Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. po*t. ■ II Gruppo
KatoMi
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7
Cena: Posamezna štev. L 25 Naročnina :	Mesečno	L	110
Za inozemstvo :	Mesečno	L	190
Poštno ček. račun: štev. 24/12410
/
Leto VIII. - Štev. 31
Gorica - 2. avgusta 1956 - Trst
Izhaja vsak četrtek
Nevtralci in nevtralizem
Is druge svetovne vojne je izšel svet jasno ločen v dva tabora, toda ne med zmagovalce in premagance, kot bi bilo pričakovati, temveč i> komunistični in demokratični tabor. To je prvi priznal Winston Churchill, ko je na svojem potovanju po Združenih državah l. 1947 iznesel znamenito krilatico o »železni zavesi«, ki loči svet. Zdelo se je, da bo tako ostalo, ko se je razvila »hladna vojna« med obema skupinama. Toda v politiki je kakor v življenju: nič ni stalnega. Tako se je med obema taboroma začel snovati neki tretji blok držav, ki je bil sprva komaj zaznaven, postajal pa je vedno številnejši. To je skupina tako zvanih nevtralnih držav, nevtralnih pa v tem pomenu, da se nočejo pridružiti nobenemu izmed obeh omenjenih blokov, temveč hočejo ostati zase v enaki razdalji med T zhodom in Zahodom, med komunističnim in demokratičnim blokom.
To skupino držav sestavljajo pri-bezniki od obeh blokov; od vzhodnega sovjetskega se je ločila Jugoslavija leta 1948, ko so jo izključili iz Komin/orma, ter je proglasila svojo »nevtralnost«. Jugoslaviji sta se pridružili najprej Indija in Burma, zadnji čas pa Egipt. Glavni tvorec te tretje skupine »aktivnih nevtralcev« je jugoslovanski pred-sed n: ti i it o. lu je prišel do svoje politike »aktivne koeksistence« pravzaprav prisiljen, ko so ga izključili iz Kominforma in je bila nevarnost, da ga obkrozujoče komunistične države stro. Tedaj je proglasil svojo nevtralnost in neodvisnost v zunanji politiki, ostal pa komunist znotraj države. Njegovo lov-Ijenje ravnotežja med obema blokoma mu je prineslo velike materialne koristi in tudi velik ugled v svetu. Ker je proglasil svojo »nevtralnost«, so Tita podprli Ameri-kanci in mu od leta 1918 do danes dali poldrugo milijardo dolarjev gospodarske in vojaške pomoči, po-leg tega je napravil Tito še 400 milijonov trgovskih dolgov na zapadli. Materialno se je torej dobro odrezal. Na ugledu je tudi pridobil, saj je njegov zgled začel mikati razne druge države, ki so prišle kakor koli v spor z zapadnim blokom. To sta bili najprej Indija in Bur-ffia. Ti dve državi sta postali neodvisni in suvereni državi šele po drugi vojni. Zato je ostalo v njih precej mrznje do evropskega kolonializma. Zaradi tega sta se nagonsko priključili Titu, ko je proglasil »(iktivno nevtralnost a.
Volgo so zanikali, da bi med njimi bilo kaj več kot sorodnost interesov. Toda že Titov predlanski obisk v Indiji in Burmi je pričal, (a tukaj ne gre samo za skupnost interesov. Ko se je tej skupini pridružil se Egipt pod polkovnikom Nasserjem, je skupina »aktivnih nevtralcev« zadobilu še večji pomen v svetovni politiki, zlasti zato, ker obsega države, ki mejijo na Srednji Vzhod, kjer je danes ključ svetovnega miru.
^ai hočejo te nevtralne države? Ohraniti aktivno sožitje med obema blokoma, to se pravi, biti prijatelji z vzohodoni in zapadom, s demokratičnim svetom. Zato zagovarjajo mirno sožitje med narodi in sodelovanje, zlasti na trgovskem in g0. gospodarskem polju.
Sedaj po osmih letih, kar traja ta Titov eksperiment, se lahko vprašamo, komu sluti taka politika, saj se zdi na prvi pogled zelo pa- • metna.
Za nas, ki smo prepričani antikomunisti, je bilo vedno jasno, da
vsaka nevtralnost v borbi med komunizmom in demokracijo koristi le komunizmu. To ne samo znotraj držav in narodov, temveč prav tako tudi v zunanji politiki. Zaradi tega smo vedno zagovarjali stališče, da je podpiranje nevtralnega Tita v škodo zapadnemu svetu,'a v korist svetovnemu komunizmu. V ZDA niso bili tega mnenja in so Tita kar naprej podpirali in ga deloma še danes. Enako je bilo v Angliji in Franciji. Tudi Indija in Burma sta dobili znatno podporo od zapadne-ga sveta. Egipt je začel s svojo nevtralno politiko preveč nasilno, oziroma prepozno, da bi mogel dobiti dolarje na račun svoje nevtralnosti. Če torej potegnemo črto in napravimo račune, dobimo:
1.	Tito se ni demokratiziral, kakor so upali Amerikanci, temveč se je zopet prav tesno naslonil na Sovjetsko zvezo in ob svojem obisku v Moskvi izpovedal, da bi v primeru oboroženega spopada bilo mesto Jugoslavije na strani Sovjetske Rusije.
2. Titoizem se ni prav nič razširil na sovjetske poclložnice, kot so tipali na zapadu. Če je pri sovjetskih satelitih nastopila kaka sprememba, je nastala zaradi »destalinizacijev. in ne zaradi titoizma.
3. Blok »nevtralnih držav« se nagiba vedno bolj k Sovjetom, ki so vedno znali izrabiti vsako »nevtralnosti v svoj prid. Priča o tem zadnji čas najbolj Egipt.
4. »Nevtralci« so dali poguben zgled mnogim drugim, ki bi se v sedanjem boju med demokracijo in komunizmom radi odtegnili svoji odgovornosti. Saj smo videli, da je celo Francija začela kazati znake nevtralnosti...
Nevtralna politika, ki jo je Tito začel, je torej prinesla zapaclnjakom samo škodo in skoro nobene koristi. Zato je bilo nespametno, da jo je zapadni svet podpiral. Zato ponavljamo svojo prvotno trditev:	nev-
tralnost v boju zoper komunizem je bila vedno samo komunizmu v korist in vsak, kdor trdi o sebi, da je v tem boju nevtralen, je še bolj nevaren in škodljiv za demokratično stvar kot komunist sam, ker nas uči izkušnja, da v uri odločitve vedno potegne s komunisti.
ASSUAN IN SUEZ
V	zadnji številki smo poročali, tla je Sveto-vua, banka skupaj z ameriško in angleško vlado odrekla Egiptu pomoč pri graditvi velikanskega jeza pri Assuanu v gornjem Egiptu. Pri Assuanu pravzaprav že obstoji velik jez, ki so ga že pred 20 leti zgradili Angleži. Toda egiptovski predsednik Nasser hoče tam zgraditi nov jez, ki naj služi Egiptu za namakanje in za proizvodnjo električne energije. Kot smo že poročali, bi ta jez stal 1300 milijonov dolarjev. Za kritje te svote je Egipt zaprosil na zapadu posojilo 400 milijonov, ostalo bi zbrali Egipčani sami. Sprva se je zdelo, da bodo zapadnjaki dali posojilo, zadnji trenutek pa so odrekli, zlasti zato, ker so videli, kako se Nasser vedno tesneje povezuje z Moskvo.
Ko so Sovjeti videli, da je zapad odbil Nasserja, je njihov poslanik v Kairu takoj dal izjavo, da bo Moskva pomagala Egiptu z naprošenim posojilom. Po tej zagotovitvi, ki je pomenila za Nasserja veliko zaupnico od strani Sovjetov, je ta dne 27. julija dal v Aleksandriji velepomembno izjavo, s katero je po-
Čigava bo Šlezija ?
Sovjetski prvi minister Bulgatain je ob svojem obisku na Poljskem izjavil med drugim tudi to, da bo Šle-zija od sedaj za vedno ostala poljska. Ta izjava ruskega voditelja je izvala takoj ostro reakcijo v Zapadni Nemčiji. Adenauer in Von Bren-lano sta ostro nastopila zoper to izjavo. Rekla sta, da so zavezniki na konferenci v Potsdamu sklenili samo to, da ostane Slezija pod poljsko upravo, dokler ne bo sklenjen mir z Nemčijo, ne pa da bo Šlezija ostala Poljakom. Sovjeti, ki so ta sporazum podpisali, naj se njegovih sklepov tudi drže. Zato naj ne prisojajo Šlezije Poljakom, ko ni bil se sklenjen mir z Nemčijo.
Protesti obeh zapadnonemških voditeljev so razumljivi, ali pa bodo kaj zalegli, je drugo vprašanje. Šlezija se tako vedno bolj vključuje v siplošno poljsko gospodarstvo in zadobiva tako pristno poljski obraz, da bo težko kdaj kaj spreminjati, ce bodo z mirovno konferenco čakali še kaj let, kot vse kaže.
vedal, da je egiptovska vlada podržavila Mednarodno sueško družbo in s tein vzela pod svojo absolutno in izključno kontrolo sueški prekop in njegovo upravljanje. »Mi,« je izjavil Nasser, »bomo zgradili as-suanski jez tudi proti volji vseh.
V	ta namen bomo uporabili dohodke Družbe sueškega prekopa, ki znašajo letno sto milijonov dolarjev. Danes se nam po enem stoletju vrača sueški prekop. Pri tem ni šlo za kako privatno družbo, temveč za državo v državi. Po zaslugi dohodkov te ustanove ne bomo več potrebovali pomoči od zunaj.«
Iz Nasserjevih besedi se jasno vidi, da je napravil ta korak iz neke maščevalnosti do zapadnjakov, ki so mu odrekli pomoč pri graditvi as-suanskega jeza. Ni pa ta korak samo drzen, nego tudi silno nevaren za mednarodni mir. Sueški prekop je danes najvažnejša prometna pot na svetu. Skozi njega gre vsak dan od 150 do 200 ladij vsake velikosti. Posebno važen je zaradi petroleja, ki ga po prekopu prevažajo iz Perzije in Kuwaita v Evropo. Zato je od svobodnega prehoda skozi Suez odvisna vsa industrija in velik del trgovine zapadne Evrope. Tudi če nič ne upoštevamo bogatih koristi, ki jih imajo posestniki akcij sueškega prekopa zaradi velikih do-hodkov, katere donašajo, že samo možnost, da bi kdo na lastno pest •kontroliral to važno prometno žilo in jo tudi lahko zaprl za tega ali onega, je za zahodno Evropo in zlasti za Anglijo in Francijo vzrok resnega strahu. Saj je ravno tako, kakor ce bi sosedu dal v roke vrv, ki te z njo lepega dne lahko zadavi in ti bi se še braniti ne mogel. Torej ta nevarnost in pa tudi izguba velikih gospodarskih dobičkov iz sueškega prekopa, sta nagnili angleško in francosko vlado, da sta takoj nastopili s precej hudimi ukrepi. Predvsem sta blokirali vse egiptovsko imetje v Angliji in Franciji. To je zelo hud udarec za egiptovsko gospodarstvo, saj se je skoro vsa egiptovska trgovina vršila pravzaprav na borzi v Londonu in Parizu. Sedaj je vse tp zamrznjeno in pod kontrolo. Poleg tega so se že v nedeljo sestali v Londonu Eden, Selwgh Lloyd, francoski zunanji mihister Pineau in poseben odpo-
slanec ZDA Murphy na izredno posvetovanje, kaj ukreniti spričo Nas-serjevega ukrepa o Suezu. V sredo se jim je pridružil sam Dulles.
