I ■ ^ i za poduk in kraték ^as. '.f^vìti'-f'-- - Dvanajsti zveiekrf^^S--' ' -ii ' ■•-■i'^-'^:- Q) Književno naznanilo. Po gg. bukvarjih : J. Leonu in E. Lieglu v Ce lovcu; J. Giontinitu, J. Luiherju in M. Oerberju v Ljubljani; K. Sobarju v Gorici; J. Tarmonu v Celju; Pr. Lejrerju v Mariboru; J. Schimpfu vTerstn; J. Vepusteku v Novem mestu in J.Kešu v Kranju se dobivajo aledeče družbiue bukve: gld. kr. 1. Slovenske veccruice i. in 2. zvezek vkup 186O ~ 30 2- „ „ 3. zvezek 1861 . . . — 20 3- „ „ 4. zvezek 18G1 . . . — 20 4. Zgodbe sv. pisma starega zakona 18G0 . . _ 40 ^ „ novega zakona 18G0 . . — 40 Ö- Marije rožen CVCl. Molitevnc bukve s premiš-Ijevanjcm v pocešenjc narsvotojšili sere Jezusa in Marije............. <50 7. Honibertovc resnice sv. vei-e v nreinišlievanic , 1859 ....................1 _ 8. Sola vesela lcj)ega i»cl,ja. z napevi vred .. — u 9. Pesmarica za SoIo in Jom. z napevi vred . — .10. Božidar. Pnpovest za mladost ■....... 11. Elizabela ali pregnanci v Sibiriji. Povest za mlade in odraSčone ljudi ......— 15 12. Ogledalo cednosli v povcslili......— 20 13. Kraljedvorski rokopis, poslovenil Pr. Levstik — 10 14. Zgodbe sv. cerkve. Spisal A. Lesar 1863 . — 40 16. Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov 1863. Spisal J. Cigler . . — 36 16. Jezus Kristus ■devicam svojim nevestam na serco govori itd. 1864. Spisal A. Lesar . . . _ 30 17. Hudo bl-ezno ali gozdnarjev rejenee. Povest za mlade in odriiščene ljudi 1864. Sj)isal Kr. 1^'j'ivüc.............. 1Ö. Juri Kozjak, slovenski janičar. Povest iz XV. stoletja. 1864. Spisal J. Jurčič . . . . _ 36 o. jeceniice poduk in^ kräieii: čas. Xa sTitlo diije ilriižltii nv. MuIiui'm. i » / livaiiiijsli zvezek. -" / iliiviilj(>iiji-ni visokiiì'Hiit. KorSkei;!! knezunkiilij.stvii. V (',Kl.OV(U; ISU5. Niitimiil .1, ltla/.iiik v Ljuliljiiiii, ■ ä-'r ■ m ft v- irv'''^- . ; A' - ' l BS-' , Jr, - " ♦ l'SjArR^f' t.. : r - -v Spomini starega Slovenca ali Čertice iz mojega življenja. (Spisal Alldrrj Pnjk, bivni »vstrijitki iii iVunniHki vnjSiik, vojni vjdxük na 1'Vancuskcni in Kiiükinn oli N:i]iuk-iiniivi-iii l'nsu.) I. Kako sem nosil študentovsko in kako sem jo spremenil v vojaško suknjo. »eiii se leta 1789 na Hudem pri Ziilièiiii na Dolonskem. Sosuilje kmetje so nic imein) vali iu klieali za Jakševega Andrej«M«a, v kersl-nih bukvah pa sem bi »apiüan za Andreja Pajka. Moj oče in moja mati sicer nista bila boj^ata, na vondar Se precej premožna; jaz sem jima bil pervi Ijubček izmed devetero otrók. I Iteli so iz mene narediti gos^)oda; zato so me poslali v šolo; toda gola denar požn-a, kakor ])ravi pregovor; moji starSi pa niso radi za-me denarjev trosili. Zato sem moral «e v tretji razred (klas) bos v šob) hoditi. Leta 1807 sem bil v štertem i-azredii v Ljnbljani [)od i^oKpodom Kersnikom; ta učenik so mi i)i]i mij jubši izmed vseh. V ti^j noli sem doljil nekaj za-Ktopnosti in učenosti, dol)il sem |iravo vi^seijif do uka, zlasti di) liitinskih Sol. Stopil sem iulo potluj v „]»arvo," kakiir smo imenovali laéns porvi latinsko Holo. Ali nt-kaj meje bn-z ]irenelianju ji-illo in grizlo, 1* Nobenemu mladenßu ni namreč po volji, .iko vidi, dsi so njegovi tovarši boljo in lepsc oblečeni, kakor on sum, tembolj ako ne samo nima dubre obleke, ampak ima celò slabo. Bilo nic jc sram v lepi beli Ljubljani, med lepo oblečenimi sinovi premožnih in oSabnih Gorencev in med tenkimi nilaclenči bogate gospode študirati — mene ubozega Dolenca v pono-Hcneni opravku. Kaj si izmisli brihtnoglavoi; Andrejci-k Pajk iz iludega doma ?! Djal sem sam pri sebi: „iJa bi te — jaz nisem za Ljubljano. Pobral bom svoja kupita, mala in velika, vso vkup bom zadel na ramo in liajdi v ponižno Novo mesto študirat na dolensko stran ; tam bom ložo živel ; gotovo niso tako nališpani in nasu-kaiii, kakor v Ljubljani. Novo mesto bo bolje prL-slovalo moji obleki." — Kakor namenil, tako storil. Proicl sem dobra spričevala od jiervo latinske šiil« i/, iilagili rok gospoda — Valentina Vodnika, ktfiroga pa taóas nisem poznal še, da bodo kedaj imeli tako imenitnost med-Slovcnci, kakor slišim, da SIJ Jim dan danes skaziije. Da je mož slovenski pevec, tega še menda vedel nisem. Pa prav je, ljubi moji rojaki, da ga častite moža, on je liil dober gospod, — e malo je tacili! V Novem mestu so me pati-r iircfekt Gratus Mavermajer ratlovoljno vzeli v drugo šfdo. Dobil sem ])ri |)eku na oglu velicega terga življenje in stanovanje za tó, da sem učil nekega malega porednega l'etra in neko llarijico brati in pisati. Oh dobro mi c bilo zares, živel sem brez skerlii. Pa tisto, kar v lidi r.juliljani, gonilo me je tudi tuk.-ij : noijenega u-ajearja ni bihi v žepu, zató slalio uljlačilo na te-esu, od doma pa čisto nič. Prijateljev in znancev sem imel revež tudi malo, izmed teh še eden živi, Kastelee ]io imenu ; dan danes so Dijmušter v neki veliki lari na Dol.-nskem. M..r Iii bil pamet imel, in koliko gn-idii i gren kih dni ne bi bil doživel ! Na LaSkinn .se Ju bila vujska lairas iiuiruo razvnela. Ker je kranjska dožela riuscrla laški, zali'» se jc bilo bati Avstrijanceni za .slam Kranju. Pripravljali so .se na .snvražnika, ktercga .so že za gotuvo prir-a-kcivali, kakor «c jc dalo. Tako snm Lili tudi vrliki štndontjc odbrani v tako imenovani študontovski kor. \'sak , kdor jc količkaj mogel, moral se jo v orožji uriti in učiti, kakor voja.šk novak, vendar idačila ni bilo nobenega za to posiljeno službo. Elisili sem .si zdaj: ,.Kaj bo? Crcvlje bom jiri tem štopicanji in štelovičenji raztergal, dnigili gotovo ne Ijom d'obil. Denarja žo zdaj nimam, pri tej službi tndi ne bt/m nobenega bora zaslužil, kaj bo!?"' Tako sem premišljeval, a predrugačiti si nisem mogel. Kar je, to je, liodc že Bog dal kaj, tako sem se tolažil. Kavno o tem času so nanaglonia začno shajati kompanijc deželnih bramboveev v Novo mesto. novomeški bataljon, šest kom])anij sc jih je sešlo.. samih ])Oštenih Ivranjcev. Med njimi je bilo veliko Višnjanov, mojih iiiranov iz Zatičinc in driizih mojih krajev; znaneev in prijateljev sem imel zdaj več, ko iio|)reil. Kar me na enkrat })usta sreča zadene. Nekova stara baba iz mojega rojstnega kraja jiride k svojemu sinu, tačas vojaku, v Novo mesto gledat, ali je, še tak, kakoršen je t)il, ko je Sel od doma. Gredoč ])a nji lirinese od mojih, kakor .sem že rtdvel, do.s(i premožnih star.iev — Rog jim daj milost svojo ! — jiripomoč v diiarjiii. IMislil bi si častiti brav(;c, da je moralo že, nekaj denarja hiti, saj jc bilo za |)ol lela; ves tačas iiann-eč nisem ga dobil ne boi-iča od doma. Tudi jaz sem tako meni , ali kako sem se pi-estrašil, ko za-gli-ilam — liuzarona! — eelih pi-.tnajst krajcarjt;v ■— nič manj, nič več. (Jodernjaje, gledam veliko kii]irasto |Midii1io z napisom 1;"» kraj<':irjev. ti-ilaj," rekel sem malo nevoljcn, Jiog mi grehe odpusti • - „to ludaj sem prejel od skojiili staršev za celih šest mescev ! Kaj mi jc storiti V Mojo oblačilo jfi na pol raztergano: v orožji pri oddelku štndcntovskcin zastonj črevlje tergati, to mi malo in dosti ne kaže." Zdaj vidim nekaj svojih prijateljev iz Višnjo gore v nekem stanišču za dnarje igrati. ZaCnó me napravljati, da bi šel še jaz. „Ne bodi tako dervén, Andrej ček, ampak pojdi igrat, bodcš dobil Se enkrat toliko, kakor imaš." Jaz pa igranja še nisem bil vajen; moj stan in dnige okoliščine, ktere vsak lahko "ugane, so mi branile se pred prijeti tega posla. Zda ini pa nekaj pravi notri: „Andrejček, le igraj; ka' ée veržes ta debeli denar tjo, za pol leta si ga dobil, pa kakor si prebil pol leta brez n ega, tako boš še pol." Začel sem pošteno delo; bil sem brihtneji od družili. iSreča me je iskala, kakor vsacega, ki na jiervo igni. Nismo dolgo premetavali, ko izpraznim vseni pajdašem žepe in je do suliega oberem. Odnesel som bil deset debelih tridesotakov, to je bilo celili jjct goldinarjev. O veliko veselje za mladega Študenta! Toliko denarja nisem še nikdar imel, do tistega časa. Ni čiulu, fla som si naredil usnjat pas, da bi dr-iiar, ki je v tedanjih okoliščinah veliko težo imel, vecbio pri sobi nosil; zmerom pa Se nisem mogel ])0zabiti, da nisem od doma dobil za pol lota več ko 1/5 krajcarjov. ()o bodo tako Slo, kaj pa bo, jaz ne morem biti brez vsoga denarja. To ni nič, jaz moram svoj stan promeniti, mislim si, da bom imel HO k(»daj toliko penczov ko zdaj. Kaj sklene Jakšov Andrujiiek iz lludi'.gaV -- Nameni »i, nič več brez plačila kakor štuilont sc valliti ^io vojaški. (Irem nekoga dno k bataljonskemu pribočniku (adjiitantu) in ga poprosim: „Ne bi mi li mogli, gospod, kako vojaški) službo nakloniti? V ornžji si-m so nekaj privadil, pisati znam, brati sem že davno /.nal, lil in tu /.nam l.iidi lakó in takó." — (Sosimd nie gledajo ud nog do glave. Meiula sem jim bil že po všeč i, rekli mi niso nič dru/.ega, samo: vsedi se. Dajo mi v roke