Št. 73.
il
T 'V^?*™**"?*™' *«!*?^V;Ba«"VWj!'flP
V Gorici, dne 12* septembra 1899.
Izhaja dvakrat aa teden t Btlrlh tedanjih, in sicer: vsaktorek in petek, jutranje tedanje opoldne, Tečemo tedanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »gospodarskim Llstoin" in s kako drugo uredniško Izredno prilogo vred po poŠti prejemaria ali v Gorici na dom poSiljana:
Vse leto ....... gld. 6-—
r pol leta .......... • 3 —
četrt leta"." ;.*r~r . . *rk»* 1*50 .-<<- -—-Posamične številke stanejo d cSoce« trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1*Ž0."
«So6a» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Scliwarz v Šolski ulici in Jellorsitz v Nunski ulici: — v-Trstu v tobakarni LavrenSiČ na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
(Večerno izdanje).
Uredaiitr« in odpravnlStro.
se zahaja v Gosposki nlioi Sfc 9 v Gorici v JI. nadstr.
zaaej. — Urednik sprejemlje stranke -vsak dan od il.
do 18. ure predpoldne.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge TeK, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj ee pošiljajo le uprarniStru. * J J
Neplačanih pisem ne sprejemlje no uredništvo ne
Oglati in poslanic«
se raSunijo po petit-vrstah, de tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje Brke po prostoru.
Naročnino In oglase je plučntl loto Gorica.
»Goriška Tiskarna« A. Gabrgček tiska in zalaga
razen «So5e* in .Primorca* Se »Slovansko, knlftiitoo*,
katera izhaja mesečno v snopifih obsežnih 5 do 8 nol
. Lr stane vseletno 1 gld. 80 kr. - Oglasi v «31ov.
knjižnici* se raJSunijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog- in narod!
«Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iy. Meljavec) tiska in zal.
»Šolski Dom".
(Konec). Meseca aprila in rnaja 1897. sta bila državna poslancu na Dunaju; ta cas, ko so pričele orgije obstrukcije. V tem za n«tša državna poslanca brezposelnem Času je dr. Gregorčič po navadnem kopitu »Narodnih domov" sestavil pravila za .Šolski doni*. Sklical je shod konsorlislov in predložil svoj načrt. Pozdravil sem ga sicer z veseljem, ali povedal sem dr. Gregorčiču, da na posojilnico ni še računiti, in bode težko delo izvršiti pred letom. Ugovarjal pa temu ne le nisem, marveč sem tudi gospode, ki so bili za zgradbo .Narodnega doma", in v prvi vrsti A. Gabrščeka, pridobil za idejo, da se zgradi sprva le »Šolski dom". Poudarjal sem, da se lahko delo vzame tako v roke, da se za bodoče poslopje .Narodnega doma" napravi skupen načrt, od katerega se pa izvede naj* prej stavba šolskih prostorov, potem Se le ostalega poslopja, kamor bi prišli denarni in narodni zavodi.
Med tem je tir. Gregorčič, ne da bi se bil posvetoval s konsortisti, prirahl s pomočjo svetnika Voriopivca, kakor sem pozneje izvedel, načrt stavbe .Šolskega doma". Seveda je bil ta načrt jako priprost. Stavba je kazala stranišča na javno ulico in pročelje na dvorišče, hrbet ulici obrnjen, in poslopje pomaknjeno v vrt, da je pridilo celo stavhišče. Dr. A. G. je poklical zu odobritev tega načrta le mene in svetnika Vodopica. Videč načrt, dasi nisem strokovnjak, sem b»l osupnjen. Utekle so ml v prvi nejevolji besede: »Kaj z narodnim denarjem bomo tak kurn ik zidali?*
S temi besedami nisem mislil žalit« ne svetnika Vodopivca, ne dr. Gregorčiča, dasi i m takrat izkusil v prvič očitni gnjev dr. A. G., in mi je isti očital: .Vi hočete vse razdreti*. Ko smo imeli posvetovanje konsorlistov, sem razlaga), da imamo izborno moč, I Iraškega, dež. inženirja v Ljubljani, na razpolaganje; da sem se obrnil na g. župana v Ljubljani in na g. inženirja, in da st.t mi ista obljubila podporo. Konsortisti so enoglasno sprejeli moj nasvet, da se izroči sestava načrta inženerju (Iraškemu, da isti obseže celo
stavbo bodočega .Narodna doma", tako da I isti kupil od konsortistov tudi staro poslopje bi se dal .Šolski dom" samostalno in takoj J in vrt. Kot predsednik posojilnice sem bil dograditi. Inženir Hraskjr je v klini priSel iz J Hadovoljen, da smo se starega, za posojilnico
Ljubljane ter izdelal krasen načrt, koji mislim, še danes hrani dr. Gregorčič. Tekom celega leta 1897. so ležali načrt in pravila .Šolskega doma" pri političnih oblastih.
Od gori navedenih besed sem zapazil, da sem dr. G. pri društvu .Šolski dom" na potu. Ko sem bil m. junija, julija iu avgusta 18%. na dopustu, me je presenetil, vrni vsega se, dr. Gregorčič z vestjo, da .Šolskega doma" ne bodo gradili in zvršili konsortisti, marveč naj posojilnica kupi staro poslopje, .Šolski dom" pa vrt, In napravi na svoj račun šolsko stavbo. Dr. Gregorčič je napravil račun o napravi in premoženji konsorcija tako, da je seštel preostanek glavnice in dohodke od hiše; od tega je odštel vse hišne troške ter izračunil ostanek kol čisti dobiček. Po tem računanju bi šlo bivšim konsorlistnm Se več nego 5 % čistega dobička. Konsortisti so vzeli v veseljem ta ugoilni sklep računa na znanje, in tudi jaz se mu nisem upiral, vo-doč, da mi pride račun kot predsedniku posojilnice itak z vsemi prilogami pod roko in istega natančno preskusim. V istini je kazal račun, kakor se po sebi razume, izgubo. Konsortisti so prejeli le II7»% obreslij od podpisane glavnice, in so bili tako na izgubi 17»%, ali za vsakih 1000 gld. 15 gld. Jaz sam, oziroma moja Žena, sem bil po mojem račun«) na izgubi 30 gld. Šlo mi ni nikakor za to, da sem grajal račun dr. G., ampak Slo mi je za isti niti račun.-Dr. G. je moral konečno sam priznati, da je bil način njegovega računanja jako primitiven, in da se glavnica ne more prištevati obr< -ihn, kadar se gre za dohodke, in da kot predsednik posojilnice nisem mogel drugaCe postopati, kakor sem. Saj sva koncem sporazumno tudi ves račun izvedla v knjigah »Goriške ljudsko posojilnice" tako, kakor sem predlagal jaz. To je bil drug slučaj, da sem se zameril dr. G., in da mi je spel očital, da rujem proti ^Šolskemu domu." To svoje očitanje je pokazal s tem, da je pregovoril Alf. grofa Coronir.ija, da je i«ti vzel iz posojilnice 10.000 gld, hranila in ga posodil »Šolskemu domu", da je
MARCO_VISCONTI
Zgodovinski roman
•»55-
3laujanski napisal Commaso Grossi.
Na širnem prostoru, ki ga je ob-koljevala ograja, jo na nekom stebru stalo oprsje orožonega vojščaka s Ščitom v levi ter z debelo in trdno sulico v desni roki. Proti tisti podobi je jezdil, kdor je mogel razpolagati s konjem in je čutil potrebo, da bi skazal svojo ročnost pred občinstvom. Takej igri se je pravilo jezditi proti k vin ta ni ali pa jezditi proti jadu, ker so fantu navadno podajali zamorsko podobo in obleko; To je bila tedaj in še v kasnejih stoletjih neka narodna zabava, a .zajedno tudi orožna vaja, pri kateri so $e mladeniči učili udarjati med štiri ude, kakor se je pravilo, to je udarjati v prsi ali v glavo, kakoršni udarci so jedino veljali kot dobri in pravilni. Kdor se je hotel skušati, je dobil sulico od razsojevalcev pri kvin-tani; ti so dajali vsem sulice jednake dolgosti in debelosti; kdor je pri taki
igri več sulic polomil in najbolje udaril, je bil proglašen zmagalcem.
Najlepše je bilo pa, kadar jezdne ni dobro zadel zamorca; tedaj se je sprožila neka z met, in vsled neke pri-prave in skritih utežev se je ajd sprožil, silno zavrtel na neki osi ter delil ne-rodnežu grozne udarce.