Njihova posvetovanja, ki se v torek niso še zaključila, so pokazala predvsem zaskrbljenost za varno in nemoteno plovbo po kanalu za vse države. Kako mislijo to doseči, za sedaj še ni dano vedeti. Je pa stvar resna, saj je znano, da Egipt zaenkrat ne pusti skozi Suez izraelskih ladij; prav tako bi lepega dne ne pustil kakih drugih. Zato se zdi, da diplomati iščejo pot, kako doseči mednarodno kontrolo,, morda pod okriljem ZN, za prosto uporabo sueškega prekopa.
Nasserjevo postopanje je v zapad-nem tisku takoj priklicalo v spomin Hitlerjeve metode. Ta je bil namreč prav kot sedaj Nasser. ki je meni nič tebi nič, kar čez noč odpovedal mednarodne pogodbe, zasedel Porurje, Avstrijo, Češkoslovaško itd. Take žalostne spomine kliče na dan Nasserjevo postopanje. Žalostni so ti spomini, saj je bilo ravno Hitlerjevo brezobzirno gaze-nje mednarodnih dogovorov in pogodb najbolj krivo, da je prišlo do druge svetovne vojne. Bo Nasser drugi Hitler? Utegnil bi postati, če ga bodo Sovjeti podpirali. Zato za-visi od njih, kako se bo spor za Suez končal. Gotovo je, da zapadne evropske države ne morejo dopustiti, da bi kdo ogrožal prost prehod skozi sueški prekop. To bi brez nadaljnjega pomenilo tudi oborožen konflikt, če potrebno. Nasser sam si tako daleč ne bo upal. Če bo 1 čutil podporo Moskve, bi pa utegnil napraviti slične neumnosti ka-kor njega dni Hitler. Zato se danes svet zaskrbljeno vprašuje, kako daleč misli iti Moskva v podpiranju Nasserja in njegove megalomanije. Iz tega bo tudi videti, ali želi Moskva mir ali vojno.
Rakosi v Moskvi
Bivši ogrski ministrski predsednik Rakosi, ki je moral odstopiti in dati mesto drugim, je odšel v Moskvo na zdravljenje, kot so sporočili. Pravijo, da bo ostal tam dalj časa. Nekateri trdijo, da se verjetno sploh ne bo več vrnil na Madžarsko. »Zamorec je opravil, zato lahko gre.«
Nemiri v Bolgariji?
Časopisi že več dni prinašajo poročila o nemirih, ki naj bi se zgo-dili v velikih bolgarskih mestih Sofiji, Plovdivu, Varni in drugod. Baje so se uprli nekateri vojaški oddelki, ki niso zadovoljni z novo politiko prvega ministra Jugova. Ta je vzel v roke vodstvo države po odstopu Červenkova, ki je bil hud nasprotnik maršala Tita. Če so to. rej resnične vesti o nemirih, bi to pomenilo, da Bolgari niso zadovoljni z destalinizacijo in s politiko zbližanja z Jugoslavijo.
Tito se je vrnil
Preteklo soboto je jugoslovanski predsednik Tito zaključil »voj obisk pri grškem kralju na otoku Krfu. Tam je bil Tito kot gost deset dni. Sprva se je zdelo, da bo to samo vljudnostni obisk brez politične važnosti. Toda zaradi političnih dogodkov zadnjega tedna v Egiptu je prišlo na Krfu tudi do političnih razgovorov ter je imel Tito poseben sestanek z grškim ministrskim predsednikom Karmanlisom. Po tem razgovoru so javili, da sta oba državnika pretresla tudi mednarodne zadeve in prišla do laključka, da je prav, če imajo voditelji obeh sosednih -držav Jugoslavije in Grčije, večkrat prijateljske stike in raz-govore.
Dobra in slaba knjiga
Članom 14. mednarodnega kongresa izdajateljev knjig je Pij XII. hotel posebej poudariti skrb Cerkve za dobro knjigo. Cerkev sama ima na skrbi eno nujlepših in najznamenitejših knjig, sveto pismo, katerega izdajanje in ilustriranje je prineslo tekom zgodovine toliko čudovitih ustvaritev. Cerkev je vedno hvalila delo vseh tistih, ki so pomagali ljudem priti do spoznanja resnice, lepote, dobrote, ki jo je možno pokazali prav po tiskani besedi. Ker pa so na imenovanem kongresu razpravljali o škodljivi in nespodobni literaturi, papež poudarja pomen tega razpravljanja, posebno danes, ko ima knjiga tako velik vpliv. Saj jo vzame v roke že otrok v predšolski dobi, ko gleda slikanice, katerih vtis more spremljati človeka tudi■ skozi vse življenje. Prav je poudariti prve vtise, ki jih dobi otrok, ko začne sam prebirati in brati tiskano besedo. Ilustracije, spodobne in vzpodbudne naj bi njegov spomin in domišljijo napolnile ter tako pozitivno razširile njegovo znanje in povečale nedolžnost njegove duše. Potem se papež ustavi za trenutek pri pomenu pozitivnih učnih knjig in poudarja rek starega rimskega pisatelja Juvenala, ki je dejal: »Maxima debetur puero reverentia — Otroku je treba izkazovati največje spoštovanje«. Učna knjiga more biti zlasti za nevzgojene dijake-velika nevarnost, saj ne znajo vedno presojati, kaj je dobro in ka j ne.
I a tudi odrasli niso v branju knjig brez obveznosti; kadar ni materinskega posega Cerkve vmes, je vedno naravni zakon vesti, ki ka-■ z0 pot pri branju. Papež-se posebej ustavi tudi pri nevarnosti onih knjig, ki govore o zdravniških vedah in problemih življenja, ki so namenjene vsem, ki morejo pa prav po svojih ilustracijah napraviti neizmerno škodo.
Sj)oštovanje do bralca in spoštovanje do resnice in nravnosti nalaga izdajateljem knjig torej velike odgovornosti. Postenost mora voditi njih delo, ne skrb za dobiček.
Skrivnostna bolezen ameriške poslanice Clare Luce
Ameriška revija »Time«, ki jo urejuje mož ameriške poslanice Clare Luce, je objavila vest, da je glavni vzrok bolezni ameriške poslanice zastrupitev z arzenikom, Pq natančni preiskavi v prostorih vile Taverna v Rimu, kjer je stanovala poslanica, so baje dognali, da je bil omet na stropu spalnice pomešan z arzenikom. Ta da je skozi eno leto v nevidnih drobcih padal na vse predmete v sobi in .gotovo tudi na skodelico kave, ki jo je poslanica vsako jutro zavžila. Zastrupitev je še pospešila splošna oslabelost in slabokrvnost. Sedaj je poslanica Clara Luce že izven vsake nevarnosti in je že prispela v Evropo, kjer se je v Španiji vkrcala na neko ladjo za dvajsetdnevni izlet po morju. Izjavila je, da se bo potem kmalu vrnila v Rim, kjer ^ bo zasedla iste prostore kot prej v vili Taverna.
Prvi jedrni reaktor v Italiji
Čez dve leti 'bo začel delovati v Italiji prvi jedrni reaktor za atomske poskuse. Poslale ga bodo Združene države. Namestili ga 'bodo v severni Italiji v bližin! me«ta Varese in ibo poleg znanstvenih ipo-skutsov služil tudi za preizkušnjo raznih tvarin, ki služijo za jedrne naprave.
NAŠ TEDEN l/ CERKVI
Ob štiristoletnici smrti sv. Ignacija Lojolskega
5. 8. nedelja, 11. pob.: Marija Snežna
6. 8. ponedeljek: Gospodovo spremenjenje
7. 8. Torek: sv. Kajetan, sp.
8. 8. sreda: sv. C ir ijak, m. v
9. 8. četrtek: sv. Janez Vianej, sp.
10. 8. petek: sv. Lovrenci j, m.
11. 8. sobota: sv. Suzana, dev.
*
SV. JANEZ VIANEJ (1786-1859). Njegovo življenje nam posebno potrjuje, da je Bog čudovit v svojih svetnikih. Mladost je Janez Vianej preživel v razburkanem času francoske revolucije. Prvega sv. obhajila ni prejel v cerkvi, ampak v kmetski hiši, pred katero so zapeljali domači velik senen voz, da bi ovaduhi in državni priganjači ne zapazili svečanosti.
Z učenjem je šlo težko. Župnijski izpit je napravil šele v tretje. Bil je pa silno
IZ SV. EVANGELIJA
isti čas je odšel Jezus iz lirskih krajev ter šel skozi Sidon h Galilejskemu morju sredi pokrajine Dese-teromestja. In pripeljejo mu gluhonemega ter ga prosijo, da bi položil roko nanj. Vzel	ga je od mno-
žice stran, vtaknil svoje prste v njegova ušesa in se	s slino	dotaknil
njegovega jezika; in pogledal je v nebo, vzdihnil in mu rekel: »Efe-tan, to je »Odpri sela in kar odprla so se mu ušesa in razvezala se je vez njegovega jezika in je prav govoril. Zapovedal jim je, naj nikomur ne pravijo; pa bolj ko jim je pripovedoval, bolj so razglašali. In na vso moč so	strmeli,	govoreč;
»Vse je prav storil; gluhim daje, da slišijo, nemim, da govore.a
*
Opisani čudež	priča o	Jezusovi
božji moči in veliki dobroti. Gluhonememu je vrnil precejšen del sreče in življenja: tisti, ki je mutast in gluh, ne more normalno občevati z ljudmi. Nujno bo nekako odrinjen iz družabnega življenja in predan svoji žalosti. Kdor se ne more z drugimi pomeniti, ne povedati svojih misli, občutkov ali želja, nili poslušati govorjenja drugih, tak človek brez dvoma na poseben način trpi. Moremo si torej predstavljati hvaležnost evangeljskega pohabljenca, ko mu Jezus na čudežen način stori gotovo goreče zaželeno uslugo.
Dar govora in sluha in še več nam je po navadi prirojeno. Ker smo na to navajeni, niti ne pomislimo, kako bi bilo, če ne bi mogli govoriti in peti ali poslušati govore in pesmi. In vendar bi nam mogel Bog te darove odreči! Bodimo mu hvaležni, če nam jih je dal in morda celo razvil! Govor je sam na sebi nekaj lepega, ljudem potrebnega. Enako sluh. Veliko koristnega lahko povemo z besedo ali izvemo od drugih s pomočjo ušes.
Če prelistaš knjižico »Segnalazioni«, ki vsebuje naslove vseh filmov z malo označbo, komu je film dostopen, te kar neprijetno pretrese, ko vidiš, koliko je filmov moralno slabih, zato prepovedanih; kako razmeroma malo je filmov za mladino, kn vendar mladina največ zahaja k lem predstavam. Kar ti čutiš ob tako površnem pregledu, je splošen vtis tudi obiskovalcev kinodvoran, kakor tudi podjetnikov, ki filme vrtijo. »Moramo sprejeti globalno pogodbo, pravijo. Med nekaterimi dobrimi filmi nam pošljejo vedno nekaj slubih in, če jih ne vrtimo, smo mi na izgubi.«
Zavest, da ni vse prav, je. Govori se mnogo o krizi filma in to sedaj, ko je film v največjem tehničnem razmahu ter se je polastil vseh iznajdb:	barve, zvo-
ka, perspektive, televizije ter reklamnih »zvezd« m opolzkosti. A vse to ne zadošča, kvečjemu žabami, a ne dviga duševnosti, gledalca pusti praznega in duhovno pustega. Dokaz nam daje letošnja ocena filmov v Cannes-u, kjer so bili odlikovani samo brezbarvni filmi in nekateri celo tehnično nepopolni.
