47. številka. j0gT 3 nč. Izdanje za soboto 18 aprila 1896 (v Trstu, v soboto zjutraj dne 18. aprila 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST' izhaja po trikrat na teden * ieatili la-dtrnjih ol> torkih, četrtkih in nabotRh. Zjutranjo iidauji- izhaja oh 6. uri zjutraj, večerno <•!> 7, uri večer. — Obojno izdanje stan**: ra Je<1enmn Avutrijn i. 1..V na tri meBflo. . „ 3 — , , „ 4.;>0 ta pot leta . , „ fl.— . * * »— ta v»d let« . , , Vi.— . « * 1*— Naročnino Jo plačevati naprej na aarotbe brez priložene naročnin« ae uprava ne ozira. Posamične Btorilke h« dobivajo v pi -.«-dajaltiieah tolmka v lrnf.n po S» nvč., iaren Trata p«i * avč. Glasil EDINOST Oglasi se rakune po tarifa t petitu; za naslove z debelimi črkami ae plačuje prostor, kolikor obaega navadnih vrntic. Poslnim. osmrtnice in javne zahvale, dr, mač i o^lp.si itd. se računajo po pogodbi. Vai dopisi naj se poiiljajo uredništvu ulica Gaaerma it. 13. Vsata piamo mora biti frankovano, ker nefranovana ae ne •prejamajo, Rokopisi ae'lW vračajo. Naročnino, reklamacij« inAflHaae apre-jema upravniitvo ulioa^jfeblino pit* nolo hSt. II. nadst. Naro&Mno in oglase je plačevati loco Trat. OcJUle rekUsaa «ije ao proste poštnine. Iltifinag« druitva i« Primorsko. Časti tim gg. naročnikom! Svoje častite naročnike prosimo uljndno, da nam pošljejo naročnino za drugo četrtletje kakor hitro mogoče, ker se ima naročnina plačevati naprej. One častite naročnike pa, ki so na dolgu z naročnino za prvo četrtletje ali še več, opozarjamo, da jim ustavimo list, ako ne poravnajo zaostanka do 30. t. m. Naročnina pošlje se najlaglje na priloženi poStni nakaznici, na katero se lahko prilepi tiskani naslov. Upravništvo „EDINOSTI". O dopolnilnih volitvah v Istri piše „Naša Sloga": Volitev poslancev vršila se bode torej dne 30. maja, (ločim ae bodo volili volilni možje po priliki sredi meseca maja. Volilci kmečkih občin dveh političnih okrajev — Volosko in Lošinj — so pozvani, da si izvolijo trojico zastopnikov v deželni zbor istrski, Našim čitateljem utegne biti še živo v spominu ono drzno in nasilno uničenje volitev treh naših poslancev v zadnjem zasedanja deželnega zbora istrskega. Ukljub predlogu deželnega odbora, kateremu se gotovo ne more očitati, da bi bil najmanje naklonjen Hrvatom in Slovencem Istre, da naj se namreč potrde vse volitve za kmečke občine, uničila je italijanska deželnozborska večina najprej izvolitev dvojice zastopnikov za politiški okraj Volosko, a zatem izvolitev jednega zastopnika za kmečke občine okraja Lošinjskega, dočim je potrdila tovariša poslednjemu, izvoljenega istim volilnim činom. Proti uničenju v okraju Voloskem je govoril tudi vladni zastopnik v deželnem zboru, ki je zajedno okrajui glavar v rečenem okraju, in kojega podrejeni uradnik je dal povoda, ali vsaj izgovor do povoda, deželuozborski večini, da je mogla u- ničiti to volitev radi namišljenih formalnih pogreš* kov o prvotnih volitvah v Podgradn. Jeden od dvojice zastopnikov, izvoljenih v tem okraju, dobil je vse glasove, drugi ogromno večino. Proti tej volitvi ni bilo veljavnega protesta na deželni zbor in vendar jo je uničila deželno-zborska veČina. Pozneje je uničila ista večina brez nobenega razloga tudi volitev jednega zastopnika za kmečke občine kvarnarskih otokov. Grlo kljubovanje, ljuta strast in slepi fanatizem deželnozborske večine meče torej, v dobi malo nad pol leta, v drugič v volilno borbo dva politiška okrsja z nad 80000 prebivalci. Koliko truda, koliko troškov, koliko zgubena času tolikemu številu ljudstva — brez vse potrebe! Komaj so se umirili duhovi in utolažile strasti po zadnjih splošnih volitvah za deželni zbor, a deželnozborska večina — kakor da ni imela nujnega in pametnejega posla — je zopet vrgla med narod zubelj strasti, nemila in maščevanja. Njo ne muči misel, da je brez nikakega povoda naprtila tolikim tisočem naroda nepotrebnih stroškov ter provzročila s tem ogromno izgubo na dragocenem času. Nje ne boli glava, da se na novo razvnemajo strasti, da iz tega nastanejo zopet neprijateljstva in osveta, zadovoljna je, da je le hipno zadovoljila svoji odurni mržnji in nizki brutalnosti. Ona je poslala domov trojico členov hrvatsko-slovenskega kluba, jedino radi tega, ker jih mrzi, ker... jih neče ! Taka nepoštena igra z voljo naroda, tako brezobzirno gažpnje pravice in zakona, to sicpr ni nič novega v deželnem zboru istrskem, ali nam se zdi, da bi se vendar enkrat moralo konec storiti temu brezprimernemu nasilju italijanske gospode. Naj nam nikdo ne reče, da to ni mogoče, da je ni oblasti nad deželnim zborom itd., kajti mi smo trdno uverjeni, da bi italijanska deželnozborska večina hitro umaknila svoje rogove, ako bi jej le pokazali zobć na odločilnem mestu. Tudi njo bi ukrotili prav lahko — da bi le bito v to dobre volje ! PODLISTEK. 