pero in papir in narekujejo mi hitro en stavek, da bi ridili, kako pisem. Pisal sem, kaisem naglo najlepše mogel. Tudi pisava jim je hila po godu. Poslali s» me k tretji kompaniji Isa per-vega feldvebeljna. Stotnik fiogataj me gledajo kakor gospod pribočnik in prašajo naposled, au si bom upal pisiiti liste za preskerbljevanje vojakov. — „Nc dvomim gospod stotnik! gotovo je bom pisal", odgovonön jaz. „Prav tako moj ljubi!" reče mi gospod. Tako sem postal vojak prostovoljno. Äli prenaglo storjeno, slabo storjeno. n. Služba avstrijska. Zdaj mi djijo lejio, novo suknjo z zelenimi osivi, gosposki klobuček in dolg, pl.iv uopck iz svitlih petelinovih peres na njem, v roko pa lepo gladko ter-stiko za paličico, ^iičcsar nd ni manjkalo, kar dcKa gospoda, kajti tudi v žepu ni bilo prazno. Dajali so mi devet in dvajset krajciirjev na clan. To se mi jc zdelo ne samo zadosti, ampak celò veliko, ker nisem bil vajen denarjev dobivati. Malo in dosti: bilo mi je prav dobro in bil sem sam s seboj in s spremembo svojega^ stami popolnoma zadovoljen. „.Se le čez pol leta bodem star dvajset Int" — mislil sem si tačas — „pa sem že v tako dobri službi ! livala bodi Bogu in moji pameti, ki sta me tako dobro vodila, žo sem feldvebelj avstrijskega cesarja." Plača na dan se mi jo po družili zaslužkih kni:ilo Somnožila tako, da mi je hodilo skoraj več ko gol-inar na dan. To je bilo 1. ISOil. Ugibal sem tedaj v svoji glavi: „Kakor jc moja rojstna Atcvilka srečna de-vetica, ravno tako jc zadnja številka leta, v kterem sem prcmenil svoj stan prav po sreči, tudi srečna devetica." Le stoj Andrejček, po čudnih potih boš Bfi hodil v svojem novem stanu, srera je nestanovitna ! Na nngloma se ie razglasilo: Francozi so na meji. In nismo bili rlolgo v Novem mestu. Knialo Kritlo ukaz, da naj gremo na Ljubljano in od tod na [otranjsko. Pridemo do Razdertega. Tu so nas čakali okopi (šanci), za silo dobro narejeni in namenjeni braniti Francozu, da ne bi prenaglo prilomastil na Kranji«ko. Tu noter tedaj so nas^poteknili, da bi od))ijali Fran- coze, kedar pridejo. Šestna st sto mož in naš pervi iko druzega vojaka pa crtcm in po okolici. Isas batal on je š o v "okope ; ve e bi o nastavljenega v Kazd Cranjce so postavili v najviäi nasip, pa nekaj Ogrov C bilo pri nas. Pripravljali smo zdaj vse, kakor in cjer se je dalo, da Francoza zapodimo, ali mu vsaj ubranimo v sredino naše dežele. Predno smo se še do dobra pripravili, pridejo Francozje. Naš poveljnik, ki bi bil imel pri nas ostati in se z nami braniti do zadnjega moža, — ta nas meni niß tebi nič popusti. Sicer ne sodim, ali je mož iz boječosti pobegnil, ali je imel sam 8el)0 za več vrednega, ko vse nas dnige, ali je morda nkaz dobil od višili : sanió to vem, da je pote jjobral v nevarnosti in v Ljubljano hitel. Drugi dan se začno bojevanje. Za porvega so se streljavkali Francozje in naSi," ki su stali v Kaz-dcrteni', po malih trumah nagajajo si med sclioj iz zatišja. Francozi so tudi nam, ki smo bili na »ancili, niarniktero okroglico na visočino po zraku ponlali. Pobili so jih izmed nas res malo, ker smo bili zavarovani v nasipih, ali marsikoga so ranili. Pa tudi nii jih izza kota nismo ])ri miru pustili, ampak nekteri HO zvernil, zadet od krogle iz naših kammov, da ni vst;il na lom svotu nikdar več. Na krilu, kjcžke krofilie. Kcdar je zagennelo iz njegovega žrela, jiailln jc veliko bolohlačnikov, in vselej sem dobro videl tjekaj. Vendar, ako ima človek, celò v jicrvič, celih pet ur delo pri tacem gromovniku, zai-nn ga UHOsa boleti, ako ni posebno privajen. Jaz sem bil skoraj oglušel, in šc dan danes lui brenči od Icdaj po ušesih. Avstrijska posadka v liazdortom ni mogla lira-niti se proti Francozom. Potegnejo se torej naši vojaki, kar jih ni bilo pri nas v oko])ih, proti Ljubljani nazaj, da bi tam naznanili meSCanom Napoleona. Kas šestnajst sto mož ])a popuste tamk.-ij, da bi se branili in mesto varovali, dokler bi bilo moči. Pa živeža nam niso bili pustili nobenega. V okopih smo imeli le malo, Francozjc pak so nas pritiskali od vseh strani. Pet dni smo stradali ; vs:ik dan lo četertino navadnega dela smo dobivali, vodo pa nismo nobene imeli. Nekteri možjč so bili tako žejni, da so sli pit iz okopov ven k studencu; pa Francozjc so je pograbili in ni jih bilo ve6 k nam. Da-si ravno pa smo pet dni grozno stradali pro-sfaki in častniki (oficirji), zmanjkalo jo peti diin popolnoma vsega, kar ])omaga želodcu v njegovih težavah. Zato so jo moral ))olkovnik ogcrski, ki nam je zajiovedoval, pogoditi z Francozom o udaji. Pogodbo so bili tako naredili, da so se častniki vsi smeli s polkovnikom vred jirosto pomakniti v Ljubljano, nas niže |)a so prodali Francozu, da so sami selje odkupili. Sestradani in suhi ko goba ste bili vi častniki zares, ali lilagor vam, vsa |ietč ste. srečno odnesli d(mui ; mi pak, ki nismo c ruzega storili, kakor to^ kar smo morali, mi smo vse Imjc reči na pleča dobili. — ■ ■ m. Kako so me gnali vjetnika proti Francoskemu. Pisiino smo glodali veselo odhajajoče častnike. „Kaj bode z nami?" to nam je éum'elo po glavi. Nismo dolgo ugibali ; precej smo razvideli svojo osodo. Zapoved nam je priSla od Francozov, da naj grc-mo iz okopov ven v dolino. Potuhnjeno smo gledali, ko so nas po verati na cesti razpostavili, moža k možu. Francoski vojaki, stari vojskarji, vajeni zmage, gledali so zaničljivo na nas premalo izurjene, da-si krepke in zastavne avstrijske vojnike, kakor gloda močneji dei'ek na lulaiie in slabeje svoje verst-nike, ktere jc ravno pometal. Ukažejo nam orožje na kupe položiti pred sé. liadi smo storili tako, saj bi bil vsak rajši kos kruha premlatil z zobmi, kakor pa troje sovražnikov s puško jn sabljo. Lakota je le lakota. Pa Francozom ni bilo zadosti, da smo jim dali orožjn radovoljno iz rok, hoteli so še naše mavhe iz fflcčjo kožn imeti, ki smo je na plečih nosili. Kdor ni imel ni(-csar svojega notri, dal je rad šoto, da mu ni liilo treba ničesar več nositi ; ali kdor jo kaj svo- premoženja imel v njej, ta se jo norad, grozno nerad ločil od svojo mavhe na herlitu. Francozjc pa niso prašali, ali daš rad ali ncr.id, ali boš dal ali bo« iinol; ampak tistemu, ki bi se bil branil, vzoli so Še rajši, ko tistomn, ki jc rad dal, ker so vedeli, da so In polna mošnja tatii boji. .T:i/. som si bil tudi nokaj nahranil, ud ust pri-trrgal. Jeza mo ji« toroj graliil.i, ko som moral glo-•lati, kaku mi I-'riuu'ozjo raavho tcrgajo in mojo premoženje med seboj deli*. C.) ko bi včasi človek vsaj vedel, komu hrani in varuje, kolikrat hi rajüi suni zapravil^ mislil sem si. Prav vesel hi bil, ko bi bil mogel vsacemu eno za uho pritisniti, pa kaj Kcra hotel, samo Bog ! da mi jc unì niso pritisnili, kni- bi mi bili lahko. Bila je na ta dan ravno postna nedelja. Ah žalostna postna nedelja, ko sem moral vjiervič svojo ljubo domačo deželo zapustiti, kjer se govh usmili SI-. Itiigu, Kak je v Visnjigori liiiiló: OIroei SI! milo johi^ajo, Mati-ri' pa ravno tako; Sliiv. vc-fnniico. XU. ZV. 2 ViSnjana ni noben'ga domii, Oh usmili se Boga, itd. Ta popevka je nam bila sosebno zato priložna, ker je bilo pri nas veliko ožcnjcnih brambovcev in pa veliko ViSnj anov. Zapeli smo nektero veselo vojaško, pa moja starà pamet se jih ne domišljaj e več. Jaz sem bil pervi pri veselih, da-si še ne terden, ko drugi; in pa še nekaj mi je bilo, kar me jo prav nt^kaziifga delalo — lase mi je bila jnoja vrof-iiiska bnlfziin lil! moj il rilr-Küii ]>opuliIa, golo bučo sem nosil. O kuku likaznn! Noter do Avgsburgu sem bil golnglav. V. Kako sem zopet v domovino popotoval. Sr: 1(! ko odidomo, premislini Nevcrs. Res sem tam prestal liudo bulozen, ki mi je dolgo lasu vzela; rr-s sc.iii bil tam vc.cidel zapurt, ali 1)olan ali bolcbav : ri!H si> lovarši moji denarja zaslužili, jaz sem liil jia Ae »voji'ga jjojìreJ naiiranjcnega in od ust pritcrgaiu-ga zapravil: t(ida tudi marsiktero urico som imel vciselo, da sem bil kakor ilomä. .Tako rail sem gledal ijotcm, ko sem vstal ud bolezni, vrasili verste fantov in deklet. Sosebno ob nedeljah su s(ì zbirali na gladkem tergii prod cerkvijo lil sv. maši; tam so se radovali in si godce izbirali. e in čakajo. Ta ima vakor naš kranjski vi stoji! ta v okriigu, veliku jih diullo pod pazuhii, ta ima reč, lirns narejene i-itriee in tako dalo; vsakoverstn« gu-sliei! in piščalke sem vidil. 1'ii dva. po tri parn l:iti-tiniiv in di-klet si je izbi-.-iln i-nega gudea. 'lam je diiillal eden, ni.-ili> il.-dje /.iipi-t piskal eden itd., pr:iv veliko ji- iiiln g|i-d:ili in poslušali. \'sak godi-e jt? zagodel eno okroglo, piaèev.