mi zdramila srca in duše, da bi v svoje prazno vozilo pobrali po nekaj starih ženic ali starčkov . . . Za volanom so sedeli in sedi;o napeti obrazi živalsko delovnega človeka v vinogradu mamona. To so blagoslov: konjunk-turnih stafstik. Na samem začetku naše »blaginje« je vprežena zavist v isti jarem z nezadovoljnostjo. Sleherni, sodobnik hi si rad odrezal čimvečji kos zaslužkarske pince, in slehernega sodobnika razganja nevoščljivost, če se je njegovemu bližnjemu posrečilo zagrabiti večji kos, kakor pa si ga ie sam odrezal. Gotovo. Tudi naše dede in očete so preganjale skrbi za obstanek; skrbi sa poto-laženje tvarnih potreb. Te skrbi pa so da-. nes zasedle druga&no mesto, skrtoi, kako pridem najhitreje do denarja? Ta večna m6ra pa ne tlači samo trgovce, ki tako mislijo — in največkrat tudi morajo tako premišljevati — ne, ta gonja za pinco je zajela vse prebivalstvo z neko divjo opojnostjo, ki je naši predniki ni,ti ob najhuj-ši stiski med prvo svetovno vojrao niso poznali. Ta peklenska opojnost po čim večjih dohodkih, čim večjem dobičku, po čim višjih plevah se polagoma preobraža že v trajno stanje, kateremu bo nekega dne nujro sledil težek in grenak maček iz-treznjenja. Krik po povišanj« pl_č je lajna, ki jo vrtijo vsi, brez izjeme, od jutra do večera. Pekovski pomočniki stavkajo, čeprav znašajo njihovi prejemki več kot plače profesorjev po dvajsetih in več letih službe. Osebje bolnišnic stavka, nameščenci mestnih prevoznih podjetij so prav tako stavkali, čeprav sta delo sprevodnika in njegov zaslužek v primerjavi z razumni-škim delavcem v nemajhnem nasprotju. Gostilničarji dvigajo cene, mesarji in prekupčevalci jih zvesto posnemajo. Lansko leto so bila presušena plečka, ki jih ni drugega kot kost in slanina, po 900 lir kg, letos so po 1280 .lir za kg. Državni u-radraiki ‘zahtevajo višje plače in skrajšan delovni '_as . . . Vse to je lepo in prav, posebno lepo ih prav za strankarske aktivistične zaslužke. Ali nekje mora biti vendar nekdo, ki vse te in podobne zapitke plačuje. Vse te prekomerne dobičke in .zaslužke mora nekdo poravnati. Avtomatizacija, pa naj bo še tako nabita z blagoslovi, teh čudežev ne bo zmogla sama. Kdo torej plačuje? Najbrž tisti zadnji med nami — tisti, ki jih psi napadajo. -Kaj pa bo, ko tudi teh več ne ho? Potem bomo imeli v žepu pač več denarja — v resnici pa s; za ta dera.r ne moremo prav nič več nakupiti, kakor1 je bilo to pred sedanjo opojnostjo. Naj bo že kakorkoli, res je, da živimo v naravnost sijajnih časih, sa-mo verjeti moramo, da je tako. Kdor ne verjame, naj posluša državnike, diplomate, politike in statistiko! Brontolcm Tudi Trst je zastopan na kongresu prostih pristanišč V okviru milanskega velesejma, te največje manifestacije italijanskega gospodarstva katereg' je otvoril republiški predsednik Gionchi preteklo soboto, je bil organiziran Vsedržavni kongres prostih pristanišč. 