Na nasprotni strani ograjenega prostora je bila postavljena neka druga priprava. Iz tli je štrlel tram, ki je segal do ramen možu navadne velikosti ; na njem je stal počez drugi daljši tram, kateri se je sukal okolo Železne osi, če ga je kdo le količkaj sunil pri jednem koncu. Mož na konju, tekočem v dir, je moral suniti s sulico jeden konec tega trama; urnost jezdeca se je pa kazala v tem, da se je znal izogniti udarcu, ki ga je isti tram, vrteč se okolo osi, z drugim koncem napravljal. Pri tej igri je bilo v nevarnosti življenje jezdecevo; zato" so jo vladike, papeži in cerkveni zbori prepovedovali ravno tako" kakor viteške bojne igre: toda prepovedi vladik, papežev in cerkvenih zborov so bile glas upijočih v puščavi.
Rečena priprava se je zvala oven, ker sta bila obfi konca trama ozaljšana s podobo ovnove glavo; igro pa so imenovali jezditi proti ovnu, ka-
nerabnega poslopja, iznebili, in tudi nisem imel niC proti temu, da dr. Gregorčič vzame »Šolski dom" popolnoma na svoj odgovor in v svoje okrilje. Bodi mi A. Gabršček kot priča, da som celo leto 1897. vedno govoril, da skusim pridobili za »Goriško ljudsko posojilnico" moč v osebi dr. Franke, in kadar bo posojilnica popolnoma organizovana, da jo izročim istemu ali g. Miroslavu Premrou, in tako da šolsko društvo popolnoma prepustim dr. A. G., hitro ko bo zgradba in finančni načrt izveden. Kličem vse gg. konsortiste za priče, da je bil moj načrt od kupa Kollerjove hiše preračunjen za več let naprej; konsortisti naj 'bi približno v 3 letih izvedli podjetje Šolske stavbe. Iz tega se prepričajo, da jo vsaka stvar ob preračunjenju izvršljiva, in potem ojačeni po prvem vspehu zgradijo tudi »Narodni dom". Bridko mi je torej delo, ko sem videl, da me hoče dr. Gregorčič odstraniti od podjetja, kateremu som duševni oče jaz in ne on, in da mi vsled te odstranitve tudi onemogoči daljši načrt glede zgradbe »Narodnega doma". Tako sem se pritožil ?.e takrat, in to javno tožim tudi danes. Dr. Gregorčič pa me je pri vsem tem še vedno imenoval svojega finančnega ministra. Za nakup poslopja od konsortistov, pristojbine in drugo se je porabilo nekaj črez 15000 gld. Vspeha prosto volj uega nabiranja ni bilo mogoče še dognati. »Šolski dom* je bil še vedno vezan na denarne moči posojilnice. Ali ideja »šolskega doma", se je hitro razširila po deželi tem bolj, ker smo vsi složno agitovali za »šolski dom", in ima tudi tukaj premnogo, če ne največ zaslug A. Gabršček in njegova »Soča". Dr. A. Gregorčič je dal drugi tisočak kot pokrovitelj, jaz sem pristopil kot častni član s 500 gld. Ker že moram govoriti o vsem, poudarjam naj danes, da teh 500 gld. nisem daroval »Šolskemu domu", da bi prišel v zlato knjigo; tudi ne, da bi se svetil poleg A. grofa G. in dr. A. Gr., tudi ne, da bi nadkriljeval ostale gg. bivše konsortiste, ki je vsak daroval en stotak ali A. Gabršček dva stotaka; marveč sem to storil za to,
kor smo prej omenjali, da se je una igra zvala jozditi proti kvintani.
Lupo je bil poiskal Ottorina, aa-pognil na njem novi Biragov oklep, pregledal pazljivo vsaki kos njegove železne oprave, ravno tako" tudi konja, konjsko opravo in orožje svojega gospoda. Ko je videl, da je vse v redu, je šel na oder za oprode, ki je bil pri jednem koncu ograjenega prostora in od tam zrl na tiste, ki so jezdili proti kvintani. Kar je zagledal, da se mu bliža neki Človek, ki je bil od glavo do pet oblečen na pol rudeče na pol rumeno, in sicer tako\ da če se ga je videlo od desne strani, je bil ves jedne boje, od leve strani pa drugo. Taka noša je bila v tedanjih časih kaj navadna ; nenavadno pa je bilo, da je človek imel pri kapi celo vrsto srebrnih kraguljčkov, ki so zazvonili pri vsakem njegovem koraku.
« Živijo Tremacoldo!» je dejal Lupo, ko se mu je tisti človek toliko približal, da je mogel spoznati v njem glumca, ki mu je bil blagoslovil orožje ssa sodbo božjo.
«Siti,Lupo?» je odgovoril šaljivec, »prav veseli me, da sem te našel. Ravno sem prišel sem na oder oprod* da bi mi kdo posodil železno oprsje in konja,
ker se mi je donašalo očitanja, da sem kot deželni odbornik potegoval plačo in bil 3 mesece na dopustu brez dela. Zato sem izročil 600 gld, in tudi želel, da se me je vpisalo v zlato knjigo kot čast neg« člana, da sem vrnil narodu očitani denar! Ustanovnine in darovi so narasli hitro v tisočake. Ko se je bil konsorcij ustanovil, sem stavil v moj flnanCni proračun za zgradbo »Šolskega doma« znesek 10000 gld. prostovoljnih durov in dckazpl gospodom, da je s tem narodnim darom tudi stavba in bodočnost „Šolskega doma"
Pričetkom 1898, sem bil na posvetovanju pri dr. Gr„ ali se prične z zgradbo »Šolskega doma" ali ne. Bili ste 2 stroji. A, grof G. je bil zoper, dr. Gr. je bil za. Grof je navajal, da ni še dovolj denarja nabranega, da si delamo iluzije glede požrtvovalnosti našega ljudstva; in da naj se nabira toliko časa, dokler ne bo glavnica gotova. Gospodje so omahovali, in videl sem, kako je težko dr. A. Gr., da so mu najljubša njegova ideja ne izkrha. Ker sem imel svoj proračun golov, sem se zavzel za to, da se stavba z vso cneržijo takoj priCno ter proti A. grofu G. govoril te besede; „G. grof, jaz poznam dovolj naše ljudstvo. Kar smo storili Slovenci na. Gorilkem, smo storili z denarjem našega prostega posestnika, naSega delavca, našega učitelja, našega duhovnika. Nismo imeli mecenov dosedaj in ne štejemo nanje; »Šolski dom" pa se mora sezidati z denarjem istega našega prostega ljudstva. Doklersem jaz predsednik posojilnice,- jamčim za to, da se zgradi »Šolski dom" tudi ne glede na ka-koršnokoli podporo". Prodrla sva z dr. A. Gr. in zgradba se je pričela. Med tem pa so darovi narasli do take visočine, da pomoči »Goriške ljudske posojilnice« ni bilo več treba — torej tudi mene ne več. • •
Naj sodi občinstvo samo, koliko 'je »Šolski dom" moja ideja, koliko drugih, koliko ima eden zaslug, koliko drugi. Nesramno in pcrfldno pa je, ako se mi očita, kakor v št. 9. »Gorice", da je .Šolski dom" tiho delovanje mirnega vrtnarja na vrtu našega
ker hočem jedenkrat steči proti ajdu. Bi me hotel ti biti tako" dober?*
«Jezditi hočeš proti ajdu? Kaj še ti meša? Pazi, kaj delaš, kertonitako\ kakor peti kako zaljubljeno tožbo. Mširi ne vidiš tistega droga v njegovi desni roki? Ž njim je krotil že take, ki so imeli menj neumnosti v glavi nego ti».
«Prepusti meni to skrb! —^ Stavil sem z Arnaldom Vitale. On me je prekosil v opevanju ljubezni, zato sem ga pa jaz pozval, da poskusiva proti ajdu*.
«Pa ti, revež, ne veš, da je Ar-naldo Vitale oproda, in da zna sukati sulico kakor najboljši bojevniki Y»
*Ti pa ne veš, kako se glasi stava. * On mora zlomiti sulico ajdu, a jaz dobim, Če se ga le dotaknem, a da ne okusim n jogo ve palice».
«Tedaj niso pri pb€h jednaki/pogoji Y» ¦¦¦ --, ¦¦¦'*¦¦ ' ¦¦'- -\ ;/f;;; j-"-"-
; «Kaj, jednaki pogoji? Bo trfcba še čakati, dai mo tako" vlovl. Nekoliko neumen sem res, vendar še n>; toliko, da bi me bilo treba vezati.« •¦ «In te ni sran?«^ ° :
¦«¦ Česa ? nemara tega, da- vdobiih brez težave lepega konja ?» «Ti pa, kaj staviš?*
; «Zaduji kos tiste zlate verižice^ katero mi je daroval tvoj gospod tam
šolskega- vprašanja; da to delovanje ni dalo miru človeku, ki bi bil rad prvi med prvimi; da v tem mirirem delovanj«, ki je najplodonosneje, nisem pričakoval pozitivnih uspehov; da na se s sla ffki ca i besedami obračam pozornost slovenskega ijudstva,doklermi jabelko konečno samo ne pade v naročje".
Dr. Henrik Toma,
deželni poslanec in odbornik.