-di so vsako s|inili, in se pod milim nebom verteli, da so človeku kar nogo (ul tal silile, ko iili je vidil. Pa venttar smo se mi tujci Sloveni-i mnogo smejati imeli. Zakaj čudni so se nam zdoli fantini, lepi "in dosti čedno opravljeni, pa klobuk in cokljo. — le-tó so nam je kaj smešno zdelo. Tam pred ecrkvijo pred vsem ljudstvom plesati, in še v eokljah, tako nerodnih! Ples so imeli lahek: skačrji) na lahko, s coki ami ropočejo in rajajo do mraka: i)f>fl('i ])a so ra/.idejo po kerčmali. l^im se iiapasejo, si knzarfko nalivajo in si napivajo, da jo veselje. Ši'st potov smo storili do mesta Hesansona; (Vz osem dni pa pridemo do Strasburga. Tukaj smo gledali slavni stolp, ki j(? eilen najle]iših na svetu; tudi ura je napravljena na taki visočini, da ling nas varuj. Tiike le lote poinsati ne murcni, zakaj li- niiiim sem Hi'1. Ko »i hotel vse vedeti in vse povedati, nuu-da bi se mi zaletelo. Älalo časa sem bil na Franeoskem, jia srni se ji-zika vendar naučil, in Se zdaj na slare dni rail gledan» frant-nsko gramatiko, da-si me je minilo vse. Dolgo h-t ji' od tedaj, postaral sem se, jia še. ga In mini in govorim za silo. — In jaz sodhii, da se Slo venee vsaeega jezika lahko nauči, bodi si nemški, traneoski ali laški, ako le hoče. Kako je to s slovan skinii jeziki, z jeziki naših bratov, to bom jmvedal o priliki. Zato te njiominjam, mladeneč! za])irii si v spomin Vodnikove besede, ki pravi da ti je „Sloveiieu um dan in da si prebrisane glave." To ])a si za pomni, da se boS trudil, da postaneš res prebrisan, ne pa da bi si samo domišljal, da si, v resnici pa ne ili bil. Toliko mimo grede. V Strasburgu se nisem mogel več uriti v fraii-i-oski besedi, ain]iak privlekel sr^ni svojo neniščinn na dan, ki so mi jo iičcniki v glavo vli-jiiili iiek-režejo nam gumbe ali knote pri hlačah, da smo ji,-morali deržati z rokami iu se tako braniti nismo mogli, in hajdi gnali so nas vse stiri v Vi^jo goro. Tam nam zopet gumbe prisijejo in nas ])Oteni uklenejo. Od tukaj do Ljubljane nas je gnal S parov dva in dva vkup vklenjena neki borič Milia Kondlja in nekteri Višnjani. rcli smo za kratek čas shivenske popevko, pametne in nore, svete, in okroglo; zlasti smo svojim gonjačem v kljubo in v nagajivost peli zabavljièo na Višnjane, kako pcsje meso jcdó: Potokar jo kuzlo zaklal, Višnjanom koline poslal: „Višnjanje glodajte kosti, Potokar nas s kuzlo gosli" itrl. Čez Šmarje smo peli tudi zabavljivo naroilno: («ori ve Hmarji So sami koSarji itil. Nismo bili «lolgo v Ljubljani, l'otegncjn nas v llnrii-o. V («oriei nas zapró v kosamo. Dan na dan lirižeiiM ver in več novakov, rnjjikiiv mojih, ki so jili nabrali in nalovili pr jc liilo nck.ij Ribničanov nicd nami, zapojemo, da bi si otož-nost 1)0 domu pregnali, staro ribniško: Vrfc, vre, vrù, Mi smo Ribničanjc; Po Bvetii smo okol liodili, V nedoljo smo Hoga molili : J)a bi loneev ne pobili. Vr('', vrè, vre, smo Ribničanje. Dve liandi; muKike sto nam godìi in krožili ècz vsa mesta in sicer ena nasdnjo nemško mesto jo bilo na meji v Poljsko stoječi Švibus. V Svibusu sem nekaj ( oživel, če>iar tudi nisem pozabil, in česar ne smem zamolčati ; tukaj sem nam roß dvema rojakoma, Rloveneema, v nobesa ]i»magal. Nikakor majhiui delo. Prisul sem tu s svojimi mojtnii na poglavitno stražo. Postavim stražo pred mestno ječo. Ne vem, k.ij me je gnali>, da sem Sel k jetni- kom. Začnem je preštevati, kakor so ležali na tleh. i^tel sem po slovensko eden, dva, tri . . . kar se mi oglasi v našem jeziku tam v kotu eden in tam zojiet eden. Kajdem tu dva rojaka. Kden je bil iz Trebnjega na Dolenskem doma, eden pa gnriški Slovencc. Oba sta bila vjcta vojaška beguna, na jutrajšni dan na smert obsojena. „Kako, Ijrata! ali se bosta kaj spovedala in zopet seznanila z Bogom na zadnjo um V" i »rasam ju jaz, potem ko smo so marsikaj razgovorili. iečeta mi, da no znata nemško in francosko, pa da bi se rada spovedala. „Jaz sem ja-i »raven, biti vama za tolmača; kakor bosta meni ]ilo naše število žr-. do vojske naraslo, nismo mogli vi-č ]io kim^tih nst:ivljnti se, amp.-ik narr-jnli *) „Kli-ri |i»lk j.' I../" ") „Pulk ilirski, v.-im-. Vi-liranstvu!" smo tabore. Vsako popoldne ob štirih se ustavimo. Naj rajši so nam odbrali taborišče na velicem polji v žitu. Piramide naredimo iz puiek, potem zakričf poveljnik: „Delajte kolibe (barake)." Po dvajset mož prostakov, cn seržant in dva korjjnrala, smo nalomili skupaj drevesnih vej in naredili si stanico in suavnico za eno noč. Zito smo pomendnili in poležali. Po samotni, veliki planjavi pridemo do reke Xe-nicn. Čolni, ki so se vozili z nami in pred nann', naredili scj nam tu z deskami obdan most čez roko. Prekoračimo vodo. „Bof? vč, ali bomo prestopili to reko kedüj nazaj gredé," pravim jaz tudi tukaj bratu. „Niknli!"' odgovori mi brat in res je revež ni prekoračil več. Hili smo nu rusko-poljski zemlji. JMarširali smo zdaj zniironi ob "vodi proti Kovnu. iVIedpotoma smo zvedeli novico, da ne pf>jdeni ])ii-šiljali. Priileiiio v Kovno. Polkovnik .Šniid nas začne zoiiet v ornžji uriti, kakor v Turinu. liilu jo ravin) okiili kresa leta ISJri. Za žarijo smo morali "v orožje sto)jiti in sukati so, da nas je pot oblival, dve uri. Piitom je moral ves polk k čolnom na drln; nusili su prostaki [liškut, nuiko, rajž itil. iz čolnuv na vrejeli za vojsui), moji možj»' pak so imeli poštne vozove spremljati na vse kraje, il.i niso drugi vojaki jemali |ioštiiili konj oil vozov. Imeli smo nekaj več plaeila, z.-itii ker smo veliko tcrpeli in sieer vsak prostak pol franka na dan. Älarsiktiiri je bil prihrani nekaj rabljev, ]ja ne sebi, ampak ruskim knzakuni, kai :or bo bravoc iz naslednjega še razvidih Ali prazno je bilo ujianje, jio ktereni smo mislili, da ostanemo zmircmi na meji v Kuvnii in da ne jjojdemo v sredo sovražnikove dežele. Komaj mesee dni pa smo bili tam. 20. juliju pride povelje, vsi imniarSiramo iz Kovna proti "sredini Knske. " Moji kompaniji je biln iiidoženo, sto voz moke na Vilno transpuriirati. Vsak možje spremljal voz, napreži-n s Stirimi kimji. Kenne za konje medjiotimia nismo druge imoli, kakor •/.>•-liMio erž, ki smo jo kar s jiolja kosili s sabljami ali kosami. Konji, nevajeni irišne kenne in vedno na preženi, eerkali so nam na polu in ecle voznve snm murali tako na cesti puščati brez «nivajev. Vozniki, ki so bili žo iz Pruskega primorani v tako daljo voziti, pi>pustili so konje, voz in vse, in so nam jiobeg nili, kedar je mogel kteri. Na éeli-rti jioslaji že nismo imeli več ko trideset konj /.ivili. Kapitan naš je spoznal, da ni mogoče mu muko pripra viti v Vilno, zato so pogodi s pekom v Kviji in mu ju proda. V Vilno prištHlši najdenwi zopet svoje tovarše, ves ]»olk in zvemo, da je bil Napoleon pred štirnaj-stimi dnevi tid^aj. V Vilni ostane ves polk samo trinajst dni, potem jia se pomakne dalje v Minski. Tukaj ]>ride povelje, da od zadnje straže, to jo našega ])olka, ostane • en'majiM-, en lajtnnnt in en korporal v mestu, polk jia gre dalj(5 v Borisovo, nii reki liurezini. in ravno mene je zadelo, da sem ostal v Jlinske.ni. ( )]iravka sr-ni inufl vi-likn; zaklepal si-m magaeino in ključi-branil. ^leslo je. bilo vi-čidci zapuSči.-no. V jireil-ni'-stjih ji^ liilo veliko vojakov |io stanovanji, zlasti biileliniii, in jaz som jim i)nfi vsega prirskorlieli. I'i-sanja sem imel veliko. S|ial si-in liodil v staroversko Sluv. vu£i-ruivi!, Xil. kvuk. ü cerkev, kjer je bilo veliko kupov usnja, od Rusov popugčenega, naloženo v skladavnice. Tu moram bravcu še povedati izgled tedajlnje rnskc neusmiljenosti v kaznovanji. Zvedeli smo v Minskem, da bode sedem ruskih kmetov usmertenih, ker so svojega gospoda grajščaka in njegovo ženo neusmiljeno umorili in grajsčino požgali. Hotel sem tudi jaz viditi morstvo po ruski šegi in postavi in sem šel gledat. Zunaj mesta vidim vzvišen prostor — kakor brez strehe "kočo, z zemljo nasuto. — Na tiiiu prostoru je molel steber proti nebu, zraven stebra pa jo bil volik mesarski pioli. Na to vzvišeno mosto seje prišlo po nai)ravljenibervi. Tik zraven so stille vislice in prect^j globoka, z drevami obložena jama. Najpervo jjripeljejo dva kmeta. Stopita na nasuto vzvišonino, pripogncta se do zemlje in vzameta slovo od okrog stoječih. Beriči jima srajce iztergajo, objanicta stebor, roke jima zveSicjo, ter zvezane na kljuko pri stebru obesijo, tako visoko, da sta komaj na perstih stala. Dva pa dva beriča sta začela zdaj udntiiiti s šibami in sta tepla tako dolgo, da sta jima herbet in rel>ra razcepila. To je bilo kervi! ISesli so ju na pol mertva proč. „Taka je torej moskovska šega? Bog nas varuj!" rekel sem sam pri sebi in vidil sem druga dva gnati na vzvišeni kraj. Vlcže se eden na ploh, gerdogled kmečki rabelj zavzdigne mcsarico in daleč je glava odletela. Drugemu se je ravno tako zgodilo in oba so nesli za roke in pete v jamo na derva in djali še glavi k truplom. Germado prižgi'» in derva so gorele zmironi bolj v jamo, tnipli sto zginili v žerjavici. Potem šc z druzinia dvoma ravno tako storó, samo da so brezglavno mertvo truplo HC na deset kosov razmesarili. Strašno pa