'Na njem so se zbrali predstavniki glavnih italijanskih pristaniških mest, ki so kiteresirana na . tranzitnem prometu. Ker je to vprašanje posebno važno za Trst, ki je po .izgubi že prej skromnega lastnega nacionalnega zaledja postal še bolj izrazito tranzitna luka, so se kongresa .seveda udeležili vodilni* tržaški predstavniki. Vodstvo odposlanstva je prevzel sam župan! inž. Bartoli, Ustanovo za industrijsko' pristanišče je predstavljal občinski odbornik Visintin, Trgovinsko zbornico dr, V&iia, Splošna skladišča pa inž. Cohitti. Pri tej priliki so tržaški delegati razpravljali z ostalimi predstavniki jadranskih pristanišč še posebej o vprašanjih pon(tor.Stega prometa in trgovine, ki zanimajo prav luke, ki leže v tem področju. ' 1 Slouenska šola - naš ponos Pretekle dni so se zastopniki tržaških političnih in osrednjih •kulturnih in prosvetnih organizacij sestali; razpravljali .80,0 .slovenski šoli in se izrekli .za' ustai-inovitev »Odbora za slovensko šolo«, ki bo imel nalogo, da proučuje pereče šolsko vprašanje in krepi zavgst, da spada slovenski , otrok samo v slovensko šolo. Predstavniki Sindikata slovenskih šolnikov, kakor tudi zastopniki organizacij so med drugim razpravljali o spomenici, •ki so jo poslali v Rim z vsemi popravki k Rossijevemu osnufku. Slovenski šolniki pričakujejo vabilo socialdemokratskega ministra za šolstvo in vzgojo, da sprejme v Rimu; njih delegacijo. Med ostalim so razpravljali tudi o domnevni novi zidavi šolskega poslopja za, višje srednje šole sredi mesta. Soglasno so ugotovili, da mora biti poslopje zgrajeno čimptej, da bo tako služilo svojemu namenu i.n našemu dijaštvu, ki gs tako silno potrebuje. Predvsem pa so poudarili, da dijaki, zlasti eni, 'ki prihajajo iz različnih predmestij in okolice, ne morejo trositi denarja še za tramvaj, ki naj bi jih peljal izven mesta.. Končno so se domenili, da se bodo za zadevo skupno zavzemali ria pristojnih mestih. Učiteljice otrobih vrtcev Vprašanje povišanja prispevkov (con-.globamento) za vrtnarice je že več časa predme.t zanimanja Generalnega komisariata. Medtem ko so državni učitelji in občinske vrtnarice prejeli pred letom po- Tržaška občinska kriza Ker je republikanska stranka izjavila, da izstopa iz občinskega odbora, ker ne moie delovati in upravljati občine zaradi polen, ki jih mečejo med noge komunisti in misini, so se izrekli za odstop tudi socialni demokrati. Seja občinskega sveta je bila zato prenesena od 16. na 26. april. Krščanska' demokracija je v sredo sklenila, da bo predlagala odstop župana' in celotnega občinskega odbora. Občinski proračun za 1. 1957 je bil predložen in 'razdeljen. Ce se v občinskem svetu sestavi delovna večina., bi bila kriza rešena. Ce ne, se občinsko zastopstvo razpusti in pride komisar, ki mora v šestih mesecih razpisati inove volitve. Od novih volitev si obetajo misini porast njih glasov, češ nezmožnost demokr-ščanov in drugih demokratičnih strank v mestni hiši, da bi vodili uspešno mestno upravo, ter pogoste stavke mestnih uslužbencev so prebivalstvo prepričale, da bi bila uprava v rokah totalitarne desničarske stranke za meščanstvo večje koristi. Komunisti niso navdušeni za razpust in za nove volitve, ker pričakujejo, .da bi izgubili glasove; posebno še z nastopom ■indipendentistov, ki jih namerava voditi bivši občinski svetnik Tolloy. Ce razmotrivamo stvarno položaj, lah- ko rečemo, da nove volitve me bi prinesle bistvenih sprememb v sestavi občinskega sveta. Poleg tega bi požrle na sto in sto milijonov. Zato nima nobena stranka .bistvenega interesa na volitvah, iz-vzemši morda misine. Po našem mnenju je v očitnem interesu demokratičnih strank, da do 26. t. m. sestavijo delazmožno večino, ki bo občino •res upravljala, ne pa govorila — kakor se je doslej pogosto delalo v občinskem svetu — za ulico in ne za stvar. KUPČIJE Z BEGUNCI (Dunajsko pismo) Avstrijski zunanji minister Kamitz se je pred kratkim vrnil iz Amerike praznih rok. ‘V Združenih državah je namreč prosil za nadaljnjo pomoč pri vzdrževanju madžarskih beguncev v Avstriji. Senator Knowland pa mu je v Washingtonu povedal, da vl&cfejo po begunskih taboriščih v Avstriji naravnost škandalozne razmere. Po znani oktobrski revoluciji je pribežalo iz Madžarske v Avstrijo okrog 170 tisoč beguncev. Avstrijsko prebivalstvo je z nesebičnostjo in radodarnostjo prihitelo beguncem na pomoč, in tem naporom so se pridružile številne mednarodne podporne organizacije. Ze kmalu nato pa so se madžarskih beguncev polastili dvomljivi zaslužkarji in požrešni biretorati. Mlad socialistični avstrijski poslanec je že meseca januarja izatrjeval, da so Madžari žrtve organizacije, ki jo sestavljajo dobičkarji in brezvestni uradniki. Dunajski dnevnik »Ne-uer Kurier« je bil še odkritosrftnejši, ko je napisal: »'Samo visoki komisar za begunce OZN je avstrijski vladi v gotovini izplačal doslej 160 rnilijonov šilingov (to je 4 milijarde lir). Številne podporne organizacije so prispevale ogromne denarne zneske. Ti zneski so znatno okrepili devizne haloge avstrijske Narodne banke.« S tem je list priznal, kako donosne torpčije prinaša begunska nadloga- avstrijski državi. Nadalje je list odkril tudi še itefle: dNe glede na to, da mi zaračunavamo mednarodnim organizacijam za vsakega begunca na dan po dva dolarja, -t. j. 52 šilingov (1300 Ur), 'medtem ko na« vsak begunec po podatkih notranjega- ministrstva v resnici Btone 23 4Hin.gov, smo do sada j 4e lepo število mili jonov šilin gov •te begunskih podpor investirali v zgradbe, fci nam bodo kasneje ostale.« V resnici so računi za vzdrževanje beguncev s Strarni avstrijske vlade posebne vrste. Avstrijska vlad« poskuša postavljati izdatke za vzdrževanje beguncev pretirano visoko. >Pri -tem postopa približno tako, kot napolitanski potujoči kramarji. Najprej je 4a vsakega begunca zaračunala dnevno po 2 dolarja. .Kasneje pa se je z barantanjem zadovoljila tudi z e-fiim dolarjem, St rokov n j ;> ki hienijo, da tudi pri tej ceni še vedno zasluži po 4 šilinge dnevno pri vsakem beguncu. Avstrijski vladni računi pa se tudi drugače bistveno ne razlikujejo od trapoler-ske kramarije. Število beguncev — kakor ga zaračunava avstrijska vlada — že dav- no ne odgovarja dejanskemu stanju. Medtem ko je danes v Avstriji kakih 30.000, tnajveč 35.000 -beguncev, obračunava dunajska vlada še kar naprej izdatke za 43 tisoč ust. Prav zaradi takih donosnosti poskuša avstrijska birokracija čim več beguncev pridržati v begunskih -taboriščih. Voditelj dunajske podporne organizacije »Caritas«, monsignor 'Ungar, je predlagal, da bi begunce porazmestili po stalno praznih vaških gostilnah. Monsignor je svoj predlog -utemeljeval takole: »To bi bila lepa priložnost, da dokažemo beguncem iz države, kjer ne priznavajo zasebnega življenja in individualnosti, kaj pomeni zasebno življene v svobodnem svetu. Tem beguncem pa avstrijske oblasti ne privoščijo 'zasebnega življenja, pač pa jih naganjajo v množična taborišča, kjer so izpostavljeni nravstvenim in političnim nevarnostim.« Monsignorjev predlog je sicer našel polno razumevanje pri gostilničarjih, ne pa tudi ina pristojnih uradnih mestih. Akcija bi namreč avstrijsko vlado prisilila, da se odpove 'tistim šilingom, ki jih uradni Dunaj zasluži z begunci po taboriščih. Tako avstrijska vlada 'zavestno ali podzavestno sama prispeva k demoralizaciji begimcfev po taboriščih. 'Komunistični talni agitatorji najdejo čedalje več .odprtih ušes za krilatice »o povratku v domovino«. Tudi ti komunistični plačanci, kujejo kapital iz begunskega vprašanja. Kadar-jeva strahovlade jim za vsakega povratnika izplačuje posebne nagrade. Vse ito je alarmiralo tar j e oparsovalce. Ameriško welepe*laništv© m Dunaju je ugotovilo škandalozne razmere po taboriščih. Tiuje pošiljke pomoči v mnogih primerih niso 'dosegle svojega cilja. Američani so prišli na sled množičnim tatvinam. Mednaoseidni opazovalci so ugotovili, da je tujina odposlala v Avstrijo oblačil in opreme aa 200.000 beguncev. Samo del teh pošiljk pa je dosegel oilj. Tako je n. pr. izginilo 90.000 ameriških spainih vreč. Po dunajskih listih pa se množijo oglasi, ki ponujajo »ameriške viške« po n rakih cenah. Ameriški senator KinowJantl se je usločil. da bo vso aadev« odkril v kongresu. Američani pa nameravajo najprej .odposlati v Avstrijo poseben odbor, ki na4 preišče stanje v begunskih taboriščih, šele nato bodo sklepali o nadaljnjih podporah Aa/strijl m vzdrževanje begunaev. A. K Tržaško predstavništvo v senatu V maju bo senat razpravljal o vprašanju tržaškega predstavništva v italijanskem parlamentu. Kakof je znano, so Trstu že priznali pravico na izastopstvo v poslanski zbornici, zdaj pa je na vrsti sklepanje o zastopstva Trsta v senatu. Notranji minister je že predložil zadevni osnutek zakona* Odprto pa je še vedno vprašanje števila senatorjev, do katerih bi imel Trst pravico. Po zakonu o volitvah senatorjev pride po en senator na 200.000 prebivalcev. Trst bi torej imel pravico na samo enega senatorja. Ker pa. ima naše mesto okroglo 300.000 prebivalcev, predlagajo zagovorniki tržaških pravic in koristi, da bi «^ 100.000 prebivalcev Trsta priključilo sosednjemu tržiškemu področju, tako da hi s .tem nastal še -drugi volilni okoliš, ki bi -zopet imel 200.000 prebivaloev in s tem pravico na lastnega senatorja Na ta način bi Trst, skupno s tržiškim (Monialcone) okrožjem, ki je bilo pred vojno tako in tako sestavni del tržaške pokrajiiine, imel v senatu dva predstavnika. ka-r je .bilo ustanovljeno Tržaško tehnično podjetje in 50 let od ustanovitve Tržaške pomorske ladjedelnice, dveh podjetij, iz katerih so se razvile današnje Združene jadranske ladjedelnice. Šolsko poslopje v Gerouljah Spor zaradi mesta novega šolskega poslopja v Cerovljah je pred tržaškimi o-blastmi. Prišla bo v kratkem na lice mesta komisija iz Trsta, ki bo končno pregledala predlagani mesti. Ne razumemo, zakaj se občinsko zastopstvo upira .zidanju šole v bližini vasi in jo hoče prenesti kilometer daleč, ko