XI. skupščina „lmi\ slovenskih učiteljskih drnitev"
v Gorici.
Da si je bila napela naša slavna poli-tiska oblast vse žile, da bi zadnji čas preprečila zborovanje .Zaveze*, se je isto vendar le vršilo, potem ko je prišlo dovoljenje.
Udeležba pri zborovanju ni mogla bili taka, kakor bi bila drugače, ker obilo učiteljev je bilo odšlo med potom domu, obilo pa se jih ni odpravilo na pot sploh vsled vesti v zadnjem hipu, da zborovanje je odloženo. — No, kljubu temu smo videli v Gorici lepo število učiteljev in učiteljic, kateri so se udeležili XI skupščine.
V nedeljo popoludne je bila v .Šolskem domu" seja upravnega odbora, kateri je sledila seja delegacij. Podrobno o tej seji ne bomo tu poročali, ker se tiče ,bolj .Zaveze* same, omeniti pa je treba, da o tej priliki sta bila izvoljena častnima članoma .Zaveze« gg, Ivan Hribar, župan ljubljanski, in pa dr, Ivan Tavčar, odvetnik v Ljubljani, giede na velike zasluge, katera sta si pridobila z delovanjem v prilog učiteljstvu. Zanimalo bo cenjene gg. čitatelje bolj glavno zborovanje, katero se je vršilo včeraj dopo-ludne od 91/, do 12Y4.
Predsednik .Zaveze" g. Jelenec je pozdravil v kratkem nagovoru vse navzoče. Zanimanje za shod je bilo veliko, in zato je bilo tudi čuti glasov: Pojdimo na shodi Umevno, če se preudari, kako trdo se mora boriti učiteljstvo za obstanek ter delati za šolo. Sešli so se na posvetovanje, da se posvetujejo o korakih za napredek šolstva in za dobrobit svojemu stanu. Onih pa, ki so se minole dni pokorili v zaduhlih sobicah ljubljanskega semenišča na duhovnih vajah, onih ni med njimi. Prosi prijatelje, naj stojč učiteljstvu na strani, toda kot pravi prijatelji, katere se spoznava po delih.
Narodna napredna stranka je naklonjena učiteljstvu, o tem so se mogli prepričati kranjski učitelji, pa tudi goriški. Te stranke naj se torej oklenejo. — 14. maja je preteklo 30 let, odkar je v veljavi šolski zakon. Ne more se tajiti velikega napredka, učiteljstvo je prepričano o vspehih, in od tega prepričanja ne odstopi. Spominja se dalje smrti nesrečne cesarice lansko leto ter zakliče cesarju trikratno .Slava I" Pozdravlja-končno vse tovariše in tovarišice, kakor tudi drugo navzoče občinstvo ter zakliče vsem: Dobro došli! Govor je napravil najboljši utis; poslušali so ga stoje. Upokojeni cesarski svetnik Vodopivec predlaga poslati pred Najvišji prestol izjavo udanosti učiteljstva, čemur se ugodi. Predsednik predstavi vladnega komisarja Mozetiča, nakar povzame svetnik Vodopivec z nova besedo ter pozdravi navzoče. Pravi, da osnovalni odbor se je
v Bellanu; kar je že manjka, sem izgubil v igralnicah.*
cUboga verižica in uboga tvoja ramena! — Sicer pa, glej ti?»
«Samo za jedenkrat, veš!>
«Se razume.*
«Tedaj pojdi z menoj, da te napravim.
Oblekel mu je lehki oklep in pripel nekako usnjato nožnico, v katero bi imel vtakniti suličino toporišče, da bi sulica stala trdneje. Na to mu je ukazal vsesti se na konja, in podavajoč mu sulico, je d8jal; c Vzemi to, da boš skušal, vtakni toporišče - tukaj noter,* in kazal mu je usnjato nožnico; «pri-tislra] dobro kolena, skloni se čez prednji dal sedla, da te udarec ne vrže raz konja. Takd, še nekoliko bolj naprej.... Drži trdnp sulico, stegni bolj roko, nameri dobro in priporoči se svojemu svetniku-zaš5itniku».
. - VV.rUPalfe pride).
pripravljal, da bi sprejel učiteljstvo kar naj-sijajneiše, ali razmere so take, da to ni bilo mogoče. Zagotavlja pa učitelje in učiteljice veselja, da so došli baš v Gorico, ter slovenske gostoljubnosti. Tajnik Česnik čita brzojavke župana ljubljanskega Iv. Hribarja, dež. in drž. poslanca Spinčiča ter pesnika Simona Gregorčiča. Dalje naznani predsednik izvolitev Hribarja in dr. Tavčarja častnima članoma .Zaveze-, na kar tajnik prečita dnevni red, kakor ga je določila prešnji dan delegacija. Prva točka je bila: Avstrijskega učiteljstva delo in plača; poročevalec g. Engelbert Gangl, mestni učitelj v Ljubljani. Rekel je, da prvikrat govori na skupščini. Da si je zbral baš lemo o delu in plači avstrijskega učiteljstva, za to ima več razlogov.
Učitelju treba zagovarjati svoje delo in zahtevati za isto plačo, kakor pritiče. Učiteljstvo mora radi tega klicati na pomoč javnost, in ni lepše prilike, kakor na skupščini, v tem učiteljskem parlamentu, povzdigniti glas ter opozoriti javnost, kaj dela učiteljstvo. Nev kateri imajo za učitelje dobre besede, mile poglede, ali učiteljstvo to malo občuti. Učitelji ne iščejo besed, ne poklonov, iščejo dejanj; ker žrtvujejo vse, zato pa naj se jim da, kar gre, da bodo vsaj siti ob svojem delu! O učiteljskem vprašanju se razpravlja povsodi, na vseh krajih in koncih sirom države se gibljejo v tem pogledu, in nimate lista, ki bi ne pisal o učiteljskem vprašanju. So pa listi, ki pišejo v prilog učiteljstvu, in ki ne pišejo tako. Oni, ki so nasprotni, nočejo imeti izobraženih ljudij. Lažnjivi klukec § 55. govori o tem, kaj morajo imeti učitelji česar pa nimajo. Delo zahteva plačilo. Vse učiteljstvo je potrebno boljšega plačila, poglejmo na polje prosvete, povsodi dobimo učitelja. Glasba, književnost, glasno zovejo »po njih, ne bilo bi pevskih društev, bralnic, čitalnic, ako bi ne bilo učiteljskega delovanja med ljudstvom. Opozarja na kratko, da državni in deželni poslanci morajo opomoči, morajo biti rešitelji, ako hočejo biti sploh rodoljubi. Apeluje na vse državne poslance, ki imajo besedo, naj povzdignejo svoj glas pa pokličejo velikega gospodarja: Ker vladaš, plačaj l Dežele težko zmagujejo prispevke za šolstvo, zakaj bi ne darovala država? Dežele nimajo vseh sredstev, zato naj začne skrbeti država. Po kakšni pravici se dela tako Ž njimi, kaj je tisti §, ki govori toliko, ne da pa nič. Zatekati se morajo k svojim poslancem. Govoru, kije bil govorjen lepo, čisto, odločno, tako, kakor zna govoriti malokdo, je sledilo burno ploskanje. Na to sta bili sprejeti 2 resolucij: v prvi se obračajo do poslancev, da še učiteljem izposluje plača treh zadnjih plačilnih razredov državnih uradnikov, v drugi pa pozivljejo upravni odbor, da se obrne do vseh drugih učiteljskih zvez, da store iste korake kakor .Zaveza".
Na to je poročal g. Vrtovec o gmot-, nem stanju ljudskega, učiteljstva na Goriškem. Kolikor plačaš, toliko veljaš. Nevednost je draga. Omenja, da živimo v hudih, kritičnih časih, pa da bo skušal razpravljati stvarno. Marsikaj stičnega ima s predgovorhikom.