resnično! Poslednjega su obesili na vislice. — Vt'7. nekaj dni mi jo bilo zapovedano vse vojake., ki Ro bili toliko zdravi, da so mogli puške nositi, na vi'lik«uu torgu v versio postaviti. Zberem toroj ozdravele in jo ženem na tei'g. Imel sem vsako- verstne ljudi vsakovcrstnih regimentov, pa večidel bo bili Francozje. Ko smo stali v versti, primaràirata dva polka Bavarccv skozi mesto in naravnost dalje v gozd. Kam ti hitč tako naglo? mislili smo si ne-vedé, da gredo v smert. Nam pa zapové major, naj se zopet razidemo, naj se kaj dobro okrepčamo, zvečer pa zopet zberemo. Ker sem imel črcvlje raztcr-gane, grem v staroversko cerkev, od ktcrč sem jaz ključ imel, nabašem si usnja in pri nekem čevljarskem mojstru dobom nove čevlje za-nj. Ključ pa denem v žep in dolgo sem ga no-sil po liuskoui okrog, sam ne vem, /.akaj sem ga bil vtaknil k sebi. Zvečer se snidemo na tergu. Poveljnik nam naznani, da gi-cmo vsi vkup za polkom v Uurisovo. .laz sem bil vesel, da pridem zoj)et k bratu in m-jakoni. iŠe smo stali, ko pride štirnajst mnž iz bližnjega gozda brez orožja, liili so liavarči. Od dveli lopili 1)olkov, ki smo jih tistega jutra vidili, ostalo ju lilo štirnajst oseb, vse dilige so bili v liosti Husi zajeli in potolkli. Slišal sem našega poveljnika kleti: „Bougre ! deux regiments soni pcrdii !" *) Mahnemo jo proti Borisovi. V štirih nuiršili dospcmo do tje in jaz sem bil zopet pri rojakih. IX. Andrej Pajk v ognji pri Borisovi. Bég. Nesrečni prehod čez reko Berezino in kako je on čez prišel. Polnoči jo bilo. Vsi smo bili na nogah, puAke smo imeli prijiravijcno, vse jc bilo vrodjeiio, inarsi- *) Vriig! lU-ii polkn ntii proi'i ktcro serce je glasno tolklo. Vedili smo, da morajo sovražnika čutiti. Tema je bilo, ko so nas postavili na mostu in po grabnih okoli mosta. ^ Jaz sem bil v ■neki kotanji blizo mosta postavljen. Čakali smo dne. Komaj se je zdanilo, razločimo kakor senco veliko množino Rusov. Jamcmo streljati va-nie. Dobro smo merili, za pervega so cepali in umikali se. Mož pri možu so stali nagi na mostu in okrog musta. Kar začno topovi germeti, in goste verste našili so copale ko mulie. Tudi v graben, kjer sem jaz stal, prile-lülft jo ena krogla in več mojih tovaršcv vcrgla za vselej ob tla. Na mostu se naredi živa kopica. Povsod .stok in krič. Že se je most podiral, kanonove krogle so bile že veliko luknjo v zidanih obokih raz-vertiile, večina mojih tovaršev je bila na drugi strani. Tudi jaz moram tje priti, če ne, po meni bo, rekel »(iin in tlerzno sem se plazil po vseh štirih čez ku]) nif-rtvih in pol-živih teles. Frikobacam srečno na drugo stran, ozrem se nazaj in že se je most podiral. Brez roda se pomaknemo v Borisovo nazaj, ali tudi tukaj so bili že Kusi. Vidili smo preobernjene in orojjane vozove. Skozi mesto ni bilo mogoče iti. Skakali smo čez plotove in po vertih v ovinku prišli na cesto proti Smolensku. Od vseh strani so iz gozdov in IZ zakotij prihajali vojaki k nam na cesto. Bila je že čudna mcsanica, in vendar smo šli še le v sovražnikovo deželo. Uro daleč od Borisovega smo slišali za seboj kanonado, ki je tcrpela 5o čez poldan. Pozno naredimo tabor. Jaz zagledam kervavega mladega Poljaka in ga pi-aSam, kako ,jc bilo v bitvi, sodil sem namreč, da pride iz boja, in nisem se motil. Pravil mi je, da ravno takrat,' ko je bil zidani most jjri Bo-rifìDvi razbit, bojevali so so"Piilj;iki in maršal Ney /.a oliranitev dveh drugih ino.^tov, ki so j« bili čez Ilere ■/.ino |ii)Hlavili. Dnign iiiič ua potu pmti Smolensku smo pronn-rili v guzdii. liarak nam ni bilo treba debiti, našli smo že lepe iz IcHcnib desk mircjene, berž ko nn so _ e liili št rusuvski vojaki postavili. Edini tovarš, s cterini sem govoril, bil je ranjeni 1'oljak, kajti ljubega brata sem bil žu izgubil. Upal sem, da pridem k polku in ga tam zopet najdem. Padel je bil drugi sneg verh pervega in mraz je pritiskal. Povsod nas je bilo vse živo, jesti Itak nam je primanjkovalo. Malokdo je in>el kjij :rulia. Kar zagledam prod seboj neznansko trumo Francozov, ki so brez roda derli. od Smolenska doli. Kaj to pomeni? djali smo. Ko smo pa perve sro-»ali in so nam ti povedali, da jc Napoleon pobegnil iz Moskve, (ktero )e ruski gnvernór Kostopčin skrivaj zažgal) in da se vsa vojska od Kusov pojcna vrača domù, ko smo ridili, da nima že skoraj nubedon orožja, nobeden konja in da vse vns in liitf proti Be-rezini, vrezali smo jo se mi nazaj. Zdaj jc navstalo vretjc in razrivanje na cesti, da ne morem povedati, vsak je hotel bcrž dalje priti. Vsak jo stopal na pete svojemu predniku, pa" jo n«j-jevoljen klol, ko mu je zadej tudi eden, po družili ri-njen in suvan, zaletaval so v hcrbct. Vsak jfs bil lačen, telečnjaku smo imeli pa^])raznc. iSlišal sem tu rentačiti »Slovenca, lirovata. Ceha, Poljaka, Ncni-i-a, Francoza, iSpanjolca i. t. d., vsak jc imel le dve tri želje, da bi bcrž naprej jtriSel na jiotu, »la bi kaj jesti dobil in da bi se proti mrazu za varoval. V dveh dneh prilomastimo v Borisovo nazaj. Iskal sem naš polk, da bi braia dobil. Na&el sem majorja in lajtnantii, ki sta si v gnječi pomagovala ilafje, kakor sta mogla in znala. Combien homes voiiH-avczV prasa major lajtnanta; ta mu odmaja z glavo in kažo v vretje. Brala nisem naScl nikoli nikjer. Nikdar veó ga nisem vidil. Bog mu daj lahko počivati v hladni ruski zemlji! Mesto Borisovo je bilo Se bolj zapuščeno, ko sred. Vse je bilo odperto. Jaz stopim v neko ju-ovsko hišo; natlačim si tam polno mavho tobaka, v mali sobici dobom malo kruha, kar mi je bilo najljubše, in vzamem samo dva svilna perta z zlatom m srebrom natkana. Dobil sem bil ravno tisto jutro dva lepa konja; pogernem torej perta po konjskih herbtih iu ju vodim vsacega za eno uzdo. Ker je bil zidan most Cez Bcrczinu pri Borisovi prestreljen, obcrnili smii se na malo cesto na desno roko. Vidil »cm zdaj, kako so jezdcci svoje konje na količke privezovali, žck-zne oklepnike, ostroge, orožje prtič metali in se mešali med nas pešce. V dvtjh urah pridemo do Bcrezine. Kakor so ljudje vidili, da se zdaj pride na most, pritiskali so šo bolj; gnieča je postala taka, da so mene, ki sem s svojima konjema bolj pri kraji hodil, iz verste izrinili in vsft prizadevanje zopet zagozditi se med nje, je bilo zastonj. Pred mostom bcrczinskim je stal majhen gozdič, obrašron mladimi hojami. Zakurim ogenj ; ali mlade in nesirlic hoje niso htele goreti, kakor koli sciii že jaz pihal in si prizadeval. Kadilo se je, do ]ilamena nisem mogel razpihati in če sem količkaj odnehal, jiogasnilo nii je vse. VidivSi, da ni mogoče, popustim kurjavo. Primem zopet svoja konja za uzrlo in grem iz hojevega gozda proti mostu. StraSf-n pogled! Deržaji ob mostu so bili žc ndliimljeui, marsikoga jo vretjc prekucnilo z mosta v globoko vodu. V vodi so se liojovali možj«- in konji z morzlo smrrtjo v valovih; toda malokdo je splaval ven, kdor jc že padci noter, ali kdor sn jn lirez iircmislika sam vergei v vodo, ako čez most ni mogel. Ako bo taka gnječa, nikdar ne Iioni na mo^t prišel, rekel sem sani pri scjbi in som [loskušal «id strani v vorsto priti. Da bi le v sri^lo prišnl, pa som dober, djal som in čakal stiri ure |n-iiike. Ko liko sem _ ili vidil pasti pud nogann' družili in poho-jcnih nik( ar več vstati. Konji in Ijudjč so derli na- prej , kdor je prišel pod noge, tega je imela smert. Truden postanem od dolgega stanja in čakanja, zato se obemem in grem proČ. Ne daleč od moka so stale hiše. TjekaJ peljem koma. Okoli in okoli poslopja je bilo polno vojakov, ki so kakor jaz čakali, da bi prišli na versto. Frivežem žival k plotu, naberem pri hiši nekaj suhega lesa in zakurim ogenj. Preiščem mavho in najdem tobak, ki sem ga bil v Borisovem vzel, pa košček kruha. Poslednjega željno pojém, tobaka pa i)okažem nekaj peres ne daleč sodečim Francozom in berž ga prodam po dva pei-esca za en frank. V naglosti sem bil bogat. Denarjev je bilo dosti, zlasti pri Francozih, ali kaj pomaga denar, če kruha ni. Vso kar je imel, bi bil marsi-kteri dal za košček kruha. Švoj tobak prodajajo sem moško in terdo sedel na raori!'' Meni so je mož smilil in iirusil sem (»ajdaše, da smo mu dali nekoliko, ko jc )ilo kuhano. Nasci sem v Ic Icj kiisi-i luili dolg ženski plaAč, klcrcga smi drugi tlan vcrhu svftjc obleke oliul. J)rugi dan miio sc znpcl v neki hiši grc-li ; ko pa so prišli poljski kmetje in po nas neusmiljeno s palicami prcuiaìiali in zapodili, pumeaamo se zopet na cesto v gnječo. Zdaj prideró sjuuo štirje kozaki na konjili "iz bližnega' gozda. Versta se preterga, nekaj jih je bežalo nazaj, nekaj nas je derlo naprej, nihče pa so ni ustavljal,' ker da-si ravno nas je bilo ko listja in trave, ni nobeden imel niß v roki, vsi Jia smo bili oslabljeni kakor otroci. Jaz prisopem komaj |tìo neko hiše. Jlila je polna Francozov, tako natlačena, da še noter nisem mogel. „Hortoz-vous, le kosaks sont ici," *) zakričim jaz na pragu. Vse vre ven, na enkrat je bila hiSa "prazna, jaz pa padem pri steni na slamo ter se ne moi-em nič premakniti. !Močno zbolim tistu noč. Kmet me je rad imel, ker sem nm hišo izpraznil francoskih peŠljiveev in ker sem kakor Slovan lahki i zu silo ž »ji™ govoril. Drugo jutro ik! morem vstati. Kmet jo imel usmiljenje z nienoj. J{a/.delim .svoje premoženje, kar sem imel v mošnji, hišnim ljudem, uro pa dam gospodarju sjiravit. 