i-ma vendar šola služiti samo vasi Cerovlje. višane prejemke, niso tega. bile deležne vrtnarice omenjene ustanove. Zadeva je bila že sprožena v Rimu,, pa ni šei bile rešena. Verjetno je, da bodo vrtnarice na Tržaškem izenačene z vrtnaricami »Opera Asili Infantili« v starih pokrajinah.: OJesele velikonočne praznike želi Slovenske prosvetna matic^: OPOZORILO UREDMŠTVA Zaradi tehničnih težkoč je izostala Ife-■tošnja (Velikonočna priloga, ki. pa ;o bomo uvrstili, v eno izmqd izdaj v prvi polovici maja v bogatejši in spremenjeni obliki. V prilogi bo-seveda o%a-vl jen ljudi izid literarnega lE-atečaja Slovenske prosvetne matice v Trstu. Uredništvo »Demokracije« PODPIRAJTE SDD SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V nedeljo 21. t.,m. ob 17. uri na stadionu »Prvi maj«, Vr-delska cesta 7 Renato L e l l i N9 NOČNIH POTEH V ponedeljek 22. t. m. ob 17. -uri na OPČINAH J oh n P a t r i c k Vroča kri Veselo veliko noč želi članom in podpornikom. Slovensko dobrodelno društvo Stoletnica tržaških ladjedelnic V nedeljo so v tržaški Občinski lumet-niški galeriji odprli zgodovinsko razstavo o Združenih jadranskih ladjedelnicah. To je prva manifestacija v zvezi z letošnjo stoletnico ustanovitve tržaških ladjedelnic. Te dni poteka namreč 100 let, od- NECCHI B. U. Supernova automatica je šivalni sitioj, ki uživa popolno zaupanje in z neomejeno dobo jamstva. Prodaja na 24-mesečna obročna odplačila in tudi z odkupom starih strojev katerekoli znamke. Ž nakupom stroja si pridobite pravico na brezplačni tečaj .za vezenje. NECCHI ,,ESPERIA<( v omarici stane 62.000 lir Siva, ikra* P1®*6 moderne vezenine. Koncesionirana trgovina: TULLIO NATALE TRST, ul. Battisti 12, tel. 365-33 TRZIC, Corso del Popolo 28, tel. 2772 MILJE, Calle Tiepolo 6 CERVIGNANO, Piazza Unitši 17, tel. 217 izlet SDD Kot vsako leto, tudi letos priredi SDD v sredo 1. maja 1.1. tradicionalni enodnevni izlet. Tokrat si bomo ogledali Barcis s svojo slikovito dolino Valcellino. Ogledali si bomo tudi ogromno umetno jezero in hidrocentralo. Kdor se hoče posluiiti tega izleta, prosimo, da še javi do vključno Z4. t. m. v tajniitvu SDD v ul. Machiavelli 22.11 (tal. 36-275), kjer lahko dobi potrebna pojasnila. Tajništvo EMAJLIRANI ŠTEDILNIKI IN PEČI NAJMO DERNEJSIH OBLIK NA VSA GORIVA POPOLNA OPREMA ZA KUHINJE, JEDIL* NICE, RESTAVRACIJE IZ EMAJLA NERJA* VEČEGA (lNOX.) JEKLA ITD. ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STROJI, GRELCI ZA VODO, H LA« DILNIKI DEKORATIVNI PREDMETI UMETNE OBRTI, OD KERAMIKE DO BRUŠENEGA KRISTALA LESTENCI TER VSEH VRST ELEKTRIČNIH LUČI KLASIČNE IN MODERNE OBLIKE ta* -KERZE V1MT . Plana«. Ctovanai, I - Tal. 3MU8 Ime, ki pomeni vse za poznavalce blaga! lMt, Ki POMENI. OBIŠČiTh MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA (M A G AZZ1NO STO F F t INGLtSI) Skltdiiftei TAST- Ulica S. Nieoid 22 Telefon kle«. 31-138 Odgovorni urednik: P rol. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v Strada di Fiume 20-111 sprejema od 15. do 17. ure Tel. št. 54-797 kvaliteto * modo - jamstvo zaupanje za potrošnike klasičnega moškega in ženskega blaga Z nakupom dobrega anglešhega in domačna Irtaga prihranite denar Obiščite qas in se prepričajte osebno 1