18 Novela; hrvatski spisal Jenio S i s o 1 s k i. Prevel M. C—i. [(Dalja). V sobo je prihitela sobarica vsa objokana toi' pričela prositi : — Gospod, ostanite še v Spljetu, njej, go-spodičini Mariji.. .. — Govorite, dobra deva! — Njej ni dobro, bleda je kakor smrt. Obupno j je objela svojo mater in gorko zajedala, ker od- ; hajate, ker vas, tako pravi, ne bode videla nikdar ' več. Gospod, nikar ne odhajajte, ako jo ljubite! ! govorila je, otiraje si solze. — Moram; mati mi je bolna. Prej ali slej mora biti to, rekel sem pretrgano ter obrnil glavo, da ne bi videla mojih solz. Ostri žvižg na parniku mi je kruto ranil srce. Aristid me je pogledal važno. Ustal sem, ozrši se še jedenkrat po sobi. Na hodniku obrnil sem se proti vratara njene sobe. Srce se mi je zledenilo, za trenotek sem se naslonil na zid. Položil sem ruko na čelo, vzdahnil teško in globoko ter naglo izišel iz gostilne. Malo zatem objel sem prijatelja. Stopil sem na ladijo. Z Bogom, sladka Marija; z Bogom, mila okna ! Še enkrat obrnil sem oko po Spljetu, poteiu pa sem odšel v kabino, kjer sem se, premagan in izmučen, zvalil na malo posteljo. Jokal sem tiho. Ležeči v kabini se nisem mogel umiriti dolgo. Spominjal sem se dobre matere, in srce se mi je nekoliko ublažilo v zavesti, da jo bodem videl skoro zopet. Poiskal sem potem Marijino cvetje, pričel jo poljubljati, ogledavati, in ponovno poljubljati. Naposled sem se* umiril, malo uredil, ter se povspel na krov ladije. Bil je krasen in veder dan. Morska površina blestela je pod modrim nebom, ki je odsevalo v njej. Mali in strmi otočiči umikali so se jeden za drugim, mešaje se polnimo in skiivajoči se za vefie otoke. Brazda, ki jo je puščal parnik za seboj, ni bila ravna, kajti vešči in previdni krmilec, pozna-joči plitva in nevarna mesta, se je neprenehoma izogibal z ladijo. V bližini in v daljavi bilo je videti bela jadra. Na obzorju dvigal se je dim par-nika. Nekoliko malih ladij otočano v hitelo je mimo parnika, na kojem sem se vozil jaz. Naslonil sem se na železno ograjo ter zamislil se, zrši v peno, ki sn jo provzročala k« lesa, V tej peni, sedaj bližje, sedaj dalje od ladije, pod samo površino, videl sem sliko Manjino. Videlo se mi je, da ae mi smeje, da mi miga z loko, da me kliče k sebi. Tudi jaz sem se smehljal tisti modri vodi, a ona No, ta komedija z zastopniki večine prebi valstva naše pokrajine ponavljala se bode tudi v bodoče in to tako dolgo, dokler bodo Italijani dobivali obrane in varstva tudi tam, kjer bi morali dobiti po prstih in dokler se nezdravi in nenaravni odnošaji v Primorju sploh, sosebno pa v Istri, ne za« menjajo zdravimi in naravnimi. S tem moramo računati vsi, in za to se moramo potezati vsemi silami, da se neznosno stanje premeni na bolje, da zavladajo zakon in zadovolj-nost med prebivalstvom tega važnega dela monarhije avstro-ogerske. Narodnih pravic ni smeti kratiti nikomur, tem manje tedaj, ako so ista utemeljena v zakonu. Med ta prava spada brez dvoma v prvi vrsti pravica, voliti si svoje poslance svobodno in ne-zavisno od kogar si bodi. Te pravice morajo se poslužiti tudi naši volilci politiških okrajev Volosko in Lošinj ter izvoliti si le takih mdž, ki so vredni njih popolnega zaupanja in ki bodo zastavljali svoje najbolje sile za duševno in telesno blagostanje Hrvatov in Slovencev Istre. Za združenje! n. V prvem članku smo povedali torej menenje goriškega duhovnika in — sodč po njega bistri argumentaciji — tudi jako razsodnega moža ter temeljitega motritelja sedanjpga gibanja v Slovencih, v kolikor je isto posledica tujega, drugorod-nega in avstrijskemu slovanstvn neprijaznega upliva. Morda bode umestno, ako tu v par besedah ponovimo glavne misli utemeljevanja, na koje je oprl „Sočin" člankar svoje ne baš laskavo menenje o delovanju viših cerkvenih dostojanstvenikov, v kolikor je to delovanje v zvezi s politiškim življenjem. Njegovim mislim pa hočemo dodati ta in tam kojo lastno opazko. se je hitro potopila v hladne globine, da se mi za treuotek zopet pokaže na drugem mestu.... Na parniku je bilo mnogo potnikov. Večina njih so je sprehajala pod zastorom, ki je je bil razpet nad vsem krmilom. Sveži in čarobni dih tihega vetriča ljubko je vedril lica potnikom. Zastor se je stresal na lahno in vstrepečal. Duh slane vode morske, vonj lanenega olja, dima, saje iz gorečega drobja, pa tisti nenavadni duh jedil, ki se pripravljajo v kuhinji na krovu, vse to je dišalo, sedaj močneje, sedaj slabeje, kakor je ravno potegnil vetrič. Pri kosilu sedel sem med nekim redovnikom in jednim vojaškim častnikom. Hočeš, nočeš, moral sem se razgovarjati žnjima, no, redovnik je bil redovnik, a častnik — častnik. Redovnik me je vprašal, od kodi prihaja beseda: častnik. Jaz sem zganil z rameni udvrnivši: Ne vem. Častnik me je vprašal, šalć se : koja oprava vam ugaja bolje, moja ali redovni kova ? Zganil sera z rameni in nisem odgovoril ničesar. Iz kabine na krov, s krova v kabino, to je bilo vse moje življenje. Med vsem potovaujem pisal sem dolgo pismo Mariji. To pismo sem dal v Trstu na pošto. Iz Trsta sem brzojavil Mariji, da sem dospel srečuo! To isto naznanil sem tudi materi, določivši jej dan svojega prihoda na železniško postajo N. (Dalje prihodnjič.') V prvo da so isti (cerkveni dostojanstveniki) premehki v obrambi cerkvene avtonomije, ker cesto tudi v cerkvi odločuje — vlada! Ako pa so \ mehki v obrambi prepotrebne neodvisnosti cerkve, so naravno še bolj mehki z ozirom na narodna ( načela in narodue programe. Ako bi tudi viši cer- j kveni krogi ne podpirali pozitivno sedanjega ; sistema, podpirajo ga pa gotovo negativno s1 tem, da izrekajo neugodne sodbe o onih, ki nikjer j iu nikoli ne prikrivajo svojega menenja, da seda- j nji sistem v nas na znotraj in na zunaj ni prija- : zen avstrijskim Slovanom. A sistem je vse! ( Ne moremo torej dati krivo .Sočinemu" člaukarju, ako trdi, da višja cerkvena hierarhija podpira se- j