1'reci'j jiotcm pri dejo niski vojaki, slečejo me in vsega pnüsßfjo. Kar selil še denarja imel, vzeli so mi ti, razun dveh cekinov, ki sta bila v ]ireruzanih luknjah mojega jilašča. Ležal sem do svetega večera. (Jospodar, dober katoličan, dil mi molek, ila Iii roženkranec molil, in razveselilo me je ti> tako, da sem mu dal en cekin. 1'rinese mi zato žganja. Pil sem ga po malih požir-kih. Ker sem l)il od same slabosti bolan, okrepčal sem se tako, da sem žc po božičnem dnevi, ko je en Saks k meni prišel, mogel zopet dalje iti. Gospodar mi je vse nazaj silil; toda vzel sem samo uro, druzega nisem maral. Zdaj sva ]iotovala s iSaksom sama. ("udii se mi jo, kako se zmenim ž njim Nem ueni, s Francozom, Poljakom in llusoiii. J/.praaeval mi: je vsakoversliii! reči, da-si nivno je bil ves nad ložeu kakor jaz. Z vzdihljeji sirm mu jiravil od Slov. vecfiriiiff. XJI. zv. svoje ljube daljne slovenske domovine, on meni od svojih ljubih. Do večera dospeva v veliko litovsko vas. Prosiva prenočišča, pa strahonia so naji odganjali in pravili nama, da pride čez noč veliko Rusov na stanovanje. Ako najdejo, da francoske vojake prenočujemo, zažgo nam vas, rekli so nama. .Star mož se naji tolikanj usmili, da naji zapre v svinski hlev k prešičem. Stori se noč. Slišiva, da so prišli Rusi v vas. Strašno je bilo merzlo v hlevu. Tresla sva se za umreti. Ganiti se nisva upala, ker prašiča je gerdo zukruliiii, čc sva se kaj premikala. iButi se je nama bilo, da ne bi po tem groznem rcnčanji prasičinem Husi pogledali, Icaj jo v hlevu. Lahko umeš, ljubi bravec, da je bila noč grozovito dolga. Proti dnevu su Rusi z bobnanjem, hrupom in hrumom iz vasi po-bero; posloviva se mi dva od ncgostoljubne hude prašiče in greva iz svinjaka. Bila sva vsa terda od mraza, da sva komaj prestopala. Pobirala sva po tleh drobtinc in skorjice kruha, ki so Je bili rusKi vojaki raztrcsli. Stai-i Litovec, ki je bil naji v svinjak dal, pcije naji v hišo, da sva se malo pogrela. Ko sva si toliko opomogla na gorkcm, da nisva z zobmi klepetala iii trc]ictala, napotila sva sc zopet dalje. Iz hiše sto])ivši sem vidil mlado deklico, ki je kuhan krompir lupila ali utajila, kakor Gorenei pravijo. Skočim tje in zagrabim za obličnice, ki je je po tleh metala in Je slastno pojedani. Dcklica vi-divši najino rcvšino m lakoto^ začne jokati. Povsod »o dobroscrčui ljudje! Da nama vsai-enui tri gorku krompirje. Ivaktivo vosclje, ko sem zopet enkrat kaj kuhanega v usta založil! Hvaležen sem jej bil bolj", ko bi mi dala kujio zlata. Kako so ine kozaki yjeli, kako me je pa dober oficir kozaškega jetništva oprostil, in kako sem postal prostovoljen jetnik na Litvi. Piitov.ilii sva i5 Saksoiii duljo. Bila sva zdaj na pruskem Litovskciu. ki je jia lulo polno Jiusuv. 1'roti vef-oru naji ssagieilajo trije koxaki na konjili iii |ni--ci'j dirjajo pmti nama. „Zdaj ju po nama," rekel mi j»- Saks in /a»-t'l bežati. „Nc bodi neumen prijateljrci-cni mu jaz. „Konjem ne utečevu, ko Ijì So t.-iku spučiU bila, nikar ko sva vsa zdelana in truibia!" Precej so bili pri nama. .laz , ki nisem lioli'l bežati, nisem bil tako te.pen, čenivno so tudi meni dali „palku kuSat." Saksa jiak, ki jo bolel uteči, tepli so ti trijo sirovi sinovi ])uslin(j tako, il;i .so majhno živej^a pustili. Obii jireiScijo, ali luniva kaj niivecv in ker nisva imela razun moje uro nič, bilii sva še bolj tepeiia. H sulicami naji suvajo ìsenó nas v bližnjo vas. Ki-r so virlili, ibi nt! mon va buditi, z;ipovedó tu nekemu knietu, da naiu-ey-.e ilva konja. Med lem kn jo ;(;iis]iodar napre^^al, dovolili so nama v liišo sto|)iti na ^ork'i, (!os|infliiija, dobra i^.cna, d:i nama malo kruba, klerejja sva lakotnu po^ollniln. Na sani nisem uidk«'! /.b'sti, ker sem bil ves mriiza trni. I'a ne, d:i bi mi bil Uozak pomagal, šcštoknil nie je s sabljinim méiiikom s l.-iko si o v /.atilnik, da sem se zvernil |io vo/.u in ila mi je um in pamet za nekaj Casa prešla. Litovski kmet požene svoje raalc konje in cferéali smo po sanincii, da so nas kozaki komaj rlohajali. Okoli polnočne ure pridemo do ruskega tabora. Bilo je tukaj neštcvilno ognjev. Zmeßcjo na i s sani in kozaki so naji gnali mimo več kozaški i trum, ki so nama groze palice kazali rekši: „Vidiš trancoskago smirdulaka!" Pripcljojo naji do stranskega ognja, kjer jt; sedel ruski oficir med množino druzih vojnikov. lìil je jjrijaznega obraza in divjim tovaršcm či-sto iiiù ]iudubcn. Ogovori naji po ncmSki: „Kdo sta?« Moj tovarS reče : „Jaz sem Saks, gospod oficir." „Ti si pa Francoz," reče častnik meni. „Nisem, gospod," — odgovorim — „jaz sem Jlirec, Avstrijan. Posiljen sem moral na Rusko." Na tó nu! pogleda gospod z Ijistrim očesom, vidilo so jc, da mi no verjame. Da bi mn doka/al, da resnico govorini, pokažem mu latinsko šolskn spričevalo i/. Novega mesta. Ko so me nann-eč kn-zaki preiskovali, vergli so bili zaničljivo la jiapir proč; jaz pak sem sts stegnil in ga bil znjict poltra!, iu glej : rešil mo jc zdaj kozaškega jetništva. Gospod pregleda namreč moje spričevalo, ter praša : „Od kod si domii?" Vidil sem, da mo skuša in sem moško odgovoril: „Iz Kranjskega!^ Uli mi spričevalo nazaj in reče : „l'ojta v bdžjem iineini, kamor liočcta." Lepil SP mu z:ilivaliva in prccej se na]iotiv:i |io sledu nazaj. Ivn/aki naji sicer gerdn gled.njn viilivši, d:i. sva |iri>st:i, vendai' nubeilen se ni ii]ial nama kaj /.aleg.n sturiti, ker sn slišali, da je naji častnik spustil. Nekoliko ea.sa sva so sledila pn snegu, kod so luiji tirali. Kiiialo pa je burja sneg taku čez put za-ijiedla, da se ni ])Oziiala iioliouii steza, nnljen sled. Šla sva s »Saksoiii vse vjjrek, Neved«' kam greva, sva zašla zopet v Litovsko. Proti jutru prideva v neko vas. ( ireva v jiorvo hišo, da bi si kaj jesti izprosila ; pa gospodar se zadere, nad nama: „Kk lauko! — ]iolienta se!" in ko sva oprezovala, naji meni nie ti'bi nič za/.enó ven. Havno to se nama jjri drugi hiši zgodi in jio vsi vasi. Rog PO usmili, menda nisem več èlovek, javkal som jaz, truden da nisem že mogel nič. Litovei so se namreč bali, da ne bi Jiusi prišli in jini vasi požgali, ko bi naji našli notri. Že je bila tema, ko ])rideva v drugo vas. ,;Jaz bom umeri," reèe Saks. ,.Jaz tudi pol dneva ne morem ve« hoditi," pravim jaz. Zmeniva so torej, da bova po sili v pervi hiéi listala, ako naji ven veržejo, pa spet nazaj pojdeva. Trideva rez prag v izlio in najdcva veliko družino zlasti dosti žensk. Saks sc vležo na klop, jaz ]ia md klop. Litovei naji gledajo in smiliva sc jima, lili so boljši ljudje ko v pervi vasi. Neka mala de-kliea zagleda moj zlati perstan, kterega kozaki niso liili iijiazili inknže na-n| : „Mafaj šiedo!" .laz snamem sviij perstan in ga poitarim delilini. S tem sem se. jim prikii]iil in imeli so usmiljenje; z nama. In saj ne Ili iiili ljudje, kn bi se jim ne smilil človek osnmji-ne obleke, skoijastega obraza, sežganih la&, suh dii kosti, h!veè.i5 so kožo, ozeblili in ne|)ogloduo židjastih Miig, kakiiršna sva bila midva. Dala sva ijuili'm razumeli, da nama ni moč ne onega koraka sturili, in da bi r.ula tu ustala. Hišni gospodar po-kliée vankega župana, ki ji> pn sreči malo nemftko znal, da simi se |iiigiivorili, ml kod sva do]n;t, in da ne m merliča v rakev (triigo) denej« in predno ga v grob pogreznejo, imljiibijo ga vsi znanci in sm-od-niki 6e enkrat. Keiiar ga v grob devlji-jo, hodi siva stara ženska meri Ijiidstviun okrog iii vpije nekaj čudnih bivsedi, togrebuiki vpijejo ž njo in jokajo. Vso ljudstvo jiojc z duhovnikom Davitlove psalmc. Prišcdši domii, donejo razmesarjenega vola v velik kotel kuhat in jiriilciiejo čez nekaj rasa iu kislefja zelja k mesu. Pokličejo vso vas na gustarijo. Vsak vaščan prinese stolček seboj in jio v erst! su v hiši vsedejo sosedje. Po dolgih stoléh razložijo potem mesa in Kolja, zraven velikanske erženo hlebu in žlii-e. Nožek pa mora vsak seboj prinesti. Za pijačo imajo ižganje, gospodinja pa še posebej deli d(jma napravljenega piva (pira), kolikor ga kdo hoče. Med prazniki imajo voliki [letek za največi dan v letu. O kresu, o božiču in o veliki noči tri dni ne delajo nič. To dni gredo vaški možje od hiše do hiše. Gospodinja jih pri vsaki hiši že pri vratili z žganjem čaka, gos]iodar pa pri mizi z domačim pivom in kruhom. Pijó in pomenkovajo se. dolgo. Primeri se tudi včasi ob taeih prilikah, da se kdo jire-])ije. Vendar se nikdar no sliši o kaccm tci)cžu in o druzih sirovostih, kise — Bog pomagaj! — skoraj zmirom godè jìri nas, kjer si ljudje prcetj v laso silijo, ako so Ic malo vina vidifi. Pijanim lantinom sem jaz inarsikakn kranjsko nagajivo šalo napravil, da so so drugi smejali. Vendar nikdar mi ni nobeden zameril. Ljudje tam razumejo šalo in so ne prepirajo radi. Tudi dehmii so tako, da naj so skrije marsiktnri nariiil [ired n imi. Ženske po zimi volno pri])ravlja o za prejo, deklieo tkajo, moški pa v stojio Jieljejo," ta se sukno naroili. Matere in ličei-e vzemó boljšo volno proč, ])obarvajii jo in stkajo si jiisana nedeljska obla čila. Za ol)leko so torej' doma jireskerbd, ni jim treiia denarja izdajati. ^'Haki moški si naredi V,> ])a-ruv opank na leto. l'o letu dene namreč lipovega lubja pod streho, da si: jmsiisi; jiri zimi ga zmoči, sjilete koške, na nnp', prevh-ee je po zimi s snknoni, pil h'lu s pl.