Vse učiteljstvo v Avstriji je prosilo za poboljšanje plač, prosili pa so za to tudi drugi stanovi svoje gospodarje. Vsem stanovom se je zboljšalo. Vse je trkalo, kakor trkajo tudi že učitelji okoli 30 let. Razloček j je bil ta, da dočim so drugodi glasovi dobili odmev, so padli glasovi na Goriškem v dolgih 30 letih na trdo skalo. Da to dokaže, da pojasni položaj, kaže na številke, napisane na tabli,
Deželni zbor je štirikrat spremenil postavo za uravnanje učiteljskih plač, in to leta 1870, 1875, 1879 in 1896. Uravnavalo se je tako, da učiteljstvo končno ni dobilo nikakega priboljška, zlasti ko se upošteva upravilne doklade in pa pristojbine ?.& stanovanje, katera je znašala 40 %, ako ni bilo in natura, ki pa su je skrčila 1. 1879 in je takisto ostalo tudi 1. 1896, kakor so se krčile tudi upravilne doklade. Omenja končno uvrstitev v plačilne razrede glede po dvanaj-stinkah, govori potem o 11.000 gld., katera je bila morala dati dežela, ter kliče: kje je ta svota, kje je teh 11.000 gld.? Navaja dalje po kol. .Učit. Tov." razvrstitev učiteljev' po plačilnih razredih ter vspodbuja učiteljice, naj se oglasijo. Potem se dotika starostnih doklad in omenja dnevni zaslužek učitelja na 1 gld. 8 kr., podučitelja na 82 kr. in podueiteljice na 76 kr. Primerja dalje po svoji skušnji orožnike z učiteljstvom, koliko boljše stoje orožniki že kot ,probe-žandarrai\
Plače se morejo zboljšati učiteljstvu, prodno bodo prihodnje deželno-zborske volitve. To bi bilo tekom dveh let, ali kdo more čakati. Trkali so že povsodi, v Gorici, v Trstu, na politiških shodih. Ko se je govorilo 25. maja na občnem zboru .Sloge* o zvišanju plač učiteljem, je videl glasovati le tri duhovnike z a, čeprav jih je bilo navzočih 30 do 40. Časopisje ni naklonjeno, položaj je žalosten. Predlaga deputacijo do cesarja ter se obrne do komisarja,, naj poroča o njegovih izvajanjih in o učiteljskem vprašanju na pristojnem mestu. Govoru je na to sledilo ploskanje.
Nevednost je draga. Govori o višji izobrazbi, katero bi morali imeti učitelji na sploh. Pomanjkanje take izobrazbe občuti marsikdo. Učiteljišče v Kopru pa je ne da, druge pripravnice tudi ne. Višjo izobrazbo si je misliti tako: Predštudije 4 razrede srednjih šol, 6 tečajev na učiteljišču, treba se je učiti temeljiteje materinščine, pedagogike, metodike, zdravilstva, pravoslovja, risanja, lepopisja, kmetijstva, o čemur pa v Kopru ni ne duha ne sluha. Zato je treba preložiti učiteljišče v Gorico ali v Trst. Kaže na osebno nevarnost v Kopru, zahvaljuje ob jednem profesorje tamkaj, ki so šli dijakom na roke s podporami, itd.
Pozivlje vse, da si pa tudi zapomnijo to, kako se godi učiteljstvu na Goriškem. Ko je skončal, je sledilo burno ploskanje. Predsednik Jelenec naznani, da vladni komisar sporoči o stvari namestništvu. Oglasil se je potem P. Med veš ček glede onih 11.000 gld. za zboljšanje. Pravi, da se je trdilo, da je ta svota preogremna, navaja, kaj je prišlo od teh gld. na posamezne okraje, da tolminsko učiteljstvo tacaš je bilo zapostavljeno, ker je uživalo neke ugodnosti že pred 1. 1896., česar drugodi še ni bilo, ker so uštevali med dvanajslinke tudi provizorične učitelje, drugodi pa ne. Leta 1896. pa se je to nekako spremenilo.
Glede poslancev pravi, da naprej ne morejo, nazaj ne smejo, saj so iskali sami nekaj, da ne bi smeli iti v zbor, in to je šlo na račun učiteljskih žepov. Glede učiteljišča omeni, da kdo je kriv, da je učiteljišče tam?! Bajt iz Ajdovščine govori o krvavih Žuljih, preobloženju kmetov, ni obrtnije ni trgovine, ni strokovnih šol. Vse mora plačati le kmet, ker je neumen. Nočejo, da se ljudstvo razbistri, nočejo zboljšati učiteljstvu plač, in celo nalašč se je nekaj predlagalo, zato da ne bo sprejeto. O stvari sami se je unela daljša debata, katere so se udeležili učitelji Strmšek, Vrtovec, Vittori, Furlani, in končno so bile sprejete resolucije:
a) Učiteljstvu naj se da prilika do višje strokovne izobrazbe; b) plača treh zadnjih plačilnih razredov državnih uradnikov, oziroma 4 zadnjih; c) premestitev c. kr. učiteljišča iz Kopra v Trst ali v Gorico; č) .Zaveza slovenskih učiteljskih društev" naj vnovič in opetovano prosi za avdijenco pri presvetlem cesarju.
O predlogih društva učiteljev okraja logaškega je poročal g. Šega. Unela se je daljša debata, katere so se deležih učitelji Bajt, Strmšek, Urbančič, črnagoj, Vrtovec in Šega. Sprejeti sta biii resoluciji: a) .Zaveza" zberi potrebni malerijal iz vseh slovenskih pokrajin v dokaz, da naj se odvzame krajnim šolskim svetom pravico sestavljanja terno-predlogov, in odpravijo krajni šolski nadzorniki. S temi dokazi opremljeno prošnjo naj .Zaveza" pošlje naravnost državnemu zboru. Ob enem naj se obrne do nemške, češke in poljske učiteljske zaveze, di one ravno isto store; b) ,Zaveza" naj deluje na to, da se odpravijo takcimenovani vspre-jemni izpiti za vstop v kako srednjo šoto, bodi-si v gimnazij ali realko, pri onih učencih, ki so dovršili z dobrim vspehom ljudsko šolo. — Na to je predsednik zaključil zbo-r^-.anje.
Dopisi.
prava. Da nekojim krona ne pade raz glave, treba delavne, požrtovalne rodoljube uničiti! Ako si ta gospoda s podlim orožjem oskruni roke, kaj zato, samo da protivnik pade!
Čudim se, kako zavedni narod to še vedno mirnim očesom gleda! Ako se tem brezvestnežem nič ne zgodi, ako jim narod slovenski ne prečrta nakan, v mojih očeh bi ne bil več narod goriških Slovencev: narod poštenjakov.
Mene je sram, da sem bil ud .Sloge", one .Sloge", v kojej se gode take nečuve-nosti, kakoršno so se čitale. Slabše postopa naša slovenska »signoria* z nami, nego istrska fakinaža z našimi istrskimi pobratimi.
Kje ste zavedni, neodvisni slovenski možje, da ne storite konca spletkam, in da ne razkrinkate ljudij, koji hočejo biti voditelji ^^^"IdlrlrmičTvolko^v-'««^! koži. Kristus je reke!: Po delih jih bodete spoznali, a Vi, ki vidite njihova dela, pa molčite. Znajte, neodvisni možje, da to Vaše molčanje, če se nadaljuje,bo Vaša sramota!
Z ljudmi, koji so odvisni ter žive od lizanja rok, ne govorim, a govorim z Vami, neodvisnimi posestniki, obrtniki, ter sploh z onimi, ki ljubijo svobodo in napredek 1 Hočete še trpeti, da se Vas ukiupa v jarem kakor neumno živino? Zdramite se, zdaj je zgoden čas, da zaključete generalom: Stojte, kam jadramo?!
Dragi brat, mi silimo v pogubo, narod naš na ta način podleže tujinstvu. Ali še ne vidite, kako komaj čaka laška hidra, da nas požre, in kako se sline cede tujemu vragu po našem mesu ? Vzdramite se torej in odpodite one od vodstva, koji Vas ne vodijo ampak zapeljujejo!!! Čuvati moramo mi dobre sile, delalni slovenski možje in naj nam bo oseba sveta, vzvišena, in ne do-puščajmo, da se take može ubija. Jaz dr. Turne ne poznam, videl ga nisem še nikoli, a g a častim, ker je delal, in po delili ga sodim. Kaj nam je Gabršček, to ve vsak, kdor ni imel zadnjih 10 let glave v vreči, i take može dopuščate Vi neodvisnjaki ubijati? Pač je žalostna taka plača sveta!"
Glas iz naroda. — (.Šolski do m"). — V naše največje veselje se je vstanovil ta prepotrebni zavod, v katerem se vzgojuje goriška brezšolna mladina. Narod, uvidevši potrebo omenjene šole, je z ;.-o vnemo hitel z darovi, in v kratkem je stalo sezidano veličastno poslopje, ponos narodov. .Š. d." je bil čislan kot nekaj vzvišenega, kot neodvisno narodovo svetišče. V cenjeni .Soči" je bil vsikdar velik imenik čč. g. darovalcev, kateri so ob vsaki priliki darovali in nabirali za ,Š. d."
Ali v zadnjem času je žalibog prišel razdor! .Gorica" je prišla na dan, polna viharjev in neviht! Obzorje še je stemnilo. — Narod je začel gledati in poslušati. Ker pa je nedavno celo poročala .Gorica", da se preseli s svojo tiskarno v prostore društva .Šolski dom", zatorej je ogenj v strehi l!
Narod si je mislil društvo .Šolski dom" vzvišeno nad domačimi prepiri, in poslopje narodovo svetišče, neodvisno od strank. Ali žalibog temu ni tako, ravno iz prostorov tega društva hočejo sedaj, da bodo bruhali viharji in udrihali po vsakem, kdor ne bo klečeplazil za njimi 1
Takoj, ko je pričel razdor, so se za-vstavili darovi, pa kaj še le bo?!?