Človeka prevzamejo duhovne vrednote, ideali. Teh si želi posebno mladina turli nušega času, še bolj pa vsi oni, ki so *«• njo odgovorni in želijo, da bi iz današnje mladine zrastlu moralno zdrava družba.
Tako resno presojanje filma si je utrlo
pobožen. Če ni imel učenosti iz knjig, je pa imel božjo učenost. To se je videlo r njegovem delovanju.
Zaslovel je kot izvrsten spovednik, ki je imel poseben dar. Bral je namreč ,grehe spokornikov v njihovi vesti. Ni bilo redko, da je spovedanca jasno opozoril na ta in oni greh, ki ga je naredil, a ga še ni povedal. Skozi 20 let je bila njegova župnija izredna božja pot, kamor je poromalo letno 100.000 ljudi. Spovedoval je do 16 ur na dan.
Kri francoskih mučencev, ki so jih brezverni sorojaki m uril i. je pač priklicala blagoslov na tega velikega dušnega pastirja in svetnika. Enako upamo, da ho nedolžna kri, prelita v našem narodu, priklicala velik blagoslov na ves narod da mu bo Bog dal izredno svetih duhovnikov.
Vsak človek je pred sv. krstom podoben gluhonememu. Zaradi izvirnega greha je zaprt napram Bogu, ne zna in ne more z Njim prav občevati: nima vere, torej niti potrebnega spoznanja: nima prave ljubezni in ne prjmernih besed:	nima
milosti in zaradi tega je napram Bogu kakor gluh. Šele sv. krst mu odstrani te ovire in mu podeli vse listo, kar je potrebno za krščansko občevanje z Bogom. V tem je ravno veličina sv. krsta, da kristjana zapre in odtuji hudemu duhu in grehu ter naobrne k Bogu in z Njim poveže s pomočjo sv. milosti. Nekateri odrasli ljudje so pa še celo po sv. krstu prostovoljno in trmasto zaprti proti Bogu, so kakor gluhonemi, čeprav jim v resnici m-manjka ne dar besede ne sluh. Zelo radi se odpirajo in vdajajo grehu, grešnim nasladam in potemtakem hudemu duhu. Tam so zelo dejavni, gihčni in polni življenja. Za Boga so pa kakor mrtvi:	nimajo
besede ne časa ne volje. Niso zmožni molitve in ne najdejo izraza ljubezni za Njega, ki je tudi njim vse na tem in na drugem svetu. V' tem pogledu so mutasti. Po drugi strani pa trmasto zapirajo ušesa pred božjim glasom in pred sv. milostjo. Pridiga, dobri nauki in nasveti gredo mimo njih. Takim bi bilo treba zaklicati ne enkrat, ampak desetkrat: »Odpri se! Odpri se vendar za Boga!«
Ni dovolj, da imamo jezik, zdrava usta in zdrava ušesa. Potrebna je tudi raba teh organov in sicer po pameti, v prvi vrsti za božjo slavo. Rabimo radi usta za Boga (v molitvi, prepevanju, poučevanju, raz-laganju, verski in moralni propagandi, predavanjih, v šoli, na cesti, doma, povsod) in prav tako ušesa: prisluhnimo Njegovemu glasu, nauku, zapovedi in besedi (v pridigah, spovedih, navdihih itd.). Bodimo vedno in hitro sprejemljivi za božjo milost, voljo, želje! — On voljno čaka v tabernaklju na nas.
pot v svetu. Toda dvajset let je moralo preteči, preden je svet sam spoznal za važno, kar je sv. oče Pij XI. naglasil v okrožnici »Vigilanti cura«. Nauk te o-krožnice je vzdramil katoličane in pre-kvasil javno mnenje. Še posebej pa je o tem problemu večkrat razpravljal sv. oče Pij XII. ter orisal jasni nauk Cerkve o idealnem filmu. Opomnil je na moč, vpliv, važnost, razsežno polje, ki ga ima film v našem času. Odprto mu je prostrano versko polje in dostopne so mu bogate verske vrednote, čeprav ja delo na tej panogi povezano s posebnimi težavami.
Naloga, ki čaka filmske snemalce v bodoče, je jasna: obnoviti filmu življenje, sprostiti ga dušljive in duliamorne navlake, pretrgati in zdrobiti okove dobičkarije.
Nauk papežev priča svetu še enkrat, da ni mogoča trajna umetnost. lepota ali katerakoli druga vrednota, ki bi ne hotela upoštevati ali bi celo prezirala nezmotljivi nauk Kristusov in Cerkve.
Videli smo že lepe verske filme: Lour-des, Fatima... Ivan Ferroui, pisec znane knjige nGobavec Damijanu, je pravkar dokončal snov za nov film o Jezusovem življenju, ki ga bodo izvedli z novimi tehničnimi metodami. Kot je znano, je Ivan Ferroic mož svetovno znane igralke Man-reen 0'Sulivan ter oče sedmerih otrok.
Sveti Ignacij je zagledal luč sveta m. gradu Lojola v severni Španiji kot zadnji izmed trinajstih otrok. Rodil se je verjetno leta 1491. Vzgojen je l>il r domačem sicer katoliškem okolju, a brez prave vernosti. S 15 leti je ostal sirota. Sprejel ga je sorodnik Janez Velasquez na grad Arevel, ki ga je oskrboval. To je bila za Ignacija doba posvetnosti in norosti. Ko se je čez čas vrnil na rodni grad Lojola. je rekel o njem njegov sorodnik, da je zahrbten, maščevalen in surov.
VOJAK
Vedno je sanjal o slavi. Ko je francoska vojska napadla mesto Pamplono, se je navdušeno boril. Krogla iz francoskega topu mu je razbila piščal na desni nogi. Ko je padel on, je padla tudi trdnjava. Zdravniki so mu sicer rešili nogo, toda za vedno je ostal hrom.
SPREOBRNJENJE
Dolge mesece se je zdravil doma. V dolgočasju je prebral vse knjige, ki so jih našli na gradu, nazadnje tildi življenje Jezusovo in življenjepis svetnikov. Branje teh dveh knjig mu je odprlo nov svet. kraljestvo Kristusovo, ki edino zasluži, dr, se zanj bori. Kakor hitro je mogel, je na oslu odjezdil na daljno božjo pot k Mn-/eri božji na Monserat. Pred njen oltar je odložil svoje orožje, viteško obleko je daroval beraču, sam pa se je umuknil v votlino pri Manrezi. Tam je mnogo premišljeval in se ostro pokoril. V tej samoti je spisal knjigo »Duhovne vaje«, ki je storila toliko dobrega.
ZBIRANJE TOVARIŠEV
lz Manreze je odšel v Palestino, kamor je dospel 1. sept. 1523. Le malo čusa seje mudil v Jezusovih krajih. Gnalo ga je na delo. Vrnil se je v Barcelono, kjer je 30-Ieten začel obiskovati šolo, da bi se pripravil na apostolat. Spoznal je, da je poganstvo manj obžalovanja vredno, kot življenje premnogih kristjanov, ki so zanemarili in izdali svoj krst.
Končno je dospel v Pariz. V zavodu sv. Barbare je živel skupaj z dvema mladeničema. s Savojcem Petrom Le Fevrom in rojakom Frančiškom Ksaverijem. Začel ju je pridobivati. Ksaveriju je oh vsakem srečanju ponavljal: »Kaj pomagu človeku, če si ves svet pridobi, na svoji duši p-i škodo trpi.« Osvojil je oba. Pridružili so se še štirje drugi in 15. avgusta 1534 so v majhni kapelici sv. Dionizija v Parizu napravili svoje obljube. Obhajal jih je Le Fevre. ki je edini meil njimi bil maš-nik.
ŽENSKI KOTIČEK
Otroci ne ubogajo
Starši in vzgojitelji, ki imajo opravka z nedoraslo mladino, zlasti z otroki iz predšolske dobe, se cesto ipritožujejo nad neubogljivostjo otrok. Albertina Neeker de Saussure, ki je pisala obširno pedagoško delo »Educazione progressiva« pravi, da je izmed vseh lastnosti, ki naj se otroku vcepijo v prvih de tinskih letih, ta lastnost najbolj potrebna. Ubogljivost je podlaga in sredstvo, po katerem se vse druge lahnosti pridobijo ali izgubijo.
Kako zbuditi ali privzgojiti v otroku ta čut dolžnosti? V nežnih de tinski h letih, o katerih govorimo, otrok seveda se ni zmožen umskega sklepanja, da namreč mora uibogati, ker je to njegova dolžnost in Bo.g hoče tako. Pač pa se bo ta čut dolžnosti polagoma v otroku razvil z vsakdanjo vajo in če bodo dani pogoji, ki boilo otrokovo duševnost razgibali in pravilno usmerili.
Eden teh pogojev je simpatija in ljubezen do vzgojitelja. Iz vsakdanjega občevanja z ljudmi vemo, koliko vpliva ima simpatija celo pri odraslih na moralnem področju. Vemo, da si kdo popolnoma prisvoji način govorjenja ali obnašanja osebe, katero spoštuje in mu je simpatična. Isto se v še večji meri godi pri majhnem otroku. Res je, da cip a žarno pri njem veliko prirojene neodvisnosti in ‘•amostojno-sti. le poskusimo ga upogniti proti njegovi volji! Strmeli bomo nad njegovo upornostjo in rekli, da je trmast. Vendar smemo gledati v tem pojavu tudi nekaj dobrega in plemenitega, v kolikor je od Boga, namreč samostojnost človekove <-sebnosti, ki se hoče uveljaviti. Ne bi bilo ne -ptav ne pametno ta čut nasilno zatreti. Pravzaprav obstoji v tem največja težava vzgoje, kako združiti ta dva |jrh^M.pa: namreč spoštovanje do otrokove ^ainosloj-riosti in pa potreba spoštovanja avtoritete.
Pa kakor je naravna in spontana ta
NA DELU
Odpotovali so v Benetke, kjer so sprva stregli po bolnicah bolnikom in vršili druga dela usmiljenja. A uvideli so. da so dušne bolezni mnogo težje. Drzna skupina je odšla v Rim, kjer jim je papež Pavel III. podelil svete redove. 27. sept. 1540 je imenoval Ignacijevo skupino za »telesno stražo« svete Cerkve.
Ko je bil potrjen namen reda — Vse v večjo čast božjo — in njegova oblika, je Ignacij sestavil pravila. Njihova vsebina se da povedati z eno samo besedo: Pokorščina. »Kot palica v roki starčka, tako mora član družbe slediti vodstvu predstoj-nika.«. Največja pomoč je v urejeni volji.
Ignacij je posvetil svoja zadnja leta izbiri poklicev in oblikovanju novincev. Želel je, da so sveti in zdravi. Niso ga zadovoljile molitve, opravljene z zvenečim glasom in v koru. Hotel je, da je molitev zaupna, osebna, prisrčna, trdna in neprestana, Mrzil je brezdelje. Bil je odločen, strog, neupogljiv, toda vedno dober oče, posebno do bolnikov.