-itnom, ter ])ri(lerlm(! to na nogo z mot-vozjo in nikdar ga no zebe. Ker jo tam mraz veliko hujši ko ])ri nas, ozebli bi vsi, ko bi tacega obutala ne imeli. Ker torej denarja ne potrebujejo, ga tudi malo imajo in malo dobodo. Za voz erži, ki smo jo v mesto Tilzit peljali, dobili smo lajto soli. Na potu nismo zapravili nič, ker smo po litovsko imeli seboj suho gosje meso in kruh. Žito smo po letu kosili. Žanjc ga tu nihče ne, ker Se serpov nimajo. Vsaki kosec, ki s spodvezanim kosjem tako maha, da se odkošeno žito na stoječe rahlo naslanja, ima eno žensko za seboj, ki nakošeno žito hitro pobira, k nogam ali pripognjena v ogib stiska in s jireveslom v snope veže. Na ta način se hitro žito pos]jravi v snopje. Tudi kozolcev nimajo, ampak po 10 snopov jKJstavijo čez razbor po koncu. V treh dneh je suho. Dežela je posebno bogata erži, ]išcnicc in ječmena. Mlačba se začne še le po zimi, to je, v septembru in oktobru. Tačas mora vsaki o polnoči vstati in ndatit iti. Vsi enako jedo, vsi enako delajo, moški in ženske. Mlatijo do dne kacih osem nasadov; klasje obračajo v sredo; po ritovji pretepajo nn)žj0, po drugi strani za njimi pa žene. V jutru so gredo jio vsakdanji navadi umit in dolge svoje lase počesat, potem pa ])o druzih delih. Po delu jo čaka tolsto kosilo, ki gti je gospodinja iiripravila. Ljubijo zabeljeno jed. Čeravno niso litovski ]irešiči tako rejcni ko" naši, zakoljejo jih pa veliko za dom in ne manjka jim slanine in mesa. Tudi gosi imajo ; v jeseni jih nekaj pokoljejo in po-suSč in imajo vse za domačo reč. Ni jim treba toliko j)ri delu terpeti, kakor pri nas nekteri kmet terpi, zato ker delajo vse polagoma in po lepem redu in pa vsi vso. Jaz sem so vdal v vse, za vsako delo sem prijel, radi so um podučili, kako naj se obračam. Kmalo mo je vsak otrok v vasi poznal in vpil za menoj : „Kndrisos!*' Manjkalo mi ni uičesa, ne jesti ne piti, ne prijatlov. Ali vendar nisem bil zadovoljen, nisem bil srečen, ker .-ipin IjU na tujem, ilaleò daleč pmč uil ljube domovine. Kdor pravi, da Je človek povsod doma, kjer se dobro inisi, ta so moti ali pa serca nima. Kolikokrat sem v večernem mraku s polja vračajo se obmolknil v veseli druščini, ker sem sp domislil na dom! Bodem li še kedaj vidil ljube dole in jarke, kjer stoji očetova hiša, kjer nuiti stanuje z brati in sestrami? Taki vzdililjeji so mi vstajali iz globočine serca in solza za solzo mi je oko zalivala; odgovoriti pa si nisem mogel. Na večer so se valčanje dostiknit zbirali v kaki hiši. Jaz sem šol tudi mód-nje. Igrali so marsikake igre, ali pa so mene iziirascvali, kako jo kaj pri nas, kaki so nasi Ijuujó, naša dežela. Jaz sem pravil na daljnem tujem o lepoti svoje slovenske domovine. XIV. Kako sem se domu vernil. Sklep. Dvajset mesccv je preteklo, kar sem bil na litovskih kmetih. Lahko bi bil ušel in napotil se v il'imovino, ali zastonj bi mi bilo upati brez postavnega ])rivoljeuja, kakor tujee čez tujino romati; veliko dežel me jo ločilo od doma. Moral sem torej ])iičakati, da se sklene mir, da se mi dovoli in od vlado pomaga. V kratkem času, kar sem bil jaz iz Kranjskega |ia do zdaj, bile. so se deržavne i-azmere v Evmjji zelò spremenile. Rusija in njena zima jc bila Napo-lerznil, kakor lisoč iu tisoč mojih lajdasev! lu vendar mi ji- bil večni IJog milostljiv (iremo na Hrauibor, ^larienburg, T);uii-ig, Slari-grail, liendin, Vitcmbnrg (kjskii. Tukaj jo bil trans mrl. razdoljon. Franoozi so so. oiioriiili priiti liajui, i rugi ]iroti M.igiloiiurgu, jaz in on ndail lirov.it |tak sva jo inahala na Vuroon in Draždauo. '1'ukaj som poshufnji donar dnbil. Šla bva jjolom čez Kuliii , 'JVijdico in Prago na Češkem. Od Prage dalje nisem imel nobene dnevne plače in denarja mi je zmanjkalo. V Prayi sva su bila sicer še zglasila, ali rekli so nama gospoda, da francoskim vojnikora nič nc dadó. Jlone je sicer malo j<'/.a zgrabila, češ, ali som jaz kriv, da sem moral na Eusko » Francozi; Bog vč, kako bi bil rad donni oätal! Ali vse to ni nič pomagalo, moral sem molčati. Še enkrat mc jc nadloga pograbila za vrat. Morala sva namreč s llrovatičem prositi in bernjati nd Prage doli po Češkem in čez Htajarsko vsak do svoje domovine in dvajset dni bcraSki posel opravljati. Bilo je 9. marca 181Ö zvečer ko pridem ves razcapan, tniden in lačen donni. Kdo bi popisov.al, kaj sem čutil, ko sem od daleč zagledal svojn mjslni) liišo, ko sem vidil kraj, kjer najdem zopet svoje ljube. Pa ni sreče brez nesreče, ne eno kujiife vesi-lja no dii Bo" piti človeku na tem svetu, da mu ju m; bi namešiU s pelinom in grenkoto. To sem tudi jaz mural skušati in izvéditi. Masel sem namreč očeta — na smertni jiostel i. Komaj so so mc domači v pervem vcselji nagleda i in raz slo])i]i se od mene, vprašajo me," kje jo. Anton, nmj brat. In zo])ct sem jim nuiral lo žalostne reči naznanjati , da jo najberž zmorznil v moskovski ileži.-li. Namesto vesolja jo bil jok v hiši. Dojnači so jokali za Antonom, jaz za očetom, kteri je le šo meno "čakal in ]ioročila žalostne smerli svojega drugega sina, da je potem — umci'1. Sosedjo so se zbirali okoli meno in ]iosluKali mojo pripovedi o strahovitih dogodbali, kterili sem doživel ; najltolj )!i nio jc v]n'aševal žalostni soschI Zupančič, ki je dva sina izgubil tam, moja ])ajilaša. Do pike sem mu moral ])(ive.dati, kako jc jima hudu in kako sem ju na zadnjo vidil. Diibil si-m pii/.ncjc službo v hjubljani pri vnj-neiii koniis:irji 1{:di;irji, vc.ndar xe čr^z fno lr>to ^-n-in dinnii, ]iiitogn)'iii do(i> in se. ožoniiii. Dobim dobro ženico in vzamem hišo pri cesti v najem, kupim vina na upanje in začnem kerčmariti. Imel sem srečo. Začel sera bil tudi barantati z ježicami. Pervo leto sem imel 100 goldinarjev dobička in leto za letom mi je rastcl kapital po sreči. V moji kerčmi je bilo zmirom dosti ljudi. Prijel sem se tudi bčelsirije in nobene kupčije nisem po nesreči začel. Leta 1825 kupim lastno domačijo, sezidam lepo poslopje, ki me je stalo 3300 gold, gotovega denarja. Imel sem sedem otrok. Ker sem se bil sam prepričal, kako dobro jo, če človek kaj ve, dajal sem je v šolo vse do tretjega razreda. Eden jo padel v Komorni kakor vojak, drugi so Se Sivi in so tako in tako preskerbljeni. Po smerli moje žene pa rac e sreča pustila in zdaj stanujem v Zatičini, star, nad ožcn, nimam in ne morem driizega ko bučelc komandirati, ktere so mi na stare dni skoro edino veselje. Ker rad od Ruskega in od Napoleona pripovedujem, jiravijo mi Ijudjó: „stari Kuski." Mislim, da se težko dobi Slovenec take starosti ko jaz, da bil toliko prestal, če mi no zamerite, da se pohvalim. Hlužil sem dva cesarja, dve jet-nifitvi sem prestal, šest in trideset dežel prehodil, tristo sedem in osemdeset maršev premarSiral, neizrečeno moskovsko zimo in lakoto ]n-cstal, trikrat sto tisoč tovaršev in svojc*ga brata na Ruskem pustil na snegu, s sirovim živežem živel, od Kozakov vjct bil: po vsem tem mi je l)il Bog srečo dal in Se "le zd.ij me jc malo degradiral. Imam samo deset krajcarjev na ( an. Delati ne morem, hoditi ne morem, moč me jc zapustila, naduha me duši. In kdo mi j« le slabosti kriv? Kdo drugi, kaknr ti lionaparte Napoleon, moj Mtrah, trepet i-i'le Kvro »u, ki si me no svetu tiral in giniil, ki si miljiini> jmlf v gospouoveiii vinogradu pomoril, praznike odpravljal, papeža preganjal, kralje m oblastnike pod svoje noge spravljal! Zato si pa plačilo dobil, da si na otoku Heleni segnil. Adieu au revoir! Kmalo, kinalo bo prišla bela smert po mé in vidiva se morda v drugič tam, kjer bomo vsi enaki. Ti pa ljubi mladi Slovenec ! čc boš naSel, da so moji spomini dolgočasni in jiomanjkljivi, vodi, da sem je pisal v lest in sedemdesetem letu svojo starosti, m da-si ravno som povedal vse le jjo verini in še veliko izpustil, pisal sem je eno celo zimn, ker moja roka je že okorna. Z liogoni! ---- liana v piisravi. (Prilika, ]iu lir. lioiiarciifiiri Kpisal A. L^sar.) i.fv^^'"'""''» ktoro jcRog v puščiivi poižiljal izracl-sknniii ljudstvu jlnosti. Uno jr> bleščeče, toda tudi slepeče. Ti so njegovemu blesku ne daj zapeljati, da te ne oslepi, ampak predno ga išfieS in spravljaš, vprašaj pametnih ljudi: „Kaj je to?" Odgovor na to vprašanje dajo ti ilaljna manina znamenja. 