danji sistem, in ako trdi nadalje, da členom te j hierarhije ne moremo poveriti politiškega vodstva v Slovanih, dokler bodo te osebe podpirale ta sistem. Seveda treba imeti pri tem vedno pred očmi vprašanje: ali je nas Slovence resna volja ali ne, da si ohranimo svojo narodno i n d i v i d u v a 111 o s t, ali hočemo živeti kakor slovenski narod, ali pa hočemo resignirano leči v narodni grob, ki nam ga kopljejo nasprotniki že stole tja?! To je glavno vprašanje in na to vprašanje moramo imeti jasen odgovor. Ako imamo voljo za življenje, potem mora biti ta volja krepka, neupogljiva, in uveljavljati jo moramo neprestano, ob vsaki priliki, proti vsakomur in dosledno tudi proti posamičnim odličnjakom cerkvene hierarhije, ako isti hodijo po takih potih, ki se križajo s to našo voljo. Razumi se pa samo ob sebi, da naš odpor proti tem krogom se mora gibati le v okvirju narodnih in politiških vprašanj in ne sme nikdar sezati do tja, kjer se pričenja obsežje dolžne pokorščine do cerkvene oblasti. Da je tako razlikovale možno, naravno in logiško, in da dolžnosti vernikov do viših pastirjev ni smeti prenašati tudi ua politiško polje — o tem pač govore dovelj jasno vsakdanji dogodki, najjasneje pa dejstvo, da duhovski krogi sami često ne soglašajo v svojih nazorih o politiških stvareh. Vzgledov ne treba navajati, dasi jih imamo na kupe iz javnega politiškega in parlamentarnega življenja. Zakaj naj bi torej narod ne smel naglašati svoje volje tudi proti posamičnim cerkvenim dostojanstvenikom — volje za ohranjenje svoje narodnosti ? ! Ako pa te volje ni, ako se hočemo lahkega srca iznebiti svoje narodnosti, tega Jzrodka poganskega", potem seveda ne bi imela smisla opozicija proti onim, ki podpirajo sedanji sistem, posredno ali neposredno. Odgovoriti si moramo torej na vprašanje, ali hočemo živeti kakor narod, ali ne!!! Ako hočemo, potem si moram ustvarjati pogoje za tako življenje, to pa v prvi vrsti po primernih zvezah v parlamentu! Naši poslanci morajo torej iskati le takih zvez, v kojih bodo mogli svobodno, neomejeno in brez-obzirno delati za ustvarjenje takih pogojev. Sedaj pa moramo vprašati : Ali bi se slovenski poslanci, stoječi na braniku slovenske narodnosti, mogli pridružiti nemški katoliški ljudski stranki, ali bi mogli delovati v nj«j vapešno in svobodno za svojo narodnost? „Sočin" člankarje odgovoril, da ne, in mi pravimo tudi, dane! tSočinM člankar je rekel, in temu pritrjamo tudi mi, da mi Slovenci moramo ostati nezavisni v politiških stvareh, naši poslanci pa še posebno, in da politiškega vodstva ne smemo poverjati nikomur, in bil kdor si bodi, ako je zavzet za sedanji sistem, bodisi bolj iz prepričanja, ali pa bolj iz raznih drugih ozirov. V nemškem klubu ne bi bilo mogoče vspešno delo za narodue interese slovenske, ker nemški konservativci nimajo pravega zmisla za naše potrebe, zato, ker poslednje niso povsem identične s koristmi nemških konservativcev. Njim je vršiti jednostavno, nam pa dvojno nalogo. Njim je braniti le konservativno, nam pa — tudi če smo konservativci po mišljenju — konservativno in n a-l-odno korist. Gospodje, ki se vnemajo za katoliški centrum v parlamentu nemškem, in ki bi se radi dičili sličnimi lavorikami, kakoršnih si steka ta skupina, pozabljajo dosledno, da nemški katoliški centrum ne pozna narodnega vprašanja, da je tam lahko mogoča stroga disciplina, ker vlada popolna jednakost v interesih. Tega pri nas ui in ne more biti, ker je Avstiija mnogojezična država. Kaj čete, Bog jo je vstvaril tako in računati moramo 8 tako, kakoršna je! Prijateljstvo je lahko med nami in nemškimi konservativci, tesno zavezništvo ni mogoče, vsaj dotlej ne, dokler se ne reši narodno vprašanje. A ker nemškim konservativcem niti ne moremo zameriti — bodimo pravični! —, da niso posebno zavzeti za rešenje naroduega vprašanja v zmislu jednako-pravnosti Slovanov, ker tudi oni morajo računati s čutstvovanjem nemških mas; in jim na dalje ne smemo zameriti se stališča njih izključno konservativne borbe, ako zaupno poverjajo svoje politiško vodstvo osebam, kojim je nc moremo lahko vestjo poverjati mi Slovani radi ozirov na akutno narodno borbo — kakor se izraža „Sočin" člankar --, potem je pač jasne vsakomur, ki je res Slovenec, če tudi je strog katoličan, da je za sedaj izključena možnost slovenskim poslancem za vstop bodisi v nemško 1 j u d s k o s t r a n k o, bodisi v kojo drugo parlamentarno skupino, v kateri naj bi bili združeni konservativci vseh narodnosti Avstrije. Kaj je storiti torej, ker tako, kakor je sedaj, ne sme ostati nadalje, ako hočemo uveljaviti svoj glas za premembo sistema ? 1 Ob sedanji razkosa-nosti naših poslancev ne pridemo dalje. Kaj je storiti torej ?! Tudi na to vprašanje odgovarja tSočin" člankar. O tem prihodnjič. Načrti Moltkejevi. Pruski generalni štab je v oddelku za vojno zgodovino priobčil .Vojaško korespondencijo Molt-kejevo od 1. 1866."*) V teh spisih in dopisih pokojnega velikega, brezobzirnega stratega in misli-telja Moltkeja razkriva se mnogo novega in potrjuje to, kar je diplomacija razodela ob drugih prilikah. Vojni zasnutki Moltkejevi pa zaslužijo največo pozornost tudi slovanskih narodov naše monarhije. Moltke, kot veren sluga Hohenzollerncev, | drži se pri vsem svojem suovanju in delovanju, I prvega in glavnega aksijoma prusko-nemške di-! nastije, po katerem .je nripadla Prusiji zgodovin-| ska zadača, združiti vso Nemčijo". „Najvažnejši ! korak, v smislu te zadače, ae je završil ravno | sedaj", t. j. z bitko pri Kraljevem Gradcu, in s i tem, da se je Avstrija izbacnila iz Nemčije. Moltke i govori o izvenavstrijski Nemčiji ter po i takem pošteva dve Nemčiji, izvenavstrijsko in I avstrijsko. Pri nameri, da bi se zasuovula velika nemška država, pretresa v spomenici od I. 1860 razne države gledč na to, koliko bi one nasprotovale vstvarjenju združene Nemčije. Med velevlastmi zdi se mu Anglija največa in najnaravnisa pospeševate-Ijica velikonemškega stremljenja, kajti „Med velevlastmi potrebuje Anglija neizogibno krepkega zaveznika na materiku (kontinentu). Ne dobila bi j nikogar, ki bi vsem njenim interesom ustrezal j bolje, nego združena Nemčija, katera ne more j nikdar zahtevati gospodstva na morju, na mate-; riku (na suhem) pa. s centralnim položonjem med romanskim Zahodom in slovanskim Vzhodom, za-: gotovlja za vse čase kar možno največo sta-j bilnost". „Dalekogledna politika Saint - James - skega ■ kabineta morala bi tako svetovno vstvarjenje podpirati in, z ozirom na krvno sorodstvo in verske razmere, pri lem delovati ža Prusijo. Za Francijo bi zveza s Prusijo ne imela nikakega pomena, ker ona bi najmanj mogla želeti nastanek sedemdeset-milijonske države nemškega naroda. Avstrijskemu j interesu pa bi odgovarjalo, ozemlja nemškega za-; pada prepustiti Franciji, ako bi se s tem mogla i avstrijski, domaća moč trajno zasnovati na vzhodu, j Baš radi tega bi Rusija pristopila na stran Pru-j aije. No, Prusiji bi bila ruska pomoč na škodo, da j pride prepozno in da je premogočna. Naravni zaveznik Prusije proti Avstriji in proti Franciji pa j je Sardinija". Leta ie62. je bil Moltke izdelal natančen načrt za vojno proti Avstriji, Bavarski in Franciji. Nasovetoval je, Nemčijo s silo združiti proti Franciji. Mislil je tudi na to, kako bi Avstrija in Pru- *) MilitArische C'orrespondenz Moltke's vom Jahre 1866. - Verlag K. S. Mittler & Solin. sija združeni nastopili proti Franciji, in poudarja, da taka zveza bi bila velika sila med evropskimi silami. Proti Avstriji je zasnoval vojni načrt že 1. 1860 in se je že tedaj opiral na to, da Prusija bode imela v vojni proti Avstriji zanesljivo zaveznico v Italiji. V pogodbi od 5. mavca leta 1866. med Italijo in Prusijo se glasi 4. in poslednja točka: .Ne sme se skleniti niti mir, niti se ne sme položiti orožje, dokler se ne dosežeta ob* dela vojnega predmeta". Ta dva objekta pa sta bila za Italijo Beneško, za Prusijo pa Češko (češko kraljestvo). S tem je hotel Moltke, kakor je poročal 15. junija 1866 Bisinarckti, doseči .bistveno oslabljenje (avstrijskega) cesarstva". Zato je tudi sovetoval, da naj Italija .zaseže Beneško po moki em in suhem in p r o d e r e proti srcu avstrijske države". Zunanji svet je s priobčenjem teli Motkejevih dopisov prvikrat avtentiški zvedel, da Prusija je 1. 1866 namerjala anektovati ali vzeti Avstriji tudi Češko kraljestvo. Po bitki pri Kraljevem Gradcu pa se je začela v pogajanja med Prusijo in Avstrijo vmešavati tudi Fiancija, in to je bil tudi glavni vzrok, da Prusija ni zasegla sebi odločenega .vojnega objekta" t. j. Češke. Moltke je namreč zaresno mislil, da se utegne Francija cel6 združiti z Avstrijo in zato je silil, naj se takoj 4 tedensko premiije z Avstrijo upremeni v pravi mir; .kajti, — tako poroča tedanjemu grofu Bismarcku, — očitno je, da je največe važnosti, da kar možno naglo dosežemo definitiven sklep z Avstrijo, da dobimo svobodno roko proti vzhodu iu zapadu, ko bi nam hoteli naSi sosedje krčiti plod zmagovit«) naše vojne. Pri pogajanjih v Pragi nam torej na more biti do podrejenih uslovij, temveč do tega, da moremo v najkrajši dobi zopet razpolagati s četami, nastavljenimi na Češkem in Moravskem". Račuuil je pa tudi s slučajem, da bi bilo treba istočasno bojevati se s Francijo ter nadalje i a Avstrijo. Pred vsein je povdarjal, da Prusija ne sme odstopiti niti za ped zemlje, niti ne se umakniti, ako hoče ostati na tiru svoje zgorej omenjene zadače, vsled katere je dolžna .združiti vso Nemčijo". „Slov. Svet". Politiike vesti. V TRSTU, dne 17. aprila 188«. Državni zbor. Poslanska zbornica. Minister za poljedelstvo je odgovoril na interpelacijo posl. H a u c k a, zadevajočo trgovino z žitom na roke, da vlada nameruje uvesti posvetovanja, kako bi bilo omejiti borzno igro z žitom. Na to se je nadaljevala podrobna razprava o mirovinah uradnikov. Vsprejeli so se §§. 1 do 4 z nekimi spremembami, in predlog posl. Lorberja, da normalna pokojnina uradnikov ne sme zanašati mani« kakor 400, slug pa ne manje kakor 200 gold. V razpravi o §. 5 so naglašali razni govorniki, da je previsoko odmerjena mirovina udovam uradnikov prvega in drugega plačilnega razreda. Finančni minister je zagovarjal vladno predlogo. Razprava se je pretrgala. O volilni preoauovi. Na Češkem se bolj in bolj množe glasovi proti vladnemu načrtu za volilno preosnovo. Tako sta shoda v Prelovcu in Melniku sprejela resoluciji, zahtevajoči, naj mlado-češki klub glasuje proti volilni preesnovi grofa Badenija. — Tudi členi konservativnega plemstva so se posvetovali te dni, kako jim bode postopati v razpravi o volilni preosuovi. Večina je bila sicer tega menenja, da je glasovati za volilno preosnovo, toda le zato, da se izognejo očitanju, kakor da velepossstvo nima srca za one, ki so bili brezpravni do sedaj ter da hoče varovati le svoje svoboščine. Pred tretjem čitanjem tega zakona pa hočejo izjaviti pravno zavarovaaje v varstvo svojega državnopravnoga in konservativnega stališča. Ženske hočejo volilno pravo! Včeraj je prišla v poslansko zbornico ua Dunaju deputacija — žensk, da izroči peticijo, zahtevajočo, naj se voliluo pravo raztegne tudi na ženske. Deputacijo je vodil posl. Pernerstorfer. Miuisterski predsednik grof Badeni je baje vsprejel deputacijo na najlju-beznivejši način, pripoznavši, da je opravičena želja žensk, da tudi one uveljavijo svoje zahteve, ko se vsi drugi bavijo z vprašanjem volilne pre-08iiove, oziroma z dotično vladno predlogo. Zago- tovil da je, da bode uvaževal predloženo peticijo. Potem se je Še razgovarjal s posamičnimi členi deputacije. Ulični napisi. Občinski zastop predmestja praškega Karlinovo je sklenil nadomestiti sedanje dvojezične uličue napise s samočeškimi, Tabel v drugih jezikov ne smeti razobešati. Kdor se pregreši proti tej prepovedi, plačati mu bode globo od 5-10 gld. Krivica na Moravskem. Tudi pokrajina Moravska je med onimi, v kojih se gode prave avstrijske neverjetnosti, po zaslugi naših brezmi-selnih, le za strankarske namenn skovanih volilnih redov pokojnega viteza Schmerlinga, tega glaso-vitega geometra za ustvarjanje praviti nestvorov v prikrojanju in razvrščenju volilnih okrajev. Znano je, da je tega moža vodila le ta jedina misel, kako osigurati nemškemu libeializmu vodstvo v Avstriji za vse večne čase. Nikjer drugje pa morda ne pada tako ostro v oči ta namen, kakor ravno na Moravskem. V tej pokrajini, dasi češki po dveh tretjinah, je vsled volilnega reda za deželni zbor politička moč razdeljena tako pristranski na korist uemškim liberalcem, da je ta pokrajina jedina Še, kjer se vzdržuje židovski liberalizem v svoji stari moči. Zlasti v mestih in trgih — prav kakor nekdaj na Kranjskem — imelo je nemštvo svojo na videz neporušno oporo, deloma vsled krivičnosti volilnih redov, deloma pa tudi vsled tega, da za nemštvo delujejo kapitali židovskih tovarnarjev-milijonarjev. No, po mestih in trgih jel se je vršiti preobrat na bolje, polagoma sicer ali vendar, in tako se je jelo nemškoliberalno težišče pomikati bolj in bolj v veleposestvo, in sicer neiidejko-misno. Ta skupina ima najmanj tretjino konservativnega mišljenja, vendar nimajo le-ti niti jednega zastopnika, in na teh 25 glasih nekaj nad 100 veleposestniških volilcev sloni nemška večina v deželnem zboru, oziroma gorostasna krivica, da v deželi, ki je po dveh tretjinah slovanska, gospodarijo — Nemci! Naglasiti treba namreč, da imajo Cehi in Nemci jednako poslancev v mestih in trgih. No, ker se bližajo letos deželnozborske volitve, pričela so se pogajanja — ne vemo, po če-govi inicijativi —, da bi se vsaj deloma popravila krivica, ki se godi češki tretjini v tej skupini, in vsled tega češki večini v pokrajini, g^dtg d^, javljajo liemškoliberalni listi veliki«*., zadovoljstvom, da so se razbila ta pogajanja in da o^Uk^e nespremenjena — stara moravska krivica v čast in slavo židovskega liberalizma. V poslanski zbornici ogerski je včeraj pričela podrobna razprava o proračunu finančnega mininisterstva. Ministerski predsednik baron Banfty je branil naše avstrijske ministre proti očitanju, da so isti v zvezi z gibanjem, nastalim proti oger-skemu kreditu. Glejte jih ob tolikem popačenju se še čudijo, da je jel pojemati ogerski krediti Obnovljenje pogodbe z Ogersko. Zabe-leživši vest, da je kvotna deputacija ogerska odklonila predloge avstrijske deputacije, ter da prva zahteva, da naj ostane vse pri starem, piše antisemitski „Deutsches Volksblatt" : „Ako se obistini ta vest, na čemer pa dvomimo še, potem bi imeli zopet posla z madjarsko nesramnostjo brez primere, na kojo v Avstriji ne smemo ostati dolžni odgovora. Kvotna deputacija naj bi odgovorila na to s predlogom 50:50 !" Tako je, čemu bi oni, ki mora skromno stati na strani, plačeval za onega, ki hoče po vsej sili „igrati" gospoda! Knez Ferdinand Bolgarski dospel je včeraj v Odeso na svojem potu v Petrograd. Kar se dostaje vspeliov, ki jih je dosegel svojim obiskom v Carjigradu, trde poročila, da je sultan pripoznal princu pravico podeljevati rede. Toda vsako po-deljenje reda inozemcem mora se prijaviti tudi turški vladi. Turška vlada je obljubila tudi reforme v Makedoniji v tej smeri: da bodo imenovani trije kristijauski guvernerji, kaimakaai (višji okrajni uradniki) in orožniki; da bodo imenovani bolgarski viceguveruerji, da se preuredi način iz-tirjevania davkov, ter da se bodo krščanski od-ličnjaki v veči meri pripuščali k občinski upravi. Bolgarska. Zopet obrača zapadna politika svojo veliko skrb k Bolgarski. Knez Feidiuand je podaljšal svoje prebivanje v Carjigradu za več dnij. Tu ga je odlikoval najprej sultan sam, po- delil inu naslov „kraljevega visočanstva* in vse, kar je želel. Potem pa so ga začeli obsipavati diplomati, specijalno poslaniki velevlastij ter ga vabiti v gostije. Nato pa so začeli po listih, ki zagovarjajo trozvezo in od tod sledečo znano „samostalnost11 balkanskih držav, pretresati vzroke, radi katerih se Ferdinand mudi toliko časa v Carjigradu, in naposled so izsledili, da ruski poslanik Nelidov zadržuje Kobnržana, nalagaje mu, naj gre k Carjigrajskemu patrijarhu, pa naj se dogovori ž njim zastran bolgarske cerkve. Po teh razkritjih naj bi se bolgarski tako zvani „eksar-hatil zopet spravil z materjo cerkvijo, in to da želi Rusija. Židovski zagovorniki, na 1. mestu Dunajska „Neue freie Presse", pa vidijo v takem ponovljenem cerkvenem združenju veliko opasnost za samostalnost Bolgarske, in nato je aparat tro-zveze začel opisovati vsak korak Koburžanov, ki ga stori v Carjigradu, ter so začeli priporočati, da naj se pač ne udaje v tem pogledu Rusiji. In že se tolažijo, da zapadna diplomacija prepreči izvršenje ruske želje. Drugo, kar bi neki slabilo bolgarsko samostalnost, bilo bi v tem, da bi se bolgarski častniki, službujoči sedaj v Rusiji, vrnili v Bolgarijo ter v bolgarski vojski obdržali tiste stopinje častij, ki so jih dosegli v Rusiji. Ti bolgarski sinovi bi neki spravili bolgarsko armado pod vpliv ruskega vojnega ministra. Tak strah ima te dni trozvezna politika za samostalnost Bolgarske, in to samostalnost zagovarjajo tisti podkupljeni internacijo-nalni, bezdomovinski listi, ki ne privoščijo avstro-ogerskim Slovanom niti namanjše nacijonalne in politične avtonomije, in ki vidijo nesrečo za Anglijo v tem, ko bi se omejila okrutnost angležkih najemnikov v Irski. Slovani pa naj verujejo v iskrenost takih zaščitnikov „samestalnosti" bolgarske, srbske itd.! V očigled tem izvajanjem, posnetim iz »Slov. Sveta", konstatujemo le, da je „Slov. Narod" v svoji 85. št. od 14. aprila priobčil Članek pod za-glavjem „Samostojna bolgarska c e r -k e v", v katerem pravi, daje bila osnova s a m o s tojne bo 1 g ars ke cerk ve jeden najznamenitejših dogodkov v bolgarski novejši zgodovini in da je bila ta pridobitev skoro veče važnosti nego osvoboje-nje samo. Takega združenja bolgarske z grško cerkvijo da si želi — tako trdi „Narod* — princ Ferdinand, ker hoče oslabiti bolgarski eksarhat ter utrditi svojo moč. Zato je izgubil mnogo zaupanja v narodu bolgarskem, koji poslednji ne vidi več v njem pravega moža za varstvo bolgarskih pravic. Tu imate, čitatelji, meneče dveh slovenskih listov o vprašanju, ki je velike važnosti za razvoj stvari na balkanskem poluotoku. Mi smo le navajali, ker nočemo delati — „zdražbe". Italija v Afriki. Sinoč razširila se je v italijanskih krogih tržaških „vesela" vest, da so Italijani zopet jedenkrat „sijajno zmagali« v Eritreji in sicer tako sijajno, da je bila Menelikova zmaga pri Aba Garimi nasproti najnovejši zmagi Italijanov prava ničla. Pripovedovali so si namreč veselih lic, da je Baldissera popolnoma uničil Čete ras Alule in ras Mangaše, da je po krvavi bitki osvobodil Adigrat ter ujel oba kruta ras! To vam je bilo veselje v Izraelu! No, vsegavedni „Mattino*, ki se tako rad pobaha s svojimi točnimi, „nepogrešljivimi", „vsikdar zanesljivimi1' poročili, ta „Mattino" razglasil je to govorico, ki mu jo je kak hudomušen šaljivec sporočil iz Rima, z bleščečimi, lapidarnimi črkami na svojem uredništvu. No, umevno je, da je marsikoji sinočni in današnji list pogoltnil hlastno to „raco", jo še nekoliko našopiril ter jo tako „prezentiral" svojim lahkovernim čitateteljein. Danes pa že se je pokazalo v veliko presenečenje in razočaranje iz-vestuih krogov, da vse to govoričenje o zmagi Italijanov pri Adigratu res ni bilo drugo, nego zgolj — govoričenje, kojemu oporekat a, glasom današujega „Matt>novega" poročila, toliko italijansko vojno minister-stvo, kolikor ono mornarice! Dejstvo, da se toli pogosto pošiljajo v svet in — verujejo take „race", priča le o tem, kako gorko Italijani — h r e p e n 6 po kaki zmagi! Mi pa smo se že privadili primerni previdnosti glede na „sijajne čiue" italijanskega orožja. Kjer ni — pa ni I Različne vesti« Sv. mafta zaduinica za pok. msgr. Šusta bode danes ob 9. uri (ne ob 10.!) v stolni cerkvi pri sv. Justu. Popravljaje s tem napačno označeno uro te službe božje, objavljeno v poslednjem izdanju našega lista, izražamo iskreno svojo željo, da bi se udeležilo te sv. maše obilo slovenskega občinstva, ■ da v združeni molitvi prosi Vsemogočnega za mir in pokoj blagega pokojnika. Pogreb mtgr. dr. Šusta. Tužno /vonenje raz lin zvonikov župnih cerkva v mestu javljalo nam je včeraj jutro, da spremljajo k večnemu počitku vrlega, značajnega, uzornu^a duhovnika, prerano preminolega generalnega vikarja stolnega kapitlja tržaškega, msgr. d r. Šusta. Na tisoče in tisoče ljudij zbralo se je v ulici dei Fabbri, v sosednjih ulicah in povsodi, kjer se je imel pomikati sprevod. Pred krsto uvrstili ho se deklice sirotišča „Eliza-betinum", razne bratovščine, oo. kapucini, dijaki konvikta, zatem preč. stolni kapitelj (ča»tni in pravi kanoniki), in slednjič umirovljeni škof msgr. dr. G 1 a v i n a. Krsto nosilo je osem nosilcev Zimolovega sprevodnega podjetja. Bila ie preprežena rdečim, zlatom vezenim bržunom, a na njej bil je križ, mitra, misal in kelih. Za krsto šli si sorodniki pokojnikovi, potem ces. kr. namestnik vitez Rili a 1 d i n i, župan dr. P i 11 e r i, načelniki posamičnih oblastnij, mnogo čč. duhovnikov s Krasa iz Istre, zastopniki c. in kr. mornarnice in neskončno dolga vrsta spoštevateljev pokojnika. Izmed naših narodnih društev bila so zastopna pri pogrebu : „Slovanska Čitalnica" po deputaciji s predsednikom na čelu, „Delalsko podporno društvo11 in politiško društvo „Edinost". Sprevod se je pomikal iz ulice del Fabbri v ulico S. Martiri, SanitA ter se obrnil po ulici deli1 Anuuziata nazaj k cerkvi sv. Antona starega. Tam je službo božjo daroval č. g. kanonik S i m č i č, peli so duhovniki, eksek-vije pa je opravil msgr. dr. Glavina. Ob lll/a uri končala je cerkvena slavnost. Zatem so krsto položili na mrtvaški voz, ki je odpeljal pozemske ostanke preblagaga pokojnika na pokopališče pri sv. Ani. Oži prijatelji in čestilci pokojnikovi spremljali so ga v dolgi vrsti v6z do pokopališč. Čemu nam Je treba v Trstu italijanskega falziflkovanega vina ? Na podlagi one znane, zares nesrečne „klavzule" v pogodbi z Italijo, poplavljajo špekulativni trgovci z „vinom" (?) naše dežele, sosebno Trst, z „ognjevitimi" pridelki iz italijanskih „vinogradov" (??). Obča tajnost pa je, da imamo v Trstu kar tovarne, kjer se iz Italije v velikih množinah uvažano pristno vino „popravlja", ali cel6 izdeluje vinu podobna brozga, kojo zatem laški nebodijihtreba v Trstu točijo ubogemu ljudstvu po raznih krčmah in po jako nizki ceni. Taka brezvestna špekulacija pa ne provzroča le veliko škode našim domačim in istrskim vinogradnikom, ampak ti brezvestneži, ki si polnijo svoje žepe z avstrijskimi kronami, škodujejo neizmerno n a zdravju baš onim siromakom, ki si želč po trudapolnem, napornem delu okrepiti svoje tel«') s kozarcem vina; a ker morajo računiti s svojimi neznatnimi zaslužki, pijejo po ceni — italijanski stru p. Ako pa slučajno naletč naše oblasti na takega brezvestnega sleparja, postane isti še cel6 nasilen, nesramen, predrzen. Tak slučaj se je dogodil predvčerajšnjem v Trstu. Finančna oblast je namreč doznala, da v zalogi „sicilijanskega vina" (?) v ulici S. Lazzaro hst. 8, koja zaloga je last bratov Vito in G i u s e p p e de G i o i a, ponarejajo „vino" na debelo s tamarindnim ekstraktom iu drugimi tvarinami, škodljivimi zdravju. Da se osvedoči o istinosti tega občemu zdravju nenevarnega ravnanja, poslala je finančna oblast višega komisarja finančue straže, Martina Steppana, in jeduega stražnika v omenjeno [skladišče. Došla sta v „tovarno sicilijanskega vina* ob 1»/« uri popoludne. Oba sta bila v civilni opravi. Italijanska sleparju morala bi biti hvaležna na toliki obzirnosti finančnih organov, kajti, ako bi bila došla omenjena javna činitelja v službeni opravi v „tovarno", mogel bi si sleherni misliti, da tam nekaj ni v redu. Toda, ko sta se prišleca legitimovala, izkazala se, kdo da sta, napadla sta ju sleparska Laha in njiju nič bolj vestno osobje. Viši finančni komisar je dobil pri tem nepričakovanem napadu rano na levi roki, kajti vrgli so ga med prazne steklenice, stražnik pa rano na glavi. Potem so ju pahnoli iz „tovarne". No, veselje na „zmagi" vrlih bratov » Gioia pa je trajalo le malo časa, kajti finančna organa sta obvestila o dogodka policijo, finančno oblast in magistrat in kmalu je bila komisija na licu mesta. Natančna preiskava je dokazala, da sta omenjena brata zares ponarejala vino z zdravju škodljivimi tvarinami. Ker pa sta se poleg tega še dejansko zagrešila na finančnih organih, odveli so ju v zapor in žnjiroa vred njiju pomagača, Žlletnega težaka Ivi;na Baratto. Skladišče so zaprli, ključe pa je vzela oblast v pohrano. Uzorce v skladišču nahajajočega sa vina odposlali so na strokovno preiskavo. Ti juuaki torej bržkone ne izbegnejo zasluženi kazni. Toda, kaj bode s tem konec razprodaji ponarejenih, in zdravju škodljivih italijanskih ▼in ? Čemu nam treba italijanskega strupa, ko imamo izvrstnih domačih vin na izbero! Siromak naj žrtvuje jeden, dva novčiča več, in pije naj vino, ki bode koristilo njega zdravju! Novi vojni parnik .Budapest". Ta najnovejši orjak naše zmagoslavne c. in kr. mornarnice, uvrščen bode dne 27. t. m. ob 9. in pol uri slovesnim krstom številu naših vojnih parnikov. „Budapest* je zgradjen v ladijostavbenein zavodu tržaškega tehniškega zavoda pri sv. Roku in tam bode tudi krst. Načrte je izdelal za ta parnik c. in kr. ladijestavbarski viši inženir Sigfried Pop« p e r, stroje pa je načrtal viši inženir Gustav Lendecke. Parnik je izgrađen iz domačega Siemens-Martinovega jekla po najnovejših zahtevah moderne vojne tehnike. Tako sta tudi notranja uprava iu oboroženje dovršena, kakor le more biti popolna vojna ladija koncem XIX. veka. Uredbe iu oboroženja parnika „Budapest" ne opišemo pobliže, ker smo to storili lani povodom krsta vojnega parnika „Wien", kojemu je .Budapest" brat-dvojček, namenjen, kakor prvi. v obrambo našega jadranskega obrežja, ako bi to zahtevali drzni, našo državo izzivajoči sovražniki. Čuvaj nas Bog takih časov, toda, ako pridejo na nas, najdejo pripravljeno našo zraagepolno, slavno c. in kr. mornarnico. Parniku „Budapest* bode kumica visokorodna grofinja Marija S z 6 c h 6 n y i-A n d r & s s y, v zastopanju Nje c. in kr. Visokosti, nadvojvodinje Marije Valerije. Program slovesnemu krstu določa, da se smejo gostje dovažati le do 87* ure. One goste, ki imajo bele povabilne listke, prepeljejo trije Lloydovi parniki ob 77«, odnosno 8. uri od pomola Sv. Karla do sv. Roka, one pa, ki so dobili r m e n e listke, pa LIoydov parnik ob V,9 uri od pomoia Giuseppina. C. in kr. vojna eskadra bode zasidrana blizu ladijestavbenice pri sv. Roku ter pozdravi kumico s streli iz topov. Parnrk „Budapest* blagoslovi župnik c. in kr. mornar niče, msgr. Pavel U r e d u i č e k. * * * Ko govorimo o najnovejši pridobitvi naši c. in kr. mornarnici, dovoljeno nam bodi, da izrečemo zasluženo priznanje naši domači obrti in domači tehniki. Parnik „Budapest" je nov dokaz, da se Avstriji ni treba obračati v inozemstvo, ne po blago, ne po strokovnjake. Vsega ima v obilici bogata širša domovina naša: vsakovrstnih rudnikov, učenih strokovnjakov in spretnih delavskih rok. In ti trije faktorji zasnovali so prava vojnotehni-ška čuda, vojna parnika „Wien" in „Budapest". Dvojčka sta si, oba izišla iz istega ladijestavbi-nega domačega zavoda in oba bodeta, če treba, znala braniti ne gledč na ime, koje nosita, naša pomorsko obrežje pred kateri m koli m so vragom, liki jedna sama, a grozna sila. „"NV i e n" in „Budapest" te dve imeni ne smatramo v novih par-nikili, namenjenih v obrambo sinje Adrije, kakor znamenje duvalizma, ampak kakor znak zložne, mogočne Avstrije! In v tem znamenju usojamo se izreči v imenu tržaških Slovencev svoje čestitke naši zmagonosni c. in kr. mornarnici na nje najnovejšem ojačenju po parniku „Budapest" ! Deputacija pri romunskem kralju. Dne 4. t. m. predstavila se je v Opatiji romunskemu kralju Karolu deputacija, sestoječa iz župana Volosko-Opatijskega, dra. Stangerja in župnika msgr. Z a m 1 i č a. Kralj se je izrazil jako povoljno o Opatiji in o tamošnjem prebivalstvu, sosebno pao cerkvah. Dodal je še, da je razumel obrede v hrvatskem jeziku. Volilni shod „Delalskega podp. društva« se bode vršil jutri, dne 19 t. m. v društvenih pro- storih ob 5. uri pop. Načelnik nadzornikov vabi vse člane, da se polnoštevilno udeležijo. Dohodki avstrijskega Lloyda v mesecu fe-bruvarju 1.1. iznašali so 641.531 gld.; lanifebruvarja meseca pa je imel Lloyd prometnega dohodka 613.851 gld., tcrej letos 27.679 gld. več. Preplovili so Lloydovi parniki letos februvarja meseca pa 133.714, torej letos 5.218 pom. milj več, nego lani. — Od početka leta pa do konca februvarja meseca imel je Lloyd letos prometnega dohodka 1,199.369 gld., lani pa v isti d6bi 1,275.415 gld., torej letos od 1. januvarja do konca februvarja za 76.046 gld. manj nego lani v isti d6bi. Sodnijsko. Dninar Martin Srebat, službujoči pri mestni plinarni, je dobil predvčerajšnjem pred tukajšnjim sodiščem zaradi upiranja javnemu stražarja (umeševanje v posle javnega organa) teden dni strogega zapora. 261etna kmetica Tereza Radetič iz Voloskega okraja ostavila je dne 18. januvarja t. 1. svoje tri male pastrke same v kuhinji, ter šla po vodo na bližnji vodnjak Predno j« odšla, posadila je Slet-nega Ivančka na ognjišče (1), da se ogreje. V odsotnosti mačehe je otrok prevrnil velik lonec, napolnjen s kropom. Vrela voda ga je tako poparila, da je otrok umrl za opeklinami tri dni zatem. Sodišče je predvčerajšnjem obsodilo lahkomiselno mačeho na dva tedna strogega zapora. Stroža obsodba je doletela kmetico Marijo Racman iz Trusk, občine Pomjanske. I ona je šla nekega dne z doma, ostavivša svoji dve hčerki sami. Starejša, 51etna hčerka je vzela svojo 4me-secev staro sestrico v naročaj in poskakovala žnjo. V tem je po nesrečnem naključjn zadela ob kotel, v katerem je vrela voda in nekaj kropa se je zlilo po nežnem atročiču. Dete je umrlo nekoliko ur pozneje za opeklinami. Sodišče je obsodilo brezskrbno mater na mesec dnij strogega zapora. Koledar. Danes (18.): Apolonij, mučenec; Elevterij, škof. — Jutri (18.): II. povelikonočna nedelja. Leon IX., papež. — V ponedeljek (20.) : Marcelin, škof; Sulpicij, mučenec. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 5. uri 16 min., zatoni ob 6. 44 min. —• Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 12 stop., ob pop. 14 stop. O. Najnovejde vesti« Dunaj 17. Poslanska zbornica je vsprejela minoritetni votum posl. Mengerja v razpravi o zakonu o mirovinah državnih uradnikov. Paril 16. „Agence Havas" javljajo iz Kaire: Členi zakonodajnega svčta so uložili protest, ker niso bili povprašam gledć na svrhe ekspedicije v Sudau in radi kredita iz blagajne državnih dolgov. Dunaj 17. Cesar je vsprejel železnikšega ministra Guttenbergav avdijenciji, ki je trajala jedno uro. — Berolin 16. „Reichsanzeiger" javlja: Razšir-jevanje lista „Wiener Allg, Zeitung" prepovedano je za dobo dveh let vsled dvakratne obsodbe v jednem letu. Trgovlm«ke Mvsojavke in vesti. Ballmpaita. Pšonic« *« jesen 6.95—6.93 Plenica ?a spomlad 189« »i.TO do 6.72. Ovea zn spomlad 6.32—fi.34 IU zti spomini 6.45—6.47 Koruza zu juli-avguat 4.09—4.10 -.— raaj-juui 1896 3,8» - 3.90 "PSenica iiuvk od 7* kil. f. 6*90-7'OB od 79 ki!. ( 7---7.10.. od hO kil. f. 7.06— 7.15 od 81.kil (, 7-10 —7-2o, od K2 kil. tor. —.--.—.— ličnim ,V80 — .— proto 5-30—5-60. Pšenica : Ponudbe in povpraševanje om pjeno. Prodaja 20000 in. 8t. Vreme: lepo. Praga. NeraUnirani sladkor Tor. 16.2,i, oktober-decembor 14.85, vedno dražje. Prugu. Centrit'ugal novi, poiitavljmi v Trst ■ vitrino t rod odpošiljate v pronaj f. 33 75 -34.50 Conen-me 35.50---•— ft.itvoriii M7-—----- V glavah Nudi h} 38-75 'nrrp. Kav.i Santo« tfvod iivtntu v alatu h n v kronah Kreditue akoijo..... Londor 10 l.*t. . Naiiol«oni ......... 9.55 iiO Mark ..........ll .74 100 italj. lir . .|4.1ft aprila danoH . 101.10 10110 . 122.45 . 101 30 . Sf.9.50 120 20 včeraj 101.10 101 10 122 45 101.30 358 50 l:m 40 9.5« 11.77 44.10 Richterjev LINIMENT S SIDROM je dobro domače sredstvo. Do/tira se j>o vseh lekarnah. Lastnik politično drnStvo „EdinestiV Izdavatelj in odjfovorni urednik: Julii Mikota. — Tiskania Dolenc v Ti^r.u.