KORISTNO IZRABLJENE POČITNICE
Na pobudo nadškofa v Saragozi se jo nad 200 prebivalcev mesta, med njimi mnogi dijaki in profesorji, oibvezalo za prostovoljno delo pri gradnji šol, bolnic in dispanzerjev v predmestjih Saragoze.
KOMUNISTIČNI MISIJONARJI
Pred leti je poljska komunistična vlada ustanovila posebno družbo za širjenje komunizma med ljudstvom. Družba razpolaga s številnim osebjem in bogatimi denarnimi sredstvi. Rezultati pa so vkljub temu zelo skromni. Za delovanje družbe se je zadnji čas začelo zanimati vodstvo stranke in vlada.
ENCIKLOPEDIJA KATOLIČANOV
20. STOLETJA
Pa zaslugi francoskega akademika Daniela Ropsa bomo dobili enciklopedijo katoličanov 20. stoletja. 6 knjig je že izšlo. V eni izmed prvih knjig Daniel Rops odgovarja na vprašanje, kaj. je Sveto pismo. Enciklopedija bo imela 150 knjig. S to pobudo je Daniel Rops ogromno prispeval k apo-znavanju vere in sodobne zgodovine.
otrokova neodvisnost, vidimo, da se prav tako spontano in prostovoljno podvrže volji vzgojitelja, če ga pri tem žene simpatija ali ljubezen. In tu bi moral biti po mojem mnenju ključ za rešitev tega kočljivega vprašanja. Otrok čuti, da je las: staršev in da ti zanj skrbijo. Išče pri njih varstva in zatočišča. Važno je, da vzgojitelji ne zapravijo pri otroku dobrega mnenja, ki si ga je ustvaril o njih. Zapravljen bi bil s tem uspeh in avtoriteta pri otroku. Če bo zadržanje vzgojitelja vedno dosledno in dostojno, se bo med njim in otrokom razvila tista lepa, nežna povezanost, ki ji pravimo zaupanje in otroška vdanost. Kadar si pa kdo tako osvoji otrokovo srce, du mu zaupa in mu je otroško vdano, tedaj problem neubogljivosti skoro odpade ali pa se le redko primeri. Zadostovala bo beseda ali pogled in vse bo zopet normalno.
F A.
Svojevrsten telefonski signal
Neka gospa se je pritoževala, da njen telefon ne deluje dobro in da večkrat, kadar jo kdo kliče, ne zvoni. Telefonski uslužbenec je natančno pregledal aparat, preizkušal in preizkušal in vse je bilo v redu.
»Vendar jaz som prepričana, da večkrat telefon ne zvoni, kadar me kdo klice.« je vztrajala gospa v svoji trditvi.
»Če ne zvoni, kako vendar morete vedeti, da vas kdo kliče?«
»Ker pes zunaj na dvorišču začne lajati na vse pretege in kadar dvignem slušalko, je vedno kdo, ki me kliče.n
Delavec je nejeverno zmajal z glavo in še enkrat ^ vso pazljivo Ijo pregledal napeljavo. Nenadoma je vzkliknil:	»Gospa,
imate prav, ni bila samo vaša domišljija. Telefonska žica je zvezana z železnim drogom na dvorišču. Na istem drouu pa je tudi pripeta veriga vašega psa. Električni lok, ki bi moral doseči zvonec na aparatu, tu menja »mer in name-to zvonca doseže psa in ga strese. Zvonca zato ne slišite, psa pa slišile.o
SMRT
Medtem so se člani njegove družbe, jezuiti, razširili po vsem svetu in napadli vsako dosegljivo apostolsko polje. Prvotna desetnija se je pomnožila v stotnijo in nato v armado. V letu Ignacijeve smrti je štela njegova družba 1000 članov, po 400 letih pa jih šteje 33.000.
Konec jeseni 1555, opirajoč se na svojo palico, je šel Ignacij v Vatikan, da se pokloni novo izvoljenemu papežu Pavlu IV., da sprejme potrdilo namestnika Kristusovega. Nato pridejo meseci neprestanega trpljenja. Desna noga mu je otrpnila popolnoma, želodec mu ni prenesel nobene hrane več. V bolezni je neprestano sledil delu svoje družbe, a istočasno vzdihoval: »O, kako reven je svet, če gledam nebo!a
V	jutranji zarji 31. julija leta 1556, na petek, sam z božjim Trpinom, ki ga je. zrl s kriza, vojak v trajni službi, zvest do konca, je umrl v skromnem stanovanju v Rimu z vzdihom: »Ah, moj Bog/a
PRI RADIJSKI URI »VERA IN NAS CAS« BO GOVORIL V NEDELJO 5. AVGUSTA OB 11.30 G. DR. MAKS ŠAH O
f
PAPINI-JU, KATOLIŠKEM UMETNIKU.
SVETA MAŠA ZA ŽRTVE V POZNANJU
V	prisotnosti številnih članov' poljske skupnosti, ki bivajo v Italiji, je imel škof Gawlina v poljski cerkvi sv. Stanislava v Rimu sv. mašo zadusnieo za žrtve žalostnih poznanjskih dogodkov.
PROTEST PROTI LAIČNIM ŠOLAM
Vrhovni svet afriške države Urundi je izglasoval posebno protestno izjavo proti ustanovitvi laičnih šol v državi. Izjavo so poslali belgijskemu kolonialnemu ministru. Posebna komisija senatorjev se je nato podala \ tTrundj, ila "e prepriča o položaju.
Izjava je takole utemeljena:
1. Laične šole ne dajo nobene garancije za moralno vzgojo otrok. Te šole ne priznavajo Boga, kar ni le proti katoliškemu prepričanju, marveč proti prepričanju vseh prebivalcev Urundi.
2. Laične šole stanejo mnogo več in z denarjem, ki bi ga porabili za te šole, naj se raje ustanovijo nove verske šole.
3. Belgijska vlada naj premisli problem Kenije, preden nam vsili šole brez Boga.
4. Nihče ne more biti zadovoljen z laičnimi šolami, ki napravijo otroka podobnega živali.
5. Krščanski pouk nas je vselej zadovoljil. Tisti, ki nam hočejo vsiliti laični šole, nam pripravljajo žalostne ure naše zgodovine.
Upajmo, da socialistična belgijska vlada ne bo prezrla želje ljudstva.
SVOBODEN VERSKI POUK NA ARGENTINSKIH ŠOLAH
Večina argentinskih ipolitikov zagovarja svoboden verski pouk v šolali. Mnoge pokrajinske vlade so že obnovile tak pouk v šolah, kjer ga je Peron zatrl.
KATOLIŠKA RADIJSKA POSTAJA
NA FILIPINIH
Filipinska vlada je odobrila zgraditev nove radijske postaje, ki 1>° ‘Podrejena cerkvenim oblastem i.11 bo povsem katoliška. Oddajala bo verske in kulturne programe vseh vrst.
ROŽNI VENEC V SEDMIH URAH
Do konca meseca avgusta bo izdelanih petnajst filmov o skrivnostih sv. rožnega venca. Razdelili'jih bodo raznim televizijskim družbam v Združenih državah in v latinski Ameriki. Delo vodi Joseph Breen iz Hollywoo'dai z ameriškimi, španskimi in portugalskimi sodelavci. Filmsko snemanje so otvorili s sv. maso, ki jo je daroval .p. Palrik Pejion, voditelj križarjev rožnega venca.
POLJAKI MOLIJO ZA PADLE DELAVCE
Takoj po dogodkih v Poznanju so poljski škofje pozvali vernike, naj ostanejo mirni in naj molijo za padle in ranjene v Poznanju. Povabili so tudi vernike, naj molijo za pravičen mir in svobodo vseh narodov.
MISLI O FILMU
(Ob 20 letnici okrožnice sv. očeta Pija XI. »Vigilanti cura«)
*SR£*~
fpjz življenja Ce
Leto VIII - 1956 ■ Štev. 31
KATOLIŠKI GLA!>
Stran S
Ljudska fronta v Jugoslaviji
V	FLRJ NI SVOBODE TISKA
Prva osnovna človeška svoboščina je svobodno izpovedovanje lastnega prepričanja in s tem v zvezi svoboda tiska. V današnji Jugoslaviji je dovoljen samo in izključno komunistični in po komunistih popolnoma nadzorovani tisk. O kakem tisku, ki bi nasprotoval komunizmu- in Titovemu vladanju, ni sledu. Celo verski tisk v mnogih delih države ne oibstaja. Vse cerkveno premoženje, vključno tiskarska podjetja, so komunisti konfiscirali in ga imajo še danes izključno v svojih rokah.
NI VERSKE SVOBODE
Najbolj krivo prikazuje zapadni tisk v svojih poročilih iz Jugoslavije versko svobodo. Domala vsak časnikar ali obiskovalec, ki je pomolil svoj nos v Jugoslavijo, poudarja, kako so cerkve polne in da ni vidne okrnitve verske svobode. Bolj bistrovidni ljudje pa, ki se vračajo iz Jugoslavije, ugotavljajo, da so v cerkvah videli samo starejše ljudi. Mladine tam ni. Razlaga je jasna. Komunistom ni za starejši rod, ki ho kmalu umrl, gre jim pa za mladino, ki jo na vse mogoče načine ovirajo pri izpolnjevanju verskih dolžnosti. V šolah poučujejo marksistično-ma-terialistične nauke in noben drug življenjski nazor se ne sme poučevati. Verska vzgoja mladine je možna samo v zelo omejenem obsegu izven šole in jo krajevne komunistične oblasti strogo nadzorujejo. Oni mladci in mladenke, ki bi radi izpolnjevali svoje verske dolžnosti, so čestokrat izpostavljeni zasmehovanju in drugim sredstvom množičnega vplivanja v komunističnih društvih, katerih člani morajo biti.
NI POLITIČNE DEMOKRACIJE
Degradacija Djilasa in Dcdijera ter njun izgon z vseh važnih mest je dovolj j a se e dokaz, kako so kaznovani oni, ki bi se drznili celo kot komunisti biti drugačnega mnenja kot Tito. Svobodni svet seveda hvali Titovo demokratično pojmovanje, ker teh dveh komunistov ni dal obesiti. Toda naj se ne vara: oba bi bila že v grobu, če bi bila režimu zares nevarna. Čemu naj bi ju Tito obešal in s teni dejanjem svetu, od katerega potrebuje pomoč, kazal svojo tiransko naravo, ko pa Aiinata nikakih pristašev ne med protikomunistično večino ljudstva, ki ve, kako sta skupno z drugimi komunisti morila nedolžne ljudi, in ne med komunisti, ki imajo svoja korita pri Titu in jih ne kaže spravljati v nevarnost ?
Politične demokracije v Jugoslaviji ni. čeprav nekaj, drugače uglednih časnikarjev, pisari, da se nekaj takega razvija. Bomo videli. Za sedaj Se vedno drži dejstvo, da ima vso politično moč v rokah izključno Zveza komunistov Jugoslavije in da nobene druge stranke ni in ne sme biti. DjilaB je o tem drugače mislil, pa so ga postavili na hladno. Tako imenovana Socialistična zveza delovnega ljudstva (ki je le drugo ime za prejšnjo Osvobodilno fronto) je bila ustanovljena po komunistih zato, da bi natresli peska v oči svobodnemu svetu, pa ni imela in tudi sedaj nima nobenih korenin v narodnih množicah. Je umetna tvorba v rokab komunistov. Ljudje pa, da bi lahko živeli
v	miru, volijo može. ki jih je izbrala in odobrila Zveza komunistov. (Saj druge
možnosti nimajo). Nihče v Jugoslaviji ni na odgovornem mestu, če ni zanesljiv komunist. Nikaka opozicija zoper komunistično partijo in Tita ni dovoljena. Ali ni smešno govoriti v takih okoliščinah o svobodi?
DELAVSKE SVETE KONTROLIRA PARTIJA
Stvarna gospodarska in socialna slika je sledeča:	toliko	proslavljena decentraliza-
cija državne oblasti v delavskem sektorju je našla izraza v tako zvanib delavskih svetih, ki jih zapadni svet tako odobrava. Imajo teoretično neomejeno, gospodarsko in socialno oblast v posameznih tovarnah in obratih. V resnici pa nam pisane uredbe in navodila o teh delavskih svetih povedo, da ima zadnjo in odločilno besedo okrajna ljudska oblast dotičnega kraja, ki je trdno v rokah Zveze komunistov. Na ta način končno le partija odloči, katere odredbe delavskih svetov niso v skladu s komunistično politiko in jih lahko razveljavi. Ni čudo, da je takemu stainju stvari sledilo 1. 1955 več stavk, posebno v Sloveniji. Razsoden človek se pri tem vpraša • zakaj vendar delavci stavkajo, če imajo možnost svobodno in dokončno odločati o važnih vprašanjih, kakor o plačah in o socialnih zaščitnih merah? Zanesljiva tozadevna poročila pravijo, da so okrajne oblasti nekaj takih odločb delavskih svetov zavrnile. Spet je vsemogočna komunistična partija, ki ji vlada nekaj članov glavnega odbora v Beogradu, tista, ki dokončno določa o problemih, ki jih pripisujejo kompetenci delavskih svetov.
SOCIALIZACIJA KMETIJSTVA NE USPEVA
Mnogo se govori o »prostovoljni« socializaciji kmetijstva v Jugoslaviji. ^ resnici je pa trmoglav odpor kmetskega ljudstva
prisilil režim, da je moral odnehati s prisilno socializacijo, uporabljajoč pri tem direktno nasilje. Se pač ni obneslo v Jugoslaviji! Kmet je kljub temu izgubil milijone hektarjev plodne zemlje, ki so mu jo nasilno vzeli iz družinskega obdelovanja in jo socializirali, poedini kmetiji pa pustili samo 10 ha. Ta rop ni bil popravljen.
Jugoslovanski komunistični režim, ki je moral opustiti javno nasilje nad kmetskim ljudstvom, da bi ga prisilil v socializirano kmetijstvo, pa uporablja prikrite načine za dosego istega namena. Med njimi je n. pr. obdavčevanje kmetov. Zasebne kmetije so namenoma tako obremenjene z davki, da podeželsko ljudstvo komaj spra-
vi	skupaj za golo borno življenje in za — davke. Seveda se jim vse to upira. Posledice so vidne tudi slepcu. Zakaj danes Jugoslavija, nekoč visoko aktivna v poljedelstvu in živinoreji, prosjači zapadne države za pšenico in koruzo? Če bi bila bajka o prostovoljni socializaciji resnična in če bi socializirani sektor kmetijstva uspešno deloval, bi morala Jugoslavija kmetijske proizvode izvažati še bolj kot pred vojno. Tako pa poslušamo le smešne štorije o vsakoletni suši ali moči.
ZAKLJUČEK
Res je moral Tito nekoliko popustiti vajeti svoje diktature, da mu je uspelo obstati. Je pa tudi res, da je popustil samo v obrobnih sektorjih javnega življenja. Polna diktatura pa je ostala v načelu in praksi na vseh temeljnih področjih človeške dejavnosti. Vsi diktatorski režimi se morajo držati skupnih osnovnih zakonov diktature. To velja v polni meri tudi za Jugoslavijo, ki se razlikuje od sovjetov le v tem, da je Tito popustil v nebistvenih stvareh, ostal pa 100% marksist-komunist. Vsaka ocena jugoslovanskega komunističnega režima mora to resnico vzeti v račun, kadar opisuje položaj v tej deželi.
-	(KONEC)
Izredna nesreča na Atlantiku
ROMANJE V OROPO
Kako je bilo. kako ste se imeli, ali vam je žal? — Na sto vprašanj smo naleteli primorski romarji, ko smo se ono sredo vrnili s tridnevnega romanja h gorskemu svetišču Oropa v Piemontu.
Mislimo, da je poleg 312 romarjev, ki so doživeli srečne dni v Oropi, prav odveč vsak trud. da bi s pisano besedo dopovedali našim prijateljem, kako smo se imeli. Skoro v vsakem kraju je nekaj ljudi, ki so bili z nami na dolgi božji poti. Z njimi govorite in boste slišali, kako lepo romanje smo letos doživeli.
Vsako skupno romanje ima svoje dobre in slabe strani. Brez dvoma je dobrih več. Težko si predstavljate, kaj se pravi pripraviti veliko romanje v daljne kraje in to za ljudi iz različnih župnij. Tudi potniki sami se prvo uro nekoliko čudno gledajo. Za romanje v Oropo smo imeli sedem velikih avtobusov. V nekaterih je bila zelo pisana družba iz različnih krajev. To je že prva neprijetnost, in vendar je prava malenkost v primeri z nepozabnim doživetjem, ko koraka tristoglava množica za romarskim križem v veliko svetišče in domačini pripravijo sprejem, kakor ga skoro na domačih božjih poteh nismo vajeni. Naši romarji, ki berejo to poročilo, se smejejo, ker resnično ni mogoče spraviti v besedo, kar smo doživeli na letošnji skupni božji poti. Kaj naj pi-
*Vera in dom
Izšla je sedma številka revije »Vera in dom«, ki je zadnja pred poletnimi počitnicami.
V prvem delu so leposlovni prispevki. Valentin Polanšek nam v pesmi »V poljih plamen« prikazuje žitno polje in je nekak slavospev življenju na deželi. Njegova je tudi »Poletni večer«. Lepi in prisrčni sta »Večer ob Rupah« in »Pesem o taščici«, 'ki ju je napisal Durček Darko. Pesmi nam razodevala nežno dušo, občutljivo za vse lepote, ki nam jih nudi narava. Na koncu je še Iztokova »Zaslužit si treba je kruh«.
Anica Pertotova prikazuje v »Ribiču Luki« ljubezen dveh mladih bitij, ki ju očetova trdovratnost loči. Janko Polane govori v črtici »Zakaj, oče?« o kmetu, ki se roga veri in Bogu, ki pa mu nesreča pokaže pravo pot spreobrnjenja. Poleg tega so v tem delu še. tri nadaljevanja: Peterlinov slavospev slovenski zemlji, po-vest »Luč z gora« in pa Adele Speeogne »Malo življenje«.
V drugem delu so članki o kulturi. Pavel Slapar nadaljuje s svojimi razpravljanji o državi, ki pa so malo predolgi in zavzemajo preveč prostora. Zanimiv je članek o Heleni Keller.O takih stvareh bi
bilo treba več pisati, da bi postala revija bolj zanimiva in aktualna. Saj ni dovolj, da nudimo našim ljudem le leposlovna dela: treba jih je predvsem seznanjati z raznimi osebnostmi svetovnega slovesa.
V tretjem delu imamo kotiček »Zena in dom«. Priznati moramo, da so tu edina zanimivost članki o otroški psihologiji. Čeprav so poučni, so pisani v taki preprosti in lahki obliki, da jih vsak rad bere. Kar sc pa drugih tiče. ni jasno, kateri je njihov pravi namen; so pisani le za branje, ali hočejo poučevati? Toda naj bo katerikoli, ne uspejo niti v prvem niti v drugem. Marsikdo jih enostavno prezre, saj ne najde v njih ničesar, kar bi ga zanimalo. Morda bi bilo umestno, ko bi jih nadomestili drugi, ki hi res bralcu nudili kako korist?
V tej številki imamo nekaj zelo lepili slik, zlasti otroških. Manj posrečena je pa tista o Mariboru, ki se slabo sklada z zeleno barvo naslovne strani. Glede te ipa naj še pripomnim, da bi bila mnogo lepša, ko bi bila v vsaki številki drugače ilustrirana.
Revijo zaključujejo še rnzne zanimivosti, kakor nasveti, recepti, odgovori itd.
Če pogledamo prejšnje številke, opazimo velik napredek, vendar je še vse premalo. Se bi se lahko razvila, da bi res vsem ugajala.	Mz
šem? Vse po vrsti? Naj izberem le par spominov? Kjer se lotiš, ti pero spodrsne in srce	zaključi	samo eno	besedo:	lepo
je bilo in težko je z besedo povedati! Ko smo tretji dan prepevali naše narodne pesmi v senci na gori Berieo pri Vicenzi in kmalu zatem	Tedeum v	cerkvi	in se
poslovili, tedaj smo doumeli, kako urice tonejo v večnost.
Z veseljem priznamo, da ima zelo veliko zaslug za letošnje nepozabno romanje mladi italijanski duhovnik, ki je varuh svetišča	v Oropi.	S svojimi	sobrati	se je
izredno	trudil za	lep potek	romanja,	tako
da smo se v malem Marijinem mestecu Oropa počutili kakor doma. To romarsko središče je tako moderno urejeno, da zadovolji vsakega razvajenega turista in vsakega globokovernega kristjana.
Velik hotel, v katerem je udobnosti za več tisoč oseb, vodijo sestre, ki še zlasti prave romarje prav lepo postrežejo. Dobri Bog je razgrnil prav one dni najlepše sonce na planine in tako so prvi nepoča-kani Tržačani videli z vrha Camino vse alpske snežne velikane v treh sosednih državah.
Ne hi bilo prav, če ne bi vsaj kratko zapisali, da smo na tem romanju skoro nevede veliko molili. Začelo se je že v Motta di Livenza, kjer smo imeli nedeljsko mašo, potem je bil višek v Oropi zlasti med čarobno lurško procesijo, ko so celo tuji romarji z nami v našem jeziku prepevali litanije, in še je bilo veliko skupne molitve na gori Berieo, v posameznih avtobusih pa se je molitev vrstila z nabožno in narodno pesmijo. V krasni novi baziliki, ki je le delno končana in zato malo akustična, smo molili tudi za vse preganjane katoličane po svetu. Med drugimi 'smo javno molili za mučenca spovedne molčečnosti g. dekana Simčiča iz Solkana, ki je sedaj v ječi. Prvič se je v tem gorskem Marijinem svetišču slišala naša molitev in naša pesem. Gotovo je, da bodo še mnogi izmed nas, ki smo bili let09 v Oropi. radi ob prvi priliki šli nazaj v ta božji svet, ki tako zgovorno priča o veri in ljubezni celih stoletij do Matere hožje.
Na Tržaškem imamo sedaj v načrtu veliko skupno marijansko proslavo, ki bo po stari navadi v nedeljo 9. septembra na Opčinah. Že danes spominjamo vse dobro misleče vernike, vse naše organizacije, vse vernike po naših vaseh in v mestu, naj mislijo na svojo udeležbo pri marijanski procesiji, ki naj bo od leta do leta lepša.
—	Drugo leto pa bomo odkrili novo marijansko božjo pot in ta bo zelo verjetno Maria Zeli v Avstriji. Ideja je padla na gori Berieo pri neki kraški mizi. Če nam Bog zdravje da, bomo držali našo staro navado in šli zopet na skupno božjo pot. na goro z Jezusom.
Veliko belo-rdeče sidro, opremljeno s svetilko in zvoncem, znači kraj, kjer se je dne 26. julija po 12-urni borbi potopila ena najlepših italijanskih prekooceanskih ladij, Andrea Doria«. Vozila je na progi Genova«New York, kamor hi morala dospeti dne 26. julija ob 9. uri zjutraj. Na krovu je imela 1135 potnikov, med njimi mnogo znamenitih osebnosti, filmskih i-gralk. pa tudi preprostih izseljencev in delavcev, poleg 560 oseb posadke. V sredo 25. julija ob 11 in pol ponoči je 45 milj od otoka Massachusettsa trčila ob njo švedska potniška ladja »Stockholm«, ki je plula na isti progi, toda v nasprotni smeri. Trčenje je bilo tako silno, da se je ladja »Andrea Doria« strašno poškodovana nagnila na desno stran in se začela počasi potapljati. Kapitan ladje Piero Calamai je takoj dal ukaz, naj vsi potniki zapustijo kabine, opremljeni z rešilnimi pasovi. Obe ladji sta takoj oddali v svet klic na pomoč SOS. Vse ladje, ki so klic sprejele in so bile v bližini, so prihitele na pomoč ponesrečeni ladji. Vendar je preteklo tri ure, predno so spustili v morje prvi rešilni čoln, kajti rešilni čolni »Andrea Doria« so bili vsi tako poškodovani, ali pa so viseli tako poševno na nagnjeni ladji, da ni bilo mogoče priti prej do njih. Mnogo brodolomcev je vzela na krov švedska ladja »Stockholm«, ki je povzročila trčenje in, čeravno sama poškodovana, se je kljub temu v spremstvu ameriške mornarice vr-
čimprej in čimhitreje
Življenjska doba se je podaljšala, a ne povsod enako. Podaljšanje je odvisno predvsem od zboljšanih zdravstvenih pogojev. Ti seveda niso povsod enaki. Kjer je občutno pomanjkanje zdravnikov, zdravil in bolnišnic, se je življenjska doba le malft potegnila. Tako v Indiji samo za 5 let; dočim se je na Nizozemskem kar za celih 25 let. v Rusiji za 12 let.
Mislim, da tudi stroji nekoliko pripomorejo k podaljšanju. Delavec se namreč manj trudi; tudi se je delovni čas znatno skrajšal v našem stoletju itd.
Toda stroj je z druge plati precejšen skrajševalec življenjske dobe. Mislim tu predvsem na stroj kot prometno sredstvo: avtobus, avto, motor, če hočete tudi letalo.
Časniki in radio nam poročajo o neštetih nesrečah in smrtnih primerih z avti, avtobusi, motorji in letali. V Italiji je oilsto-tek nesreč z ozirom na druge dežele med najvišjimi. Zato premišljujejo odgovorni krogi, kako bi zmanjšali te nesreče in podaljšali željnim življenje.
Res, lepo je, ko vozilo samo teče, toda za vsakim ovinkom, voglom in grmom čaka smrt s koso.
Kaj je vzrok tolikih nesreč?
Vozač vozi prehitro, to je prvo. Ko sedi na motorju ali v avtu, se ga polasti, rekel bi, bolezen, voziti čimhitreje. Posebno noro vozi vozač, ki je pogledul preveč v kozarec. Takim se ne zaupaj. Ob nesrečah zato tudi, če treba, preiščejo kri vozaču, koliko jo je zastrupil z alkoholom, in tako zakrivil nesrečo.
Hitrica posebno tu ni dobra. Če vedno velja, kar je rekel svoj čas potnik vozniku, ki je podil konje, ki so bili vpre-ženi pred težko natovorjen voz. Voznik je namreč potnika vprašal, koliko je še do mesta. Odgovoril je: »Če boš vozil počasi, pol ure.« Voznik se mu je zapačit in še bolj divje udrihal po konjih. Ne dolgo zatem ga je potnik dohitel. Stal je pri zvrnjenem vozu. kateremu se je zlomilo eno kolo.
Vozač ne vozi pazljivo, to je drugo. Na ovinkih in klancih je treba poslvojena pozornosti. Puziti je treba na znamenja!
Pred kratkim, se je v nekaterih časnikih bralo o tejle nesreči: Na cesti prav ob robu se je ustavil avto. V njem so bili gospodar, gospodinja in štirje otroci. Izstopili so. Treba je bilo premenili eno kolo. V tem je pridrvel velik luksuzni avto s hitrico 150 km in se zaletel v voz in povozil gospodarja in sedemnajstletno hčerko; vlekel ju je še 50 m po cesti.
Ni pa kriv samo vozač, krivi so tudi pešci. Ne križaj ceste, ko vidiš skoraj pred nosom avto, ki ti vozi nasproti. Če hočeš cesto prečkati, se zavedaj, da ne hitiš samo ti, ampak tudi avto; a on hitreje ko ti. Njemu se kolesa neprestano vrtijo, ti pa meniš, da hitiš z obema nogama, v resnici pa istočasno le z eno, druga tačas počiva. Le opazuj se!
Ti napraviš v eni sekundi morda 75 cm. en korak, avto pa več metrov. Zagrabi te, preilno se zaveš.
Toda kljub tvoji pazljivosti se zgodijo še nesreče, vendar neprimerno manj. Ti namreč paziš, pa vozač ne in nesreča je tu.
nila v New York, potom ko je nudila vso mogočo pomoč ponesrečencem. Tudi osebje drugih ladij, ki so prihitele na pomoč, se je do popolne izčrpanosti žrtvovalo za brodolomce in po strašni dvanajsturni borbi s temo. meglo in valovi, rešilo skoro vse potnike in posadko. Kapitan Calamai je z 11 mornarji vztrajal na potapljajoči se ladji do zadnjega trenutka. Šele ko je dobil povelje, naj zapusti ladjo, se je s svojimi mornarji rešil. V New Yorku so brodolomce sprejeli z izredno ljubeznijo in dokazi solidarnosti. Čakali so jih rešilni avti, obleka, živež, predvsem pa topla in sočutna ljubezen. Pretresljivo je bilo snidenje svojcev, ki drug za drugega niso vedeli, ker so jih pobrale na krov različne ladje. Zal so pri tej strašni katastrofi, ki je zadela italijansko pomorsko družbo, zaznamovali tudi 51 mrtvih in več pogrešanih. Nad sto potnikov pa je utrpelo lažje in težje poškodbe. Od vseh strani sveta prihajajo v Italijo žalne brzojavke. Sv. oče je poslal ministrskemu predsedniku Segniju sledečo brzojavko:	»Strašna
pomorska nesreča, ki je v tej uri zadela Italijo in toliko naših otrok, je tudi v našem srcu našla boleč odmev. Združeni z vsemi trpečimi, kakor tudi z vsemi, ki so s toliko krščansko ljubeznijo priskočili na pomoč ponesrečencem, kličemo božje usmiljenje na vse žrtve in tolažbo na vse preostale in njihove družine.«
Prekooceanska ladja »Andrea Doria«, dvojčici ladje »Cristoforo Colombo«. je bila dokončana pred tremi leti. Najmodernejše opremljena je imela zmogljivost 29.100 ton in je stala italijansko pomorsko družbo 29 milijonov dolarjev, zavarovana pa je bila le za 16 milijonov. Vzroki nesreče niso še znani. Strokovnjaki se čudijo, kako je moglo priti do trčenja, ko 9ta vendar obe ladji imeli na krovu najmodernejše radarske naprave. Sele natančna preiskava bo morda dognala pravi vzrok strašne nesreče. Celotno škodo potopljene. ladje cenijo na 200 milijonov dolarjev, ne vštevši v to vsoto prtljago potnikov, ki gotovo ni bila neznatna, če pomislimo na imenitne potnike na ladji.
Pišimo na „61as Amerike"
•
Ameriška vlada vzdržuje radijsko postajo »Glas Amerike« — Voice of America, ki oddaja dnevno novice in drug spored v raznih jezikih.
V	slovenščini so oddaje vsak večer po 15 minut, namenjene so predvsem Slovencem v Jugoslaviji. Ako bi se pa oglasilo večje število slu- * šateljev izven Jugoslavije, ki žele oddaje v slovenščini, obstoji možnost, da se bodo tudi Slovenci na Tržaškem, Goriškem in Koroškem upoštevali pri teh oddajah, kar bi pomenilo, da bi Združene države priznale njihov pomen kot manjšin.
Zato vabimo vse Slovence, da poslušajo te oddaje, ki se oddajajo vsak večer
ob šestih (18. uri) na kratkih valovih 13, 16, 19, 25, 31, 41 in 49 m,
ob tri četrt na sedem (18.45) na srednjih valovih 251 m (Radio Miinchen ), ob četrt na osem (19.15) na srednjih valovih 379 m (Radio Solun) in na kratkih valovih 41 in 49 m, ob pol desetih (21.30) na kratkih valovih 25, 31, 41 in 49 m.
Ker ima večina naših ljudi sprejemnike za srednje valove, opozarjamo posebno na oddaje ob tri četrt na sedem in ob četrt na osem. Radio Miinchen in Radio Solun se prav dobro slišita tudi v Trstu, Gorici in Celovcu.
Vse poslušalce in vse Slovence, ki jim je skrb za slovenstvo pri srcu, prosimo, da pišejo pisma s sporočilom, da poslušajo oddaje v slovenščini, kakor tudi s svojimi željami glede sporeda na naslov;
Voice of America
Yugoslav Service - Slovene Section
Washington 25, D.C.
U.S. A.
Pisma naj bodo pisana samo u slovenščini ali v angleščini. Posebno važnost bodo imela pisma Slovencev s Tržaškega, Goriškega, Beneške Slovenije, Rezije, Kanalske doline in Koroškega. Prosimo, da se s teh področij oglasi čim več ljudi. Skrb za slovenstvo in želja po večjem upoštevanju Slovencev v obmejnih predelih Avstrije in Italije nam narekujeta to potrebo.
Pevma
M i iz IV v me se že dolgo nismo nič oglasili. Zato imamo pa sedaj več novic.
V	nedeljo smo pri nas slovesno praznovali god naše farne patrone sv. Ane in obenem smo imeli še visoke obiske. Našo faro je obiskal prevzvišeni g. nadškof in podelil zakrament sv. birme približno tridesetim našim mladim faranom. Prevzvišenega je pred okusno okrašeno cerkvijo sprejela belooblečena deklica, nakar je g. nadškof v spremstvu duhovščine odšel v cerkev. Zatem se je začela slovesna sveta maša, med katero nam je prevzvišeni tudi povedal nekaj vzpodbudnih besed, v katerih nam je že takoj v začetku izrazil svoje obžalovanje zaradi nezadostnega obvladanja slovenščine, da bi nam lahko v tej govoril. Prevzvišeni je predvsem poudaril, kako zelo ga je razveselil lepi sprejem • faranov. Ob tej priliki se je tudi zahvalil domačemu g. župniku za njegovo požrtvovalno in nesebično delo. Govor prevzvi-šenega nam je nato v slovenščini raztolmačil kanonik msgr. Kjačič.
Po sv. maši je sledila sv. birma, poprej pa še kratko izpraševanje iz verouka. Najmlajši so se sicer malo bali, vendar so se vsi dobro odrezali. Prevzvišeni g. nadškof je birmance šf posebej nagovorit in jim dal nekaj lepih naukov in napotkov za lepo krščansko življenje.
Popoldne ob petih je bila procesija na pokopališče, katere se je udeležil tudi prevzvišeni, nakar je sledil blagoslov. Po končani slovesnosti smo imeli priliko se enkrat slišati prevzvišenega. Pohvalil je zlasti cerkveni pevski zbor, ki je res izredno dovršeno pel in predvsem njegovega pevovodjo in zraven tega še vse cerkveno osebje, ki kakorkoli pomaga v redu držati cerkev.
Bila je to vsekakor lepa slovesnost, ki je ne bomo tako kmalu pozabili, Vizi-taeija prevzvišenega je zelo dobro uspela in uspela je tudi cerkvena slovesnost v vsakem oziru. Hvaležni smo zato vsem, ki so k temu kakorkoli pripomogli, da sta škofov obisk in sv. birma tako lepo potekla,
Veličasten pogreb ponesrečenih letalcev v Tržiču
Po dveh tednih neprestanega iskanja so zasledili na gori Conte Moro blizu Trenta razbitine pogrešanega letala iz Ronk in pa trupla treh letalcev, ki so bili v njem. Takoj po odkritju je prišel na lice mesta žuipnik iz Canal San Bovo in je blagoslovil ožgana in razmesarjena trupla. Ta so nato prenesli v Tržič, kjer je bil v petek popoldne veličasten pogreb, katerega so 3e udeležili skoro vsi prebivalci iz Tržiča in Ronk, kakor tudi mnogi drugi iz Trsta in od drugod. Truplo komandanta Pappalepora pa so prenesli v Trst.
Na goriSketn Travniku so postavili dva nova droga
Rimska občina je darovala mestu Gorica dva monumentalna droga, ki so ju postavili na Travniku pred palačo prefekture. Droga sta visoka 22.70 metrov in imata za končnici lepo izdelali bronasti okrasek, delo goriške livarne SAFOG. Vsaka končnica tehta 60 kg in je 60 cm visoka. Droga bosta služila za razobešenje zastave go-riškega mesta in italijanske trobojnice.
Priznanje goriškim sadjarjem
V	Veroni so dne 12. julija otvorili zanimivo razstavo sadja in povrtnin. Poleg razstavljalcev 13 evropskih držav so v lepem številu bili zastopani tudi razstavljal -ci iz goriške pokrajine in sicer 31, med njimi največ slovenskih kmetovalcev iz Števerjana in Štandreža. Prvi so razstavili sadne pridelke, drugi pa povrtnine. Posebna komisija je nagradila goriške kmetovalce z zlato medaljo, kar je za naše kmete, ki nimajo najmodernejše opremljenih kmetij, res lepo in zasluženo priznanje. Pridnim in vestnim kmetovalcem tudi mi iz srca čestitamo.
Kraševci na Sv. Višarjah
Pretekla nedelja je videla kar celo vrsto Kraševcev na Sv. Višarjah; priromali smo: iz Doberdoba. Ronk, Jamelj, Devina, Silvana, Sesljana, Mavhinj in Medje vasi. Tri velike koriere so nas pripeljale že v soboto dopoldne. Na Sv. Višarjab so se nam pridružili še romarji od Sv. Jakoba v Trstu. Tako je bila v soboto zvečer prav lepa in dolga procesija okrog Marijinega griča, drugi dan pa številne mase s petjem. Najbolj se je postavil šentjakobski zbor. Veliko romarjev je prejelo tudi sv. zakramente, čeprav bi se spodobilo, da bi jih prejeli vsi. Domov smo se vrnili v nedeljo popoldne preko Rajblja in slikovitega prelaza Neveja. Prav vse je šlo po programu, zato smo bili zvečer tem bolj zadovoljni, ko smo se po dveh dneh tako lepih užitkov vračali na svoje domove.
Sedaj se pripravljamo, da poromamo na Barbano. Toda Bog nam daj prej dež. ker smo ga zelo potrebni.
Sovodnje
Ali bomo kdaj So voden jci imeli vodovod in as-faltirano cesto? Te dneve, ko pritiska neznosna vročina in suša na naša polja in ko se dvigajo oblaki prahu po naši cesti ob vsakem motornem vozilu, ki vozi po njej, vabimo pristojne oblastnike iz Gorice, naj pridejo k nam na oddih vsaj za teden dni. Prepričali se bodo, da je vodovod res potreben in asfaltirana cesta tudi. Videli bodo, kako moramo z rokami vlačiti vodo za kuho in za živino iz več kot 20 m globokih vodnjakov, ki stoje prav ob iprašni cesti. - Ker država pri-
*	speva težke vsote denarja za dela, ki niso tako nujna, prosimo, naj pomaga tudi nam za vodovod in asfaltirano cesto.
Ker je vročina huda, se hodijo kopat k nam na Sočo tudi iz Gorice in iz drugih krajev. Soča je pa še vedno zahtevala svoje žrtve. Tako je tudi minulo nedeljo izginil v njenih valovih mlad goriški gasilec, doma iz Moše, Vincencij Pecol. V vodi ga ja zadela kap in ni mu bilo več pomoči, šele v ponedeljek je Soča vrnila njegovo truplo ob jezu v Zagraju. Ta prva letošnja žrtev Soče naj bo vsem opomin, da je Soča varljiva in zato nevarna.
Rajbelj
Smrt je zopet zamahnila po slovenski družini Valas. V zadnji številki smo poročali o nenadni smrti Franceta Valasa zaradi zastrupitve, danes pa moramo sporočiti o novi smrti med sorodniki. Antonu in Angeli Valas je namreč umrla hčerka. Zvečer še popolnoma zdrava, je zjutraj ni bilo več. — Gospod naj potolaži žalostne starše, katerim izrekamo nase sožalje.
V	nedeljo 4. avgusta bo poromala na Sv. Višarje S.D.Z. iz Nabrežine s pevskim zborom. Ljubitelji lepega slov. petja iz Kanalske doline, na Sv. Višarje ta dan!
wm
Sv. Križ
Ta teden 2. 8. je dovršil naš preč. gospod župni upravitelj dr. Josip Gracar 50 let življenja, pred kratkim pa 25 let svojega mašniškega posvečenja.
Skoro bo 15 let, odkar je prišel k nam iz Slovenije, pregnan od nemških okupatorjev, in se lotil s tako požrtvovalnostjo dušnopastirskega dela, da je postal vreden naslednik blagopokojnega prednika msgr. Andreja Furlana.
Bal se ni nobenega truda, da bi župnijo, versko tako zelo zrahljano, duhovno prenovil.
V	ta namen je priredil veličastne procesije s kipoma fatimske in lurške M. B. in še druge verske manifestacije.
Vsled njegove pobude in vztrajnega zanimanja imamo obnovljeno župno cerkev, kjer je dal postaviti z vabilom neimenovanega dobrotnika in še drugih vernikov lep oltar Srca Jezusovega iz kraškega kamna in pa malo cerkev pri Sv. Roku.
Vodi cerkveni pevski zbor in je usposobil v orglanju nekaj deklet, ki pridno spremljajo zbor ob nastopih v cerkvi.
Tudi na kulturnem polju se je udejstvoval s prireditvijo lepih Slov. večerov v župnijski dvorani, ki so pa potem prenehali zaradi nerazumevanja nekaterih sodelavcev.
Če ni dosegel vseh namenov, naj ga to-
laži zavest, da je z vso gorečnostjo deloval v vinogradu Gospodovem in zato mu bo Bog plačnik.
Naše čestitke in prisrčna voščila združujemo s prošnjami Vsemogočnemu, da bi mu vrnil zrahljano zdravje in mu naklonil potrebnih moči v bodočem pastirskem delu.
*
V	soboto 28. julija sta se v kapelici lurške M. B. v naši vasi poročila g. Anton Kostnapfl, učitelj na tukajšnji ljudski šoli, in gdč. Ines Tenee, abiturientka klasične gimnazije. Novoporočeneema žele prijatelji in znanci mnogo božjega blagoslova in zadovoljstva na skupni življenjski poti. —- Voščilom se pridružuje tudi naše uredništvo.
ZANIMIVOSTI
ODKRITJE AŠKERČEVEGA SPOMENIKA V LJUBLJANI
Dne 15. julija so v Ljubljani odkrili spomenik Antonu Aškercu. Spomenik je izdelal pokojni kipar Niko. Pirnat.
ZMAGA NA TELEVIZIJI NI PRINESLA SREČE PAVLI BOLOGNANI
Levinja 'iz Pordenona, Pavla Bolognani, se kljub sijajni zmagi, ki jo je odnesla to
pomlad pri televizijski igri »podvoji ali odnehaj«, gotovo bridko kesa, da je kdaj koli pomislila na nastop na televiziji. Dobljene nagrade 5 milijonov sploh ne more dvigniti do svoje polnoletnosti. Drugo razočaranje jo je zadelo, ko je v tistih dneh, ko je postala slavna, zvedela, da njen oče še živi poročen z drugo žensko in da jo je mati ves čas varala, ko ji je pripovedovala o očetovi smrti. Tretje razočaranje pa jo bo bržkone stalo ogromno denarja, če izgubi pravdo s florentinsko gledališko družbo »Glamour«, pri kateri bi morala Pavla nastopiti, a se je v zadnjem trenutku premislila. Družba trdi, da je s tem utrpela škodo 25 milijonov lir. Pavla Bolognani pa od svoje strani trdi, da je niso dovolj poučili o programu, kateremu bi ona ne bila kos, tudi zato ne, ker 90 ji živci zaradi velikih razburjenj po njeni zmagi odpovedali. Omenjena družba »Glamour« je že vnaprej zarubila Pavli premoženje v vrednosti 10 milijonov. Proces bi se imel vršiti dne 26. julija v Pordenone, a so ga zadnji trenutek prenesli na 28. september.
Tako vidimo, da slava ne prinaša sreče in da je vseeno bolj pametno, če človek ostane pri svojem vsakdanjem življenju.
SNEMANJE FILMOV NI LAHKA STVAR
Ko sledimo filmskim predstavam, malokdaj pomislimo, kako težkemu in napornemu delu so podvrženi filmski igralci. Pri zadnjem snemanju filma »Montecarlo Story« v Nizi je igralka Marlene Dietrich padla v morje. Operater Vittorio De Sica je skočil za njo kar s filmskim aparatom. Rešila sta se seveda oba, a pri tem je dragoceni aparat padel na dno morja. To je bil eden izmed štirih aparatov za barvne filme, ki sploh obstojajo na svetu, vreden 15 milijonov frankov.
OBVESTILA
ZADNJI DAN JULIJA je potekla peta obletnica smrti pok. nadškofa	msgr.	Mar-
gottija. Toda ker	je	ta dan	vedno	sredi
poletnih počitnic,	je	nadškof msgr.	Am-
brosi določil, da	se	bo od	letos naprej
praznoval spominski dan smrti pok. msgr. Margottija 18. oktobra, ko sc spominjamo prenosa njegovih zemskih ostankov v cerkev Srca Jezusovega.
DUHOVNE VAJE se bodo vršile v Gorici kot smo že obvestili: za dekleta od 16. do 20. avg., za može in fante od 25. do 29. avgusta.
ROMANJE NA BARBANO je naletelo na občutno težavo, k,er ni dovolj prevoznih sredstev. Zato opozarjamo one, ki bi ne mogli s koriero, da lahko gredo z vlakom do Červinjana, od tu do Gradeža pa z običajno koriero, ki vrši službo Červi-njan-Gradež. Vlak gre iz Gorice ob 6h ter pride v Červinjan ob 7h. V Tržiču je seveda treba prestopiti. Zvečer se vlak vrača iz Červinjana ob 17.52 ter pride v Gorico ob 19.05. Tudi večerni vlak v Červinjanu boste dosegli s koriero Gradež-Červinjan.
ROMANJE NA SV. VIŠARJE se bo vr-šilo 25. in 26. avgusta. Vpisovanje sprejema p. Fidelis, voditelj tretjega reda.
ZA DIJAKE: Slov. Alojzijevišče obvešča dijake in dijakinje, da se bodo tudi letos vršili tečaji za one, ki imajo ponavljalne izpite. Kdor se tečajev želi udeležiti, naj se javi pri vodstvu zavoda vsaj do 10. avgusta.
Podoba Matere božje na Sveti gori
Hvala Bogu, da je dotiskana in se že prodaja ta toliko preganjana knjižica. Komaj je bila v 1. 1940 tiskana, so jo že fašisti zaplenili in nesli na kvesturo v Trstu. Tu so mi ,povedali neresnico, da za 3000 knjižic, ki so bile uničene, ne dobim nobene odškodnine, ker so knjige luksus in zato Italija zanje nič ne plača. Tako so mi napravili škodo za najmanj 130.000 lir, ker knjige niso luksu9 in hi se bile mogle prodajati.
Knjižica ima zelo malo opraviti s Sveto goro, ker je le opis, kolikor mogoče natančen, te njene podobe. Ni kaka povest ali roman, katerega vse rado čita, ampak le razlaga podobe in oseb, ki so na njej naslikane. Zato se mora knjižico brati počasi, da jo je mogoče razumeti. Mora se med branjem pogosto ustaviti in pogledati na podobo, da se razume. Zato sem hotel, da bi bila podoba v barvah, a tega nisem mogel doseči.
Ker knjižica ni pripovedne, ampak znanstvene vsebine, se lahko razume, zakaj jo tako malo kupujejo. Ljudje se hočejo razveseljevati, ne pa učiti. Zato tako vleče kino, kjer ni nič resnega, ampak vse izmišljeno.
Še eno prednost ima ta -spis, da ni gostobeseden, nima fraz, ampak ima malo besed, ki pa so vse dobro izbrane.
Jaz si mislim, da večina teh, ki knjižico kupijo, podobo le površno pogledajo. Vidijo, da sta na sliki Jezus in Marija in to jim zadostuje. Ne pomislijo pa, da sta na sliki upodobljena še dva druga prav velika svetnika, ki nas prav veliko učita. O enem je rekel Jezus, da je največji med vsemi od žene	rojenimi,	namreč	Janez
Krstnik. On je	glavna priča Jezusova,	ker
je rekel: »Glejte, Jagnje božje«.
Drugi je tudi	zelo velik	svetnik,	ki	priča o vseh treh	osebah na	podobi.	A	kdo
ga pozna? Sam sem ga le malo poznal. Moral sem pogledati cerkveni koledar, da sem dognal, da cerkev njegov god praznuje 6. junija. Ta je prerok Izaija. Ta je tako velik svetnik, da mu je Bog natančno razodel trpljenje svojega Sina, da ga je 700 let prej tako natančno opisal, kakor da bi bil zraven, ko je Jezus trpel. On pravi o Jezusu: »Darovan je bil. ker je sam hotel; z njegovimi ranami smo bili ozdravljeni.« On nandvednjc Tež[T«ov» rojstvo: »Otrok nam je rojen, sin nam je dan. On se bo imenoval: Močni Bog.« O Devici Mariji pravi: »Glej, Devica ho spočela.« O Janezu Krstniku: »Glas vpijočega v puščavi.«
Tudi Izaija je bil mučenec. Kralj Ma-nase ga je dal prežagati z leseno žago.
Ce	bi	ves spi9 pazljivo prečitali	in	vso
sliko	proučili, bi morali spoznati,	da	nas
vsa slika uči prav veliko verskih resnic.
Ker je vse, kar nam podoba predstavlja, versko reisnično in znanstveno dokazano, bo imel ta spis trajno vrednost in, ker je tudi popolnoma originalen, bo spadal k slovenski literaturi.
Sedaj	se prodaja po malem. Prišel	pa
bo čas, ko ga bodo mogli svobodno čitati tudi	v	Jugoslaviji, in tedaj tudi	zn	ta
spis nastopijo .boljši časi.
29. junija 1956.
Ivan Kemla
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca:
trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7%
davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
2 misijonacji
o	CKongu
ZAMORSKI JEZIKI
Posebno lepo je slišati otroka, ki še ne zna izgovoriti druge besede kot mama in tata, ko tako zategnjeno kliče svojo mamico: mama-o-o-o. Otroci znajo kmalu razlikovati med navadnim belim človekom, ki mu pravijo »niondele«, to je belec ali gospod, in pa bradatim človekom v dolgi beli suknji, kateri je »sango«, oče, misijonar. — Zanikajo z besedico nle«, za naš »da« pa nimajo besednega izrazu, marveč pri tem odprejo usta in zastokajo nekak a ter privzdignejo glavo in ves obraz, kar se posebno vidi ma očeh, ker še posebej dvignejo obrvi in bolj odprto pogledajo. Zanimivo je, da se tudi Evropejci privadijo takemu »da« v razgovoru z domačini.
Teh par tukaj omenjenih besed prihaja iz jezika lingala, ki je vpeljan kot občevalni jezik vzdolž reke Kongo in ga govori veliko število domačinov. Spada v število pet ali Sest drugih jezikov, kateri so bili izbrani in sprejeti po posameznih
predelih obširnega Belg. Konga kot uradni jezik, ki se jih oblasti poslužujejo v občevanju z domačini in se. poučujejo v njih otroci po šolah. Misijonarji pa morajo navadno rabiti še več jezikov oziroma narečij, ker imajo opravka z ogromno večino nepismenih- Takih zamorskih narečij je na stotine, saj govori vsako ljudstvo ali rod svoje narečje.
Zamorca zanimajo dogodki okoli njega, o njih razpravlja in tudi poje. Tudi njih imena spominjajo na dogodke ob rojstvu. Vendar ne ohranijo teh imen vse življenje, kar povzroča mnogokrat zmedo, ko povedo n. pr. misijonarju eno ime, civilnim oblastem pa drugačno. Gb sv. krstu na misijonu dobijo ime kakega svetnika, v domači vasi pa nosijo še svoje ime. Ali nusprotno, ko si sami nadenejo krščansko ime. Starejši rod ne pozna svoje starosti, mlajši pa so ponosni, ko morejo povedati točen datum svojega rojstva. Počasi se bodo povsod uvedle civilne matične knjige, kakor misijonarji vodijo svoje zapiske rojstev, porok in smrti.
ZAMORSKA,HRANA
Kaj pri nas zamorci jedo? Narava ne pozna zimskega počitka, zato je v rastlin-
stvu veden razvoj. Ena ali druga vrsta sadja ali užitnih plodov je vsak čas na razpolago. Banane, ki jih je veliko vrst, mnogo zaležejo pri njih prehrani. Zamorske mamice pa pridelujejo na svojih njivah neke gomolje, maniok, ki je njih temeljna hrana. Ob prvem jutranjem svitu se odpravijo na delo. Za nasad manioka je treba pripraviti zemljo, to je iztrebiti gozd. To je opravek moških. Izberejo prostor, ki ni preveč oddaljen odi naselja in kjer ni preorjaških dreves. Polagoma, z nekajurnim delom vsako jutro, pokleatijo in poderejo, kar s svojim primitivnim o-rodjem morejo, drugo bo opravil ogenj. Ob vznožju večjih dreves začnejo namreč kuriti in jih na ta način poderejo ali večkrat samo zamorijo. Vse, kar so mogli posekati in se je čez čas posušilo, zažgejo. Tako pridejo do plodne zemlje, kjer ženske nasadijo potaknjencev manioka, po več stebelc v kupe zemlje, podobne večjim krtinam, ki so jih zgreble skupaj. Po dveh letih ima nasad že dorasle gomolje. Zato, ko je danes zamorka zasadila nekaj kvadratni!) metrov zemlje in jo je sonce začelo opominjati, da je že pozno, gre na drugi konec njive in nabere poln nahrbtnik gomoljev in se še pred poldnem
vrne domov. Za solato si natrga šop mladih poganjkov iste rastline, ki zrastejo dva metra visoko. Gomolji pa niso še užitni. Zapletejo jih v košare in potopijo v vodo za dva, tri tedne. Nato se dajo z lahkoto olupiti in pokaže se mokasta notranjost. To gmoto posušijo in zdrobijo v moko, iz katere zmesijo testo svetlosive barve. Iz testa zvaljajo precej velike cmoke, blizu pol kile ima vsak. Vsak cmok zvaljajo še v poseben rastlinski list, nakar napolnijo z njimi velik lonec in jih »kuhajo. Tako pripravljeni in vedno v listu zaviti so, kljub vročini in vlagi, ti cmoki, (sedaj šikvvang imenovani) užitni še dober teden potem. Okusu so kislega in težko prebavljivi. Radi imajo zamorci tudi riž, ki ga nekaj malega in slabše vrste tudi sami pridelujejo. Koruzo, ki jim zraste, použijejo še svežo, nekoliko opečeno. Sadijo ponekod tudi zemeljske oreške (arakide).
Sadja ni mnogo v prosti naravi. Nahajajo se pomaranče, pa malo vredne in so, čeprav že dozorele, še vedno zelene barve. Zamorci sami sadnega drevja ne sadijo, ker ni v njih naravi, da bi skrbeli za prihodnost, ki je zanje preveč oddaljena. Za začimbo jim služi drobna, prav huda
rdeča paprika, zabelijo si pa z oljem, ki ga iztiskajo iz zunanjega mejsa. oreškov neke palme. Ista palma jim daje tudi o-pojmo palmovo vino, ki ni nič drugega kot življenjski sok tega drevesa. Cisto na vrhu pod krono izbrane palme navrta zamorec v deblo ter nastavi pod luknjo bučo, ki jo pritrdi, da se lahko steka vanjo sladki sok ves dan. Zvečer pobere nastavljene posode ter dobi kak liter o-pojnega soka, ki se pa ohrani le nekaj dni. S takim vinom se domačini hudo opijanjajo. Delajo vino tudi iz banan in sladkornega trsa, katerega je povsod kaj dobiti. Sladkorni trs radi žvečijo. Posebno osvežujoč sad je »pajpaj«. Podoben je meloni, raste pa na nekakeni drevesu. Poleg domačinov gu tudi Evropejci radi uživajo.
Poleg rastlinsko hrane uživajo še meso in ribe. Kjer morejo zato ribarijo in hodijo na lov, pa izgloda, da jim primanjkuje rib in lova. Tega je sploh vedno manj, ker je oblast mnogo živali zaščitilo, rib pa dobijo kvečjemu ljudje ob vodah, Zato ni čudno, če včasih tarnajo: nakooka ndzala (sem lačen), ali:	ndzala mingl
(zelo sem lačen). Ali celo: nakokufa nn ndzala (umiram od lakote). S tem hočejo
(Se nadaljuje)