3. Mana je padala izpod neba. — Tudi vso svetne reči prihajajo od Boga. Bog je vstvaril zemljo ; po njegovem povelji ona rodi toliko različnih reči, toliko sadii, rude, bogastva. Bog jo razne stanove postavil ua svetn; on določuje cesarje, kralje, mogočnjake, velikaše, častnike in veličastvo, ktero je obdaja; on vredujo tudi niže stanove ter jim daje podporo v nizkosti. — Bog jo stvarnik vsega veselja na svetu, in da je moreš vživati, dal ti e telo s jio-čutki in dušo z zmožnostmi. Kesnica, (ia nam vse prihaja od Bogd, nas vodi do n.aslednje: 1'ri stvar-jenji in deljenji svetnih reči inui Bog švo o namene, po ktorih smo dolžni ravnati se. Iz sveti i namenov nam je nektere prepovedal, nektere pa pripustil zmči-no in o pravem času vživati. Odgovor bomo tedaj dii-jali od vživanja svetnega blaga. Nikdar torej ne misli, daje kaj tvojega, Bog jo vsemu gospod, ti pa si le njegov hišnik. Lo po božji volji si pridobivaj, TŽivaj in obračaj božjo stvari. 4. Mana je bilo sila majheno zernje; — v tem ti jo kaj lepa podoba, kako malo da je vredno vse svetno blagó. Nilsar naj te ne moti. Če posvet-njaki drugače sodijo o njem. Pravo ceno mu zveš iz nasledkov. Ozri se le nekoliko po svetu, in km.-ilo boš zapazil in lahko se prepričal, da vse svetno blago in veselje ni v stanu, človeka v resniei srečnega aturiti. fi. Mana je bila minljiva jed, to je, hrana izraelt^ni odloči;na lu na po]iotovanji skoz puščavo, v obljubljeni deželi je niso več prejemali. — Ilavno tako je dano tudi nam svetno blagó h*, za ČJis poto Tanja na tem svetu, po smerti — v večnosti — nas čakajo vse drugačne dobrote, drugačne časti, drugačno veselje; ondi svetne stvari niso več za nas, torej nehajo in bodo odvzete neumnežem, ki so na nje navezovali svoje serce, in tudi modrim, ki so je zaničevali ter obračali le po volji božji. 6. Mana je bila vsacemu odmerjena; mogel si je je sichern izraelec en „g o m o r" *) nabrati na dan. S tem, da bi si je bil kdo več nabral, mu ni bilo nič pomagano, kajti, predno jo je domu prinesel, zginila mu je, kar si je je bil odveč nabral. — Tudi časno blago je nam odmerjeno, vsacemu za potrebo po njegovem stanu. Ako bi se ljurlje dcržali mère, ki jim jo je namenila previdnost božj.i, bilo bi časnega blaga zadosti vsem, nikomur ne bi treba bilo pomanjkanja terpeti. — Toda kaj pa preobilni zakladi tudi pomagajo lakonmiku, skopuliu in odert-niku? Al morda več jedi potrebuje? Aikakor, veli-krat se mu jame še upirati. — (Jemu je častiželjnenm visoka čast in svetna slava? Je li, ko jo doseže, zadovoljnimi in v resniei bolj češčen? Kaj še, večidel le nepiikojniši in sredi svoje vnanje časti še zaničevan. — Kaj posvetnjaku pomaga grefno veselje, kterenm se udaja? .Je li srečnejši in t^rdnejšega zdravja? Jiavno nasproti, in Se m-doižno veselje, litero bi smel vživati, nui ostnipi in okuži tako, da ne mara več ziinj. 7. Kdor je hotel mano vživati, moral je čuti in delati: treba je namreč bilo, pred Hidnčnim vzhodom nabirati jo, jiotem pa mleti, gnesti in peči, da je bil kruh iž nje. — Tudi za svetno blago se moramo truditi. ]{evščiiia, ki izhaja iz lenobe, ni vredna mihivaiija. l)elaj, moli in upaj v Boga, pa ti nc bo manjkalo kndi». „Goiiior" jp bilii mnni, ki ji' tulitiiln S luiilov. 8. Mana je bila strohljiva stvar, in sicer tako, da se je spridila, kdor si je je hotel shraniti za drugi dan, čeS, da mn ne bo treba nabirati je. — Pač primerna podoba, kako malo da je moč zanašati se na svetno blago. Molji, tatjc, o^f^"]» povodenj, mraz in .sto družili nesroč je na svetu, ki je skoraj v hipu pokončajo. Le nespametnež so torej na svoje premoženje in bogastvo zanaša. 9. Mana jo bila pa vendar vòasi ne-strohljiva. O petkih si je jo smol človek nabrati dve meri, in vendar so mu ni spridila, kolikor si je j'e bil nabral za soboto. To pa zato, ker je tako ve-evala božja zapoved. Muzes je bil shranil „gomor" mane še celò v skrinjo mini in spravo, da so jo nesli v obljubljeno deželo v spomin posebne božje dobrote, in ta "mana se nikdar ni spridila. — Obljuij-Ijena dežela in sobotno ])očivanjc ste lepi podobi nebes in večnosti, za kteri se časno blago vendar le da shraniti, tako da nikdar ne strohni. Kar si ga oliernil Hogu na čast, svojemu bližnjemu na korist, hasnili) ti bode na vse večne času v nebesih; kajti spremenil si slrohljivo v nestrohljivo, venljivo v ne-venljivo, časno v večno, svetno v nebeško. Blagor mu, kdor ume to skrivnost. 10. jManaje imela različen okus v ustih različnih ljuc i; nektr-riiii jr- Ijila neslastna in zo-porna, nektorim ])a okusna in ])rijetna. — Tudi časno in svetno blago liode njim, ki ga niso obračali po svetih namenili bo/jih, v večnosti nesterpljiva giijusnba in grenkoba, njim pa, ki so ž njim ravnali po volji božji, v neizrekljivo veselje. ß* m. o toči. (Spisal Fr. Marn.) ga izdelka človeške bistroumnosti in ni je JJ-^kaj bulj ncnuvudiic prikazni v naravi, o kteri ^».'^bi ne bila nied priprostini in nevednim Ijud-7 stvoni zatroricno mnugü krivili misli in slepih vi-až. Kiiko škodljivo pa je to za ljudstvo, ve pač vsak; saj sc žulibog tudi po Slovenskem vseskozi sliši od velikiii, nuirsikterikrat celo groznih nesreč, ki so žalostni nasledki zapeljivili vraž. Vražam vzrok pa jo iskali v ljudski nevednosti. Zatreti so dajo torej hi s paniotnim podučevanjem. Zató, mislim, so zlasti v bukvah društva sv. Moiiorja, ki so naj bolj razširjene mod ])riprostim ljudstvom, kaj potrebni na-toroznanski sesta'v^i, ki ob kratkem in v lahko umevni bfscdi razlagajo bolj čudovite prikazni v naravi. Najbolj mikaven in kakor su mi zdi, tudi najbolj potreben l>a jo poduk o toči; zató mislim ustreči slovenskim bravccm s sledečim svojim spisom. Navadna toča jo kakor grah ali lešnik debela, dostikrat jia veliko df-bi'lcjSi, kakor orehi ali pa še bolj. Iz verjetnih sponičii vi'njo, da so padla točna zerna, ki so teiitala po pid libre, pa tudi Uikili so žu našli, ki so bihi po pet paleev dobola in po 1K do 2(1 lotov težka. V vsaki loči najdeš, ako jo razkru-fiiš, v »redi nuj)rezcnui, ledeno jedro, ki jo navadni Bodri ali babjemu pSenu zelò podobno. Okoli tega jedra bo ledene lege razne debelosti ena verh drugo, med posameznimi legami pa so manje ali vcče raz-pokline, ki so z zrakom napolnjene. Točna zerna HO torej ravno tako sestavljena, kakor pri čebuli vi dite, ako jo prcrežete. Po zunanji podobi pa je tuì-a kaj različna; večidel je sicer okrogla in manj ali bolj gladka, pa vendar dostikrat tudi dolgljata, j.-ijru ali pa hruški podobna in pogosto se najde tudi n)-bata in rogljata. Toča pada le prod ali pa med dežjem, nikdar pa ne po dežji, tudi se nikdar dolgo ne vsiplji', večidel Ic ene minute, malokdaj čctert iirf, dalje pa skoraj nikoli. Vendar se je v tem kratkem času pogosto toliko nasnje, da pokrije zemljo daleč na okrog veft palcev na debelo. Navadno grasi prav nizko, marsikrat se jo že prigodiln, a so Ijuiljč, ki stanujejo po visocili gorah jiod seljnj vidili tisto oblačico, iz ktere sejo vsi]iala toča, ki je po diiliiiali pobila. Vselej, kodar gre toča, tudi germi in treska. V sredi točnih oblakov so vidi neko čudno in hitro gibanje, kakor v mravljišči^ če ga podra^.iš ; in malo prej, preden se vsuje toča, čujc. se nek čuden vriš in Sum, mi pravimo, da v oblačici vre. Hudi vetrovi se dervč sem ter tje, točna zerna se zadevajo eno ob drugo in odtod ta sum in hrum. 1'od večimi fognatimi oblaki pa lotijo majhne belkaste meglico strašno hitro od enega krnja do druzega. Vi*li'ovi verse in tulijo, prah in pesek vzdigovaje, blisk za bliskom šviga iz temnih oblakov, grom Inuji neprenehoma, da Bc razlega na vse kraje. Človek in žival iSče znvetja, groza obhaja oba in glej! se enkrat se posveti iti zadoni in toča se vsuje, — v malo minutah splava veselo upanje obile žetve po vodi. — To so znamenitneje lastnosti toče in pa nekteri pi'ikazki, ki so navadno ž njo združeni. Omenil sem jih ob kratkem, ker so žc vsacemu kolikor toliko znani. Bolj važno pa je vprašanje, zukuj, kdaj in kako so narojajo ona točna zorna, "ki padajo na zomljo. Ali ravno to vprašanje še ni do dobrega dojjnano; učeni sc v toni Se niso zcdinili, oni ra/.lagajo ttičn mnogotero, dasiravno ne veliko različno, .faz vam bom povedal eno na novejih razlag, ki so mi zdi najbolj verjetna, najbolj naravna tako, da upam, dii jo bodo kmali splošno potcrdili. Da pa böte to razlago dobro razumeli, morate se poprej šc marsikaj naučiti. Iz virov ali studencev se steka voda v potoke, iz potokov v reke in iz rek v morje. V morji se zbii-a vsa voda, kar se jc