Poslušajte glas izmed naroda, da .Š. d.* naj bo neodvisno svetišče, in ne m hrbtom nobene stranke, ampak vzvišeno čez vse strankarske prepire! Odprite torej oči za časa, da ne bo prepozno! Ker drugače spletkarje narod zapodi iz .š. d." in pride za-nje dan plačila! Še enkrat, odprite oči, dokler je še čas! Mladinoljub.
(Dostavek uredništva: Dopis pri-občujemo tak, kakor je došel, izrecno le kot .glas iz naroda").
Iz daljave. — (Iz prijateljskega pisma......). .Oddahnem se večkrat i pozabim na to zemsko gorje, ko dobim domače časopise, a zadnji čas, odkar je začela ,ostudna gonja proti najdejavnejšim goriškim Slovencem, mi je pri srcu še hujše. Tu, kjer bivam, ne vidim sreče za se, a tam, ako bi šel v domovino, isto tako bil bi nemiren, ker ne bi mogel gledati, kako gazijo .slovenske" kukavice, narodni parasit! poštenjake, koji so najodličnejši bojevniki za narodna
Domače in razne novice.
Osebne vesti. — Minister za notranje stvari je imenoval na mesto izstopivšega Ivana pl. Krekiča vit. Josipa pl. Peichel-na kot zastopnika pri zavarovalnici proti nezgodam.
Žalostna obletnica. — V nedeljo je preteklo prvo leto po nesrečni smrti cesarico Elizabete. Kakor drugodi, se je ta dan spoštoval tudi v Gorici pred vsem na ta način, da je čital kardinal mašo-zadušnico za blago pokojnico; maši so prisostvovali razni višji dostojanstveniki kakor tudi mnogo občinstva.
XI. skupSClua »Zareze". — Že v petek i je bilo videti v Gorici več izvengoriških učiteljev, no, večje število jih je prišlo v soboto in nedeljo. V soboto v jutro se je nam sporočilo, da politiška oblast v Gorici je zborovanja prepovedala radi- obletnice smrti cesarice Elizabete, kakor se je to tudi brzojavilo na vse kraje, vsled česar je obilo gg. učiteljev in učiteljic ostalo doma, drugi so se vrnili med potom domu, tako, da udeležba nikakor ni' DHa^taka^Irakoršna bf bila, ako si ni zmislila politiška oblast zadnji čas prepovedati skupščino. Posredovati je morala kranjska vlada, ki je trdila, da take skupščine nimajo nič politiškega na sebi, in končno je „Žaveza" dobila dovoljenje, da sme biti zborovanje.«---. —. ..
»Corriere", ki stoji morda včasih blizu naši visoki gospodi, je pripovedoval, da politiška oblast je prepovedala skupščino, ker se je bilo bati Mzgredov, češ, kakor da slovenski učitelji bi, kakor po navadi, dali po- j
-------vod izgredom* ki bi nastali liki—v Celji in j
drugodi. Prodrla ni s svojo odločbo, in zborovanje se je vršilo vse jedno. Da pa vendar popolnoma ne pade njena odločba, ni do-. volila koncerta m banketa, menda zopet v strahu pred izgredi!! Da pa bi sigurno se delale ovire slovenskemu učiteljstvu, je prepovedala politiška oblast po hotelih dajati učiteljem prenočišča; dati se smejo še le takrat, ako so preskrbljeni za prenočišče drugi v Gorico došli tujci. S kratka, na vsej črti so se stavile ovire učiteljstvu, in isto se je sumničilo celo, da hoče prirediti izgrede, proti kateremu podtikanju moramo najodločneje protestovaU.
Ne, ni se bile bati izgredov, ker faki-naža za prihod učiteljev sploh nič vedela ni, in ker se ista sama na sebi ne upa nastopati javno, dokler je iz skrivališč na ulico ne seženejo znani ' goriški »caporioni*. „Gorrierew je v četrtek le še opozoril učitelje, da naj vedo, da so v mestu, »katero ne pripada njihovi narodnosti*, in da upa, da se ne zgodi nič nepriličnega, v soboto pa že govori o strahu pred izgredi, Od kod to? Ali ga je postopanje politiške oblasti spravilo do takega strahu?!
Previdnost je lepa reč in tudi prav, ako se jo uporabi na primernem mestu; no, o tem, da politiško oblast ni vodila previdnost pri izdanju gorenje odredbe, temveč vse kaj drugega, o tem je prepričan vsakdo, kdor ve, kdo gospodari še vedno v namest-niški podružnici na Travniku, in kakega mišljenja je nasproti Slovencem. Zato pa bomo o stvari še govorili.
Kje so blU t — Na zborovanju „Zaveze" v čitalniški dvorani smo videli drž. poslanca dr. Gregorčiča, dež. poslanca dr. Turno, prof. Berbuča, cesarskega svetnika Vodopivca, okr, šol. nadzornika Kanleta, dragih odlfčnjakov in tistih, ki so bili klicani na zborovanje, menda ni bilo? TJčiteljstvo jim gotovo poreče, vsaj tistim, ki so lahko prišli: »Kje ste bili* ?!
Jubilej škofa dr. Mahni&i. — Dr. M a h n i Č je obhajal v petek na Mali Šmaren na Krku 25 letnico svojega mašništva.
Kakor čujemo, je ustanovil dr. Mahnič na Krku tiskarno, ki je začela poslovati te dni.
Začetek šolskega leta na šolali društva »Šolski dom". — Učence in učenke se bode vpisovalo v »Šol. domu" v Križnih ulicah, in sicer v moško obrtno-nadaljevalno šolo še 15. sept. od 5-7 zvečer. V ljudsko šolo, v šolo za umetno vezenje in šivanje perila v krojaško šolo in v nadaljevalno šolo za deklice 14. in 15. sept. od 9—12 in od 3—5 ure.
Učenci ,in učenke, ki so že hodili v šolo, naj prineso seboj poslednje šolsko iz-vestje. Pouk prične v moški obrtno-nadalje-valni šoli 17. sept. ob 9. uri; v vseh drugih šolah pa 18. sept. 16. sept. bo sv. maša in po njej vsprejemni izpili.
Otroška zabavišča so pričela 1. sept. V ta se sprejema še otroke od 3 do 6 let.
Vsklicmi obravnava Kopač - Matico. — V seboto se je vršila na tukajšnjem okrožnem sodišču obravnava o znani stvari, o kateri smo svoj čas obširneje poročali. Skončala je vsklicna obravnava tako, da se je potrdila prvotna razsodba, katero je bil napravil sodni tajnik C o v a č i g, glede na obtožence Kopač, Kutin in Ant. Mažgon, spremenila pa se je toliko, da Malico je popolnoma oproščen, njegova Žena pa je kaznovana na 5 gld. globe. Matico, ki je udri v hišo g. Kopača po noči, tam nt znal povedati, kaj hoče, je bil pijan, je razsajal, kričal »maladetti stavi", vrgel g. Kopača z vso močjo na žaklj^, bil aretovan od e. kr. straže, ta Matico je popolnoma oproščen, g. Kopač, ki je na rahlo svetoval Matico, naj se odstrani iz njegove hiše, Kutin, ki je branil g. Kopača, in Mažgon, ki je le gledal, ostanejo kaznovani na 10 gld. globe. Obtoženci so bili pripravljeni podati še 3 priče, da je vse tako, kakor so izpovedali, aH teh sč ni dopustilo blizu. Zagovornik g. dr. Turna je kazal na pomanjkljivosti okolščin v prvi razsodbi, slikal stvar tako, kakor je bila, toda pomagalo ni nič; razsodba je bila taka, kakor je gori povedano.
H koncu naj omenimo še to, da Matico se je kazal pogumnega, kakor da bi vedel že naprej, da bo oproščen, in tisti čas, ko je čakal razsodbe, je ob vratih v sodno dvorano v pogovoru z dvema ženskama prav Pridno zabavljal »ščavom l*
Toča. — Včeraj popoldne ob 2. uri je začel iti dež, in med njimi je padala
toča, debela kakor orehi. Po strehah je bob* i nelo, pasante, ki je zadela na cesti, je ranila po licih; najhujše je prizadeto. mesto proti kolodvoru, kjer je toča padala naj-gosteje, v veliki obliki, tako da je pobijala šipe ter sploh napravila veliko škode, kakor tudi je razsajala.v okolici uničevalno.
Tombola v Podgorl. — Opozarjamo J na tombolo, katero priredi delavsko društvo i v Podgori dne"l7.' t. m. ob 5. uri popoldne. 'Ogter^pravh-H&etevci-sobratje, agitujte za obilno vdeležbo! * Prodajajte pridno srečke! Tombola se mora' za delavsko društvo častno j izvršiti! — Vse neprodane srečke treba izročiti v nedeljo vsaj do 5. ure popoldne društvenemu blagajniku dr. Andr. Pavlici. .. * * ' Odbor.
Slavnostl v Čedada. — Dne 5. t. m. je bila sklepna seja kongresova. Kralj se je J zahvalil brzojavno za pozdrav (minister je bil svojo odsotnost že poprej opravičil). Drugi _ govorje imel prof^dr. Musonio beneških Slovencih, o njih mirni priselbi v Italijo. Za njim je govoril Baudouin de Gourte-n a y (bil je člen častnega predsedriištva) zopet o beneških Slovencih z jezikovnega I stališča. Zavračal je mržnjo na plemena j in pobijal napačno mnenje o panslavizmu; I razlagal ,je po svoje, kako je nastalo., ime I Slovan, katero so baje Rimljani dali Slovanom, ter tolmačil, zakaj je iz tega imena nastal pojem »schiavo-suženj". O narečjih beneških Slovencev je poved.*!, kar je že znano iz njegovih knjig. Mnogi navzočni Italijani so bili nevoljni. Tudi prof. Bogišič J je bil prisoten pri kongresu. ~ h Pavlove zgodovine Langobardov izvemo na primer o prihodu Slovencev na mejo Italije in kako so Langobardi čislali moč Slovencev. Lu-pov sin Arnefrit se je bil zatekel po pomoč k Slovencem na Koroško, ker se je zbal, da mu langobardski kralj Grimuald vzame frijulsko vojvodstvo („fugit od Sclauorum gentem"). Pove nam Pavel Dijakon mej drugim tudi, da so Slovenci v bitki na strmi gori blizu Čedada premagali Furlane in uničili vse njihovo plemstvo. Sodi se, da je bila ta bitka j na gori špiku, odkoder sedaj imenitna božje- ]
potna cerkev Matere božjo gleda doli na če-
I dadako mesto. I
V Alojzljevišče so sprejeli ti-le učenci
na novo: Jarc f r., Pere Fil., VidiČ Rud.,
Pitamic Alf,, Gruden Rem., Laščak Rud.,
Mišigoj Ant, Rusija And., Zimec Miha,
Berce Jos., Švaaelj Fil., Gorkič Fr„ ilrobat
Rud., Tušar Leop., Bele Vene. Stepančič
Leop., Mozetič Karol, Fakin Jos., Pišot Iv.
j in Blazina Emil.
Hrvatski gimnazij v Pazinu. — Iz Pazina pišejo »Edinosti": Priprosti trpeči istrski narod urne ceniti vrednost kulturnega zavoda, ki se mu je zagotovil z ustanovitvijo hrv. gimnazija v Puzinu. Dan po tem, ko. se je doznalo za imenovanje profesorjev, je izrazila vsa pazin. okolica svoje veselje s tem, da je zapalila nešteviljene kresove po vseh holmcih okolice. Švigale so rakete in umetni ognji so daleč na okoli oznanjevali radost naroda nad velepomembnim dogodkom. Za prvi razred je zagotovljeno že okoli 60 učencev. V nasprotnem taboru pa jih nimajo toliko, kakor se hvalisa »Piccolo". Kolikor je tukaj znano, je število učencev za italijanski zavod za polovico manjše od našega. Roditeljem nadobudne mladine kakor tudi zlasti Pazincem pa smemo le čestitati, da je prišel zavod v roW kakor boljših ni moči izbrati. Gospoda Matejčiča delovanje kakor izbornega učitelja in vrlega narodnjaka je preveč znano, da bi o njem govorili. Pa tudi štajerski rojak g. Jošt ni le izvrsten pedagog, ampak tudi trudoljuben delavec na narodnem polju in dober družabnik. Pričakovati je, da bosta omenjena gospoda osvežila tudi društveno življenje v Pazinu. Zatorej Pazincem zares od srca čestitamo!
Komisijski ogled bode dne 25. t. m. ob 9. url ob SotVi v Plaveh radi polaganja turbin za električno razsvetljavo v Gorici. Kdor ima braniti kake pravice, naj ne zamudi komisije.
Vpisovanje učencev t šole bo v Gorici: 1.) za 1. gimnazijo lni razred je 11. in 12. sept. od 9.—12. ure predp. Prinesti morajo: krstni list in spričalo, da so cbiskovali liste šole, v kateri so lani bili. Sprejemna i skušnja bo 14. sept. ob 8. uri predpoldne. j Vsi drugi, ki so že bili na gimnaziju ali ki j so že naredili skušnjo za I. gimn. razred, se morajo dati vpisati do 16. sept. Šolska maša bo IS. septembra; 2.) za pripravljalnico dne 15. septembra; 3.) za vadnico in žensko i izobraževališče 13. in 14. septembra za te, j ki so že obiskovali vadnico in izobraževališče. Za te, ki niso še obiskovali vadnice, je upis 15. sept. od 8.-12. ure predp.
Šolska maša bo 16. septembra ob 8. uri. Poduk začenja 18. septembra ob 8. uri. i
Razgled po svetu.
Drevfus — obsojen. — Zanimanje, kako skonča obravnava proti Dreyfussu, je rastla zadnje dni tako, da so nekaterniki že kar nestrpno čakali, kakšen bo konec. V soboto so prihajale v Gorico brzojavke, iz Trsta, da Drevfus je oproščen, in ljudje so io tudi po večini mislili, ali zvečer ob'7Ys' je prišla brzojavka,, o kateri ni bilo dvo- j ma, da govori istino, in ta brzojavka je naz- j nanjala, da Drevfus je obsojen na 10 let. Ob- j sojen je s 5 proti 2 glasovoma. Drevfus je
poslučal razsodbo mirno, na kar ja stisnili roke svojim braniteljem, potem so ga j odpeljali nazaj v jetnišnico. j
Francozi živijo v zamenju Drejrfusa. j Vsi listi komentirajo izključno razsodbo vojnega sodišča v Rennesu. Nekaterniki upajo, da zniža višja instancija Drevfusovo kazen, osiroma jo spremeni v tem zmislu, da bode J Drevfusu vštetih že prestanih pet let na vra-govem otoku, eventualno v dvojni meri, da bi'' torej imef še" odsedelf v najhujšem slučaju nekaj mesecev. Na tak način bi se zadovoljilo obe stranki. Resnih nemirov se dosedaj ni javilo. Vendar pomenja okolnost, da se je predsednik republike nenadoma pripeljal v I Pariz, da je položaj zelo resen. I
Ne le v Trstu, tudi drugodi so bili pojavi proti obsodbi Drejrfusa s tem, da so demonstrovali pred konzulati. Tudi razno časopisje se izraža na n^ovoljen način o obsodbi. i
_-------Sodile, da Drevfusu se zaračuni dosedanji strogi zapor za 10 let, tako da bi bil 15, oktobra t. I. že prost!
Nemška katoliška narodna stranka.
—» 10. t. m. je imela posvetovanje, kateremu je predsedoval Kathrein. Izdal se je komunike, v katerem so poudarja, da vsi "ftlfini kluba so uneti za spravo med Cehi in Nemci ter da smatrajo za nalogo stranke, da se sprava dožene. Kathrein je bil na to pri grofu Thunu, mu povedal želje svoje stranke ter ga vspodbujal, naj se vendar kaj stori glede na sporazumljenje med strankami. Kathrein je bil pa tudi pri cesarju v avdi-jenci. Sodijo, da je dobil nalog, delati na to, da se doseže sprava med Čehi in Nemci.
Načelnike vseli strank skliče dr. Fuchs na interparlamentarno sejo; to se zgodi baje že v kratkem,
Raznoterosti. — Boj Anglije s Trans-valom je skoro gotov- Pogajanja so ostala brez vspeha. Anglija pošlje v južno Afriko j 6 polkov konjenikov in 24 batalijonov pešcev. — Italija se dogovarja s Črnogoro glede nove trgovinske pogodbe. —
A V venectielski republiki je nastala revolucija. V Aieksandriji je bil v zadnjih 13 dneh e»i sam slučaj kuge. Menda s tem poneha popolnoma, — »Sudmark" je bila napovedala za praznik Mali Šmaren svoje zborovanje v Celju. Bobnali so, da jih pride kakih 3000, no, došlo jih je komaj 30 in pa par dijakov. Zborovanje jo bilo klaverno. V mestu je vihralo polno pruskih zastavah, slavnost v parku so stražili orožniki, čemu neki? — zatrjuje se, da potovanje črnogorskega kneza v Carigrad je imelo samo prijateljski značaj. ' — V Ljubljani napravijo »krščansko misleči* akademiki znanstveni sestanek. Sestanek da bo le znanstven brez politiške primesi. — Ruski kurs odpro prihodnji mesec v Ljubljani, in sicer bo poučevanje brezplačno 2 uri na teden. — Dne 4. t. m. je bil velik požar v Stari Oslici. Zgorelo je posestniku Erženu hišno in gospodarsko poslopje, žito, seno in vsa živina. —Začetkom oktobra bo na Dunaju razstava namiznega grozdja, s katero se hoče ^dokazati, da avstrijsko grozdje ni slabše od 'ogerskega ali inozemskega. — Na Gorenje-Avstrijskem je spravil I neki židovski tovarnar v promet svinčnike, I barvane črno-rudeče-rumeno. Odslej prašajo otroci le take svinčnike. •— V petek je trčil v Mflrzzuschlagu zopet poštni vlak ob tovorni.
— 25001etnico svojega obstanka bo praznovalo dne 24. okt. francosko mesto Marseille. Delajo se za to posebne slavnostne priprave.
— V Bulgariji snujejo Angleži celo vrsto novih predilnic, s čemur izgube avstrijske na izvozu. — Največja železnica na svetu bo tekla po Ameriki. Vezala bo severno in
i južno Ameriko na progi 10.600 milj dolgi; stala bo 875 milijonov dolarjev. — V Ljub-
I Ijani snujejo pedagogiško društvo ped naslo-
| vom »Šolska matica", ki bi združila vse ljudsko- in srednješolske pedagogiške pisa-
I telje. — V Pragi je umrla znamenita češka pisateljica Karolina Svetla. — Otvoritev »Mestnega doma" v Ljubljani je bila prav sijajna. Udeležilo se je nad 1000 gasilcev.
— Javnega shoda »Edinosti" *•' Barkovljah v nedeljo se je udeležilo okoli 500 ljudij.
I Cesar t Celovcu. — Cesar bo, ko
I pride v Celovec, stanoval v deželnem dvorcu, I kjer bodo pripravljene zanj v prvem nad-[ slropju 4 večje sobe. Nadvojvoda Franc Ferdinand bo" prebival v palači barona Helldorfa v Gosposki ulici.
Shod avstrijskih obrtnikov so otvo-
rili v petek. Udeležilo se ga je 1500 obrtni-
[ kov. Pozdravil je zborovaice dr. Fuchs, dr.
Lueger, minister baron Dipauli pa jim je
poslal laskavo pismo.
Mcnottl Garlbaidi. — Hodil je po
Trstu, po okolici, po Istri, in povsodi je bil
i sprejet tako, kakor kak kralj, ali njegov prvi
namestnik. Vse je bilo ginjeno, vse je hitelo
do njega, italijanstvo se je topilo v smislih
irredente, pozdravljaje in poljubovaje sina
I velikega generala Garibaldija, prav kakor da
ga je sam Umberto poslal v »Regione Giulia",
pogledal, kedaj vendar bo »odrešena" \
Čudno, čudno! Kaj takega je mogoče pač
edino le v Avstriji v »deželah neverjetnostij«.
In politiške oblasti so lepo mirovale, hitro
pa so bile pri roki, ko so hoteli ubogi uči-
I telji prirediti skupščino v Gorici 1
! fteinonstrantje v Trstu. —' Znani
tržaški mob ima zopet lepo priliko, da. se
vadi v malih demonstracijah za dela v ve-
likem slogu. Povod se da najti povsa/i, afe> se ga le hoče. Sedaj je "na dnevnem redu razsodba vojnega sodišča v Rennesu. Židom seveda ni po volji, da so jednega njihovih " obsodili. Da pa pošiljejo vsled takega, precej oddaljenega dogodka tržaški generali svoje vajence in gojence pred francoski konzulat klicat: doli z militarizmom, doli z jezuiti, venkaj nedolžni, doli s Francijo l itd., to je pač dGkaz, da je židovstvo vsega sveta v najtesnejši zvezi. '
Nova lznajba. — Kovaški mojster Piškur na Hrvatskem je izumel napravo za železniške vozove, s katero se morejo vezati vozovi od strani, torej brez nevarnosti za pripenjače. Tako napravo upeljejo v kratkem na kolodvoru v Zagrebu.
Iz Istre se nam piše: Po Istri bo po nekaterih krajih dobra vinska letina. Posebno dobra in obilna trgatev kaže biti v okolici Umaški, v Materadi, Sv. Lovrencu. , Refošek je vže sedaj več zrel nego lani 1. oktobra, bo torej izvrstna črna kapljica. Ker z Goriškega nekteri kupujejo refašek v grozdju tudi v Istri, se jim s tem priporoča, da v potrebi obiščejo te kraje in da kupijo od naših posvetnikov a ne od zagrizenih Italijanov. Cena refofika od 8—12 po kvintetu.
j Srbija. ~ Dne 8. t. m. je začela
obravnava proti Kneževicu in drugovom. V I obtožnici se naglasa mod drugim, da Knc-ževie" je nameraval s svojim dejanjem pripomoči Karagjorjeviču do prestola. Radi ve-leizdaje je obtoženih 20 oseb.
V noči do petka na soboto so našli obešenega v ječi Angelica, bivšega prefekta v Šabcu. Angelič je bil jeden glavnih zato-žencev. Da se je baš obesil, kdo more verjeti to srbskim oblastim?
Skupščina je sklicana na dan 22. t. m. v Niš.
Katekizem za katoliške Soio v združenih drŽavah ameriških, Sestavil in izdal Rev, F. S. Šusteršifi v JolleUUII.Takateklaem smo dobili kot pošiljatev družbe sv, Mohorja v Celovcu. Tako imajo slovenski otroci v Ameriki lep, priročen katekizem; koliko stane, ni navedeno.
Pozor stiirlšoin tu roditeljem! —
Cesarja Franca Jožefa I. mestna višja dekliška šola v Ljubljani je dovršila s pretočenim »oN skim letom 1898/9. svoje prvo triletje.
Pologoma, toda dosledno, se razvija ta j za prebujo našega naroda velepomembni > učni zavod in smo s sodanjini, povsem iz-vrstimi učnimi uspehi lahko zadovoljni. Od-lično učteljsko osobjo in svoje važne naloge si svesto šolsko vodstvo sta nam pa tudi porok za to, da bode ta šola dosegla tako stopnjo, da se bode lahko merila s prvimi enakimi zavodi naše monarhije. Mestna višja I dekliška šola ima sicer v prvej vrsti namen, podajati gojenkam splošno izobrazbo za življenje; ker se pa na zavodu poleg obligatnih učnih predmetov podučuje tudi laščiua, francoščina, risanje, gospodinjstvo, petje, telovadba, zdravoslovje, stenografija, in se bode v prihodnjem šolskem letu poučevalo tudi trgovsko knjigovodstvo in hrvatski jezik, dana je s tem absolventinjam zavoda prilika, da si osigurajo lastno eksistenco kot vzgojiteljice, knjigovodke, korespondentke itd. Ker je šola popolnoma na narodni podlagi osnovana, poskrbljeno je tudi za to, da se gojenkam vcepi narodna zavest, kar je eminentnega pomena za razvoj narodnega rodbinskega in družab-niškega življenja. Vkljub temu, da ima zavod vsled svoje zdrave podlage vse pogoje trdne eksistence, je žalibog zanimanje zanj še vedno I premlačno. Opaža se namreč še vedno, da celo boljši narodni krogi pošiljajo svoje j hčerke v tuja, naravnost ponemčevalna uči-I lišča in vzgajališča. Naj bi se ti ljudje vendar I že enkrat zdramili in spametovali ter storili I to, kar jim veleva narodna zavest in dolžnost. J Vsak zaveden Slovenec naj pošlje svoje hčerke I v mestno višjo dekliško šolo ljubljansko l
Službo išče
prileten obč. tajnik praktičen v poli-I tičnem uradovanju v. taki občini, kjer I ni ne vojaške niti odgonske postaje, j zmožon slovenskega, nemškega in ifa-
ijanskega jezika v govoru in pisavi. J Ponudbe z navedeno plačo naj
se blagovolijo doposiati pod naslovom
I. K. I. poste restante. v Kanal do konec
septembra 1899.
)U stanovanje itv statvo
sprejme poštena družina^
dva ali tri dijake.
V družini se govori slovensko, nemško in italijansko.
Kje, pove naše upravništvo.
Prodajalna
z manufakttirniin in specarijskin? Napiti
ter z zalogo smodnika,
ss Ouiia v najem pod ugodnimi pogoji
takoj, ali v decembru ;
radi preselitve na novo kupljeno posestvo, v, Veh pove: V. Arko„ VSpava*
I^arol prašSk,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmaBee, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za
mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
ft
ff
tU predmetov za samo gld. 2.
t krasna pozlačena ura, jamčena Iri leta.
.1 pozJatena verižica.
t krasen etui za smodke. ...
t fino toaletno obrobljeuo zrcalo s pokr.valom.
t notes vezan v angleško platno.
1 oprava »»pesmih gumbov iz douhle-z!ata I. vrste.
1 oprava naprsnih gumbov iz double-zlala I. vrste.
1 par uhanov iz double-zlata I. vrste z vdelanimi biseri.
1 zelo koristna pisalna oprava.
t toaletno milo prijetne vonjave. 78 najboljših jeklenih peres. 25 finih pismenih zavitkov. «5 pol finega pismenega papirja in 50 komtnib predmetov za gospodinje. iuu*'wuili 181 buiuh i*-«.Uw»tov razpošilja za samo 8 fuli. (uru Mimu slane toliko) Švicarska izvozna niša
H. SmS, Hm
Josefsgasae štr. 4ti.
Kar ne upajo se sprejema nazaj v tebi 8 dnij.
Ilustrovsul eenikl zastonj infranko.
^r\lot\ Jortolotti
kamnosek
v Betici na Franc- Jožefovi cesti štv. 33.
Zaloga nagrobnih spominkov vseli slogov
po ugodnih cenrh ¦*» od 8 rlo 200 g 1.1. "*•
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnicB jestvin.
V »alogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (S6nfj, Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca v Semeuiski uliei št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga*.
Veliki prazni sodovi
iz Srbije
iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od % 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6—7 cm debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. — Natančneje se izye pri g. L. S temu na Franc Jožefovi cesti It. 9.
! S Važno za vsakega !!
Razprodaja za neverjetno nizke cene: 12 krasnih komadov za samo
M*-2 gld. 95 kr.
1 krasna žepna ura iz niklja Sidro -Remontoir. s pokrivalom in tri-letnim jamstvom. Ima sekundarico in popolno izdelan stroj. (Ni primerjali onim, katere pošiljajo mnogi bazarji za j pozlačene).
1 verižica zi uro, sestava oklepa (na zahtevo iz niklja ali posrebrnjena). 1 krasna igia za zavrat-nike za gospode iz amer. double-zlata s kameni, podobnimi briljantom. 1 par lepih zapestnih gumbov iz pravega srebra, priznanega od c. kr. državnega urada.
1 par krasnih gumbov za rokave fz amerikan-skega double-zlata.
1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer. double-zlata (5 komadov).
1 elegantno, "novoiznajdeno toaletno poraanj-ševalno zrcalo. (Novost!)
Dokler zaloga obstoji, razpuši»jam teh 12 komadov proti povzetju ali proti poSiljatvi denarja pri naročilu za samih gld. 2*9tt. (Sama žepna ura iz nikjja Anker-Rsmontoir stala je prej 5 gld.) Kar ne ugaja, sprejema v teku S dnij radovedno nazaj
B. HOlzer
zalagatelj i~eze c, kr. avstrijskih državnih uradnikov
in zaloga ur fn zlafenine na debelo. Krakovo — Sfiradom 38. — Krakovo.
Huslrovani ceniki gtatis in franko.
Naznanila vzpjevalceai sviloprejk!
Podpisani si usoja naznanjati gg. vzgojevalcem sviloprejk, da je pr./zel zastopstvo za naSo deželo sloreSega in znasega poskugeraliSia in svllod-uega zavod« gosp. dr. J. Pasaaallsa t Vlttorio,
večkrat odlikovanega na domačih svilodnih razstavah.
Cena semenu je sledeča:
Prva mešanica pol-ramena Extra, ena unča Ima 30 gramov ter stane gld. 650.
Mešanica pol-riunena, obstoječa iz izbrane domače, rumenoprejke spojene z rumeno, kinežke vrste. Gosenice so črne, kokoni (paleta) rudečLaste-rumene barve in sferične podobe. To seme se sponeslo z dobrim vspehom tudi v onih krajih, kjer druge vrste napada bolezen.
Seme pol-rumeno se svetuje vsakomur, ki želi dosegi dober dobiček, bodisi za vzgojevalca ali p.e--dilničarja.
Seme prezimuja v hribih do fasa razpoSiljatve, katera se vrSi prve dni meseca aprila. Naročila sprejema podpisani v 6 o r i c i na irpn sv. Aniona 5lv. 6. g. Janez Cotič v Dornbergu SLv. UM) in g. Tomaž Martinu c v Bilja h. kjer so na ogled tudi uzorci. S poslovanjem
Josip Cej,
v Gorici, trjr sv. Aniona 5tv. 6.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi KaStelJa 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. ,
Najceneje kupovaliiče nlrnberskega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
ia pisarnice, kadilce in popotnike,
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za Arojaše in Čevljarje.
Svctinjico. — Rožni venei. — Masne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošniavje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. " OR Q
» S5-8
Velika zaloga vsakovrstnega modernega pohištva
Anton Breščak v Gorici
6osposka ¦iica š?. 14.
Bogata zaloga podob na platno in Sipe z različnimi okvirji, ogledala vsake velikosti ter preproge za okna. Različne stolice iz trsja in po nemškem slogu, posebno za jedilne sobe. Blazine na strune in afriške trave z zimami in platnom na izbero ter razne tapecarije. Sprejema naročila raznih divanov ter naročila od priprosle do najfineje jedilne, spalne in posetne sobe od prvih mizarskih mojstrov, posebno od odlikovane Črnigojeve delavnice v Gorici.
Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izberi cenikov y najkrajšem času.
I>m'e se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po Železnici in parobrodib.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 -
Via Giardino 8
GORICA
priporoča
pristna bala In erna vina iz vipavskih, furlanskih,
Dostavlja na dom in rozpoSiija po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
C«n« zmvrna. Postražba poitana.
Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tyrdka
K Biessner, t NimsU ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
pnporoSa preč, duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točne in solidno. Priporoča slav. občinstva tudi svojo S.) cl.) tiskarno Jrk na perilo. (P. c'-
' Dobroznana gostilna < gostilna
|i s prenočišči, katera toči pristna bela in črna vina iz Vipavske doline.
Kuhinja domača z okusno pripravljenimi jedrni.
Zahteva naj se popis in cenik leposlovnih in dragih knjig iz naše zaloge, katerega pošiljamo franko kamorkoli.
..GORIŠKA TISKARNA" A. GABRŠCEK V GORICI
©
(Ustanovljena leta 1893.)
Gosposka ulica št. 9.
(Ustanovljena leta 1893.)
------------------------------------XjkJS—----------------------------
- 0)
je najmoderneje urejeni tiskarski zavod, kjer se izgotavlja vsako najfineje in elegantno delo v najkrajšem času po jako
kulantnih cenah, kakor:
BWT* Brošure v vseh oblikah in jezikih v mo^ rnifi in trdnih platnicah, diplome za častne občane in druge enake prilike v najrazličnejših barvah, trpvsfc račune, pisma in zavitke s firmo, cenike, Jrtštvstie vspireie in vabila na kartinv ali papirju, posetoice najeisgantneje kakovosti v škatljah z zavitki, porofiia in zaročna naznanila v veliki izbdr: in vseh m%ift oblikah, plesne vsporede, osmrtnice itd. itd.
Jhajfetti^^ ln vse potrebe šolske tiskovine
v stov.t hrv. in ital. jeziku za Goriško in Istro, nadalje za izdelovanje uradnih zavitkov [kuvertJ v različnih
oblikah in kakovostih.
%
Velika zaloga izgotovljenih tiskovin
za c. kr. okrajna glavarstva, županstva, sodnije, notarje, šolske, cerkvene in druge urade.
tf
V naši založbi imamo te-Ie časopisa:
,,Sočatf, celoletna naročnina stane gld. S'—> izhaja dvakrat na teden. — »Primorec", celoletna naročnina stane gld. 1*20$
izhaja trikrat mesečno, n;i osnrh straneh. — »Adriatisehe Postte$ list, kateremu je namen proučevati druge narode in
višje kroge o naših razmerah, celoletna naročnina stane gld. 2,—$ polletna gld. f'20. — »Slovanska knjižnica", izhaja
6. leto ter je izšlo do sedaj 88 snopičev najrazličneje vsebine, celoletna naročnina stane gld. /'SO,
SalfMfba Imiftnipa" 79 nilraelo IzI"M* ^ nedoločenih rokih. I. knjig« „0 trn i«nsk«", novele in črtice. „OdlUII5Kd KHjMlllbd Ld UUIdblB Splsal Pr> eoTekar, je izSia 1. 1897. Stane a po§tnino vred gld. WO.
V teku jednega meseca izide H. knjiga, katera prinese Šekšpirovo žaloigro „HAMLET". ¦— Pripravljeno je jako interesantno gradivo za III. knjigo.
„BEH-MIR", roman iz časov Kristusovih.
Mehko vezan gld. 1*30, trdo vezan gld, 1*85 s poštnino. Ker je ta knjiga interesantne vsebine je postalo obče zanimanje tako, da imamo le malo izvodov več v zalogi. Kdor želi še imeti to knjigo, opozarjamo, da si jo za časa omisli.
„Rusko- slovenski slovar in slovnica"
J* Sestavil M. M. Hostnik.
x
Cena mehko vezanemu gld, P SO, trdo vezanemu gld, 1*80, poštnina 10 kr, veš. *"W| J