pretaka po božjem svetu. Kako je to, da morje, akoravno mu neprenehoma toliko vode doteka, vendar nič ne naraste, da ne presto])! Bvojili niry in na suho ne vihiri? To boste kmali razumeli. Postavite plitvo skledico, napolnjeno z vodo, na solne.e in za])azili boste, da 1)0 vode od dne do dne manj in da bo naposk'd vsa zginila. Kam neki preide? Vi pravite, da iziihipi ali izpuhti, ali boljo rečeno, spremeni so v hlape ali «ojjarjc. Ti soparji so loži ko zrak, zató kipe iiakviškci in HO razširjajo na vse strani; ker pa nimajo nobene barve, kakur zrak in ker so zraku sploli zelò podobni, lic vidimo jih, kakor tudi navadnega zraka ne vidimo. I'a /nabiti kihi neverno /. glavo poiiiaja rekoč: to ni iniigoèe, da Iti toliko vode i/.iiulitbčulkom tako dolgo, dokler se soparji spet ne spremene v vodo; takrat pa razvežejo spi-t tisto gnrkipto, ki so jo poprej odtegnili, in kakor s«! je jtrej v okoliei vse ohladilo, tako se zdaj vse ogreje. Tudi veter pospešuje izhlapenje vode, ker soparji se le takrat n:iglo narejajo , Itedar niso prenagosto, kedar inisijo prostora dovelj. Veter pa odnese vse sopare, berž ko se naredé in tako se lahko hitro razvijajo drugi, ker imajo jirostora dovolj. Da pa voda polagoma tadi takrat izhlapuje, ko je merzlo in nobenega vetra ni, vidite iz tega, da se perilo nekoliko tudi takrat suši. Neprenehoma se tedaj nare-jujo soparji, no le iz morja, ampak tudi iz druzih voda, iz jezer, rek, potokov, studencev in močvirij; tudi zemlja sama in vse rastline vedno sopare izpun-tevajo. Vsi ti soparji se vzdignejo kvisko in so razlezejo po zraku na vse strani. Vendar ne ostanejo dolgo tako, ker se vselej, kakor sem že omenil, kedar jili je veliko na gosto skupaj, da so px-av blizo eden druzegii, spet v vodo spremene , to je, iz nevidnih soparjcv se naredti silo drobni, v sredi z zra-koju napolnjeni mehurčki, ktere pa lahko vidimo, če jili je le vuč skupaj. Äli dobro vidimo, kako se iz kropa, iz vi-očih jedi itd. kadi, pa to ni dim, kar vidimo kvilko ki-pciti, ampak sami zgoščeni soparji. Zavolj velike gorkole se iz krojia toliko hlapov nareja, da so pre-ii.-igoslo, zató ne morejo več nevidljivi ostati, ampak rt|ireiiicnil! se miirajt) v drobno vodno mehurčike. Kakm- liitrti pa viiSu priilcjo, «e bolj razkropé in več |ii'(islor;i. (lobodo, zgiiieju nuAhn očem, ker se spre-iiifiiif' h|)i!( v soparj<\ Siipiiiji pa st! s »niiiiinjajo v vodeno mehurčke luili, akii NC ohlafló, ior nierzlrita ima to posebnost, ila vsakii ri-c skcrci ali zgosti. Ljiidjé in živali tudi Ho|iarjf! i/, ^'nbf! sopejn, a puleti, ko je gorko, jih ni viditi; pii/.iriil |ia se lierž, ko pridejo na mraz. spremeni' v oiiicnjciin mehurčke in mi vidimo, kako sapa i/, na-i grr, kakur pravimo. Ti 1111 Imir-ki pa so tako drobni in lahni, da se l.-iliki) v zraku iibderže, čo jn le količkaj vetra. Se VI-, li.i bi l'iii'gM rtaiiipga taccga mehurčka, ali pa čo Ili jili h> malli skupaj bilo, ne mogli viditi, kakor I Ulli posamesnili zorniis prahu, ki tudi zmiraj plavajo ]»ii /.raku, no vidimo. Ali ko jih veter na tisoče na-iiusn vkup, tedaj jili le predobro vidimo , ker nam zakrivajo druge stvari, laka jo tudi z našimi mo- hurčki, kedar se jih prav veliko vkup nabore, nam zakrivajo tudi bližnje stvari in mi pravimo, da smo v megli. Meglo imenujemo torej veliko množino zgoščenih vodenih soparjev, ki plavajo po zraku nc dalcò nad zemljo. Znano vam je, da se megla vlači iiaj-raji nad rekami, jezeri in močvirji. Zakaj to? I^u tacih krajih so največ soparjev nareja; ko pa bolj merzlo postane, tedaj se voda kaj naglo ohladi in ona ohladi potem tudi soparje, ki plavajo nad njo in ti se potem, kakor smo že čuli, sprcmené v mehurčke, iz kterih jo megla. Kaj jo mogla, zdaj vemo. Kaj pa je oblak? Nič druzcga, ko megla, ki plava zdaj bliže, zdaj dalje, vselej pa dosti daleč nad zemljo; sicer med meglo in med oblakom ni druzcga razločita. Tega se jo lahko prepričali. Večkrat vi dite iz doline, da so verhovi visoeih hribov in goni v oblake zaviti. PraŠajte ])a človeka, ki je bil takrat, ko ste vi vidili, da so so oblaki hriba dotikali na njem, kako je bilo gori, in rekel vam bo, da sn imeli na hrìbu gosto meglo. Ena in ista stvar sn zdi tedaj tistemu, ki je blizo nje, da je mogla, tistemu pa, ki jo od deleč gleda, da jo oblak. Neprenehoma pulit« suparji v višavo. Gori jja jo bolj merzlo, ko pri nas; saj je tudi po gnrali in iiribih merzlejo, ko po dolinah, in verhovi najviših hribov so z večnim snegom pokriti. ViRc ko so vzdigndo soparji, merzleje je, zato so. gori zgosté in mi zagledamo visoko na nebu oblak. Ce se potem ti mehurčki tudi zgosté in eden drugemu približajo, stekajo se v majhne kapljice, več majhnih se sprime v eno večo tsiko, da postane teži od zraka; zdaj jamn padati; ker pa pride iz viSih, torej tudi merzlejih krajev, ohladi soparje krog sebe m se sprijeina ž njimi, tako narašča pad^c zmiraj bolj in bolj, dokler ne priloti na zomlio in mi pravimo da dež grd. Pozimi je zrak zelo ohlajen in mcrzel. Mehurčki ki se pozimi iz sopaijev narodé, ne morejo se v kapljice stekati, ker zavolj prevelicega mraza precej' zmerznejo. Iz vodenih menurčkov se narejajo torej le tenke ledene iglice; zato sneženi oblaki niso iz vodenih mehurčkov, ampak iz samih ledenih iglic sestavljeni. Ko se ti oblaki bolj zgosté, dotikajo se [)osamesnc iglice en.i druge in narejajo se tiste tenke, cpn zvezdice, ktero padajo na zemljo, kedar mi pravimo, da sneg gre. Zavolj prehudega mraza se ne morejo mehurčki v kapljice stekati in inanje kapljice v veče sprije-mati, da bi se tako naredile velike in debele kuplje, ki l)i se potem spremenile v veča ledena zerna; ob kratkem : narediti se more o hudem mrazu le sneg nc pa toča. Ako pa po leti, ko je gorko, oblaki niso previsoko, nc zmerznejo posamesne kapljice, ampak stekajo se v veče in debeleje in ako ta ic debelo kaplje potem naglo zmerznejo, naredi se toča. Da pa voda znierzne, treba je mraza in vendar ne pada toča nikdar po zimi; zakaj ne, to smo žo slišali, ampak le poleti in sicer v največi vročini. Ako hočemo torej napravo točo razjasniti, moramo samo šo dokazati, od kod da ])ridr; po leti toliko mraza v oblake, da voda tako nenavadno zmerzne. Poglejmo še enkrat v točnate oblake! Na poprej se prpprcžc nelio » tenkimi, belkastimi ojlaki, |>oil temi pa sn ne daleč od tal gniicno naglo nako-pic.ijo drugi bolj rumenkasti; aH jia popelnate barve. Cudnn jo, da se ti oblaki ne razftirjjiji) in na okrajih skoraj nič ne naraščajo, le v sredini so gusté in (le-belé. " V sredi »e torej pcmubno naglo soparji spreminjajo iu odtod pride tisto živo gibanje v točnem oiiliiku, kteri) sem v začetku omenil.' Tudi piida tof-a le i/, srede, ob kraji samo dežuje. V sredi torej mora oblak imeti vir ohlnjenja. Po])rej [la sem rekel, da Hoparji ve/.ojo gorkoto, ktero pa ko se v vodne mehurčke spremene, spet razvežejo iu oprosté. Ker se pa v točnatem oblaku soparji grozno hitro spreminjajo, mora se v njem tudi veliko gorkote razviti. Po tem takem bi moralo v točnem oblaku gnrko biti, ne pa taku nierzlo, da bi debele kaplje, ki se narejajo iz majhnih kapljic zmerzovale. Ali vender je tako, ker vsa ta gorkota, ki se razvija v točnatem oblaku spreminja se, kakur uči slaven naravoslovec na Dunaji, v elektriko, ki se potem v blisku in gromu, ti sta gotova spreniljevavca toče, razodeva. Gorkota se spremeni v elektriko, tako nastopi hipoma hud mraz, in debele kaplje se spremi'né v točna zerna, ki pa še potem padajo naraščajo ravno tako, kakor sem pri dežji povedal. Lahko vam je zdaj razumeti, zakaj sc vselej, kedar toča gre, tudi bliska, ker blisk in grom sta le naslednika zračne elektrike, ki se iz gorkote nareja; lahko vam je razumeti, zakaj je pred točo tako vroče, po toči pa tako merzlo: — zato ker s« je toliko gorkote s])remeniIo v elektriko: hihko vam je pa tudi po tem takem razumeti, koliko moči imajo čarobniue ali copernice tlo toče. —»«-- IV. Iskrice. so stavili naši očetjo corkve božje sna visoke gore, ali svoje pohlevne baj-I tic.0 lo spoclej v doline; tako postavimo tudi mi v naših sercih visoko aitar božji, da naj kipi nad vso posvetne misli in želje. — 2. Kdo je povedal mlademu škerjančkii o južnih toplih deželah? Kdo ga mika na jesen tje in mu kažr. pot? — Knako koperni (iloveska duša po nekem kraju, ki jej je šc nepoznan, — pu nebesih; enakii koperni po neumorjočosti, po večni ljubezni! VcH, od kod je to poži-lenje človekovo? — 5J. Mnogokrat pijo bolnik najbritkejfia zdravilu. Njnmu enaki so uni nesrečneži, ki prcnaSajo z neverjetno stanovitnostjo britkosti in težave ; bo nik upu od lioga zdravja, nesrečnik pa spremembe in phi čila! - 4. Ob času viharjev rastejo vsa zelišča najhitreje; tako tudi nase čednosti v borbah in nevar-nostiii. — 5. Milo zvezdice so vidijo iz dna čistega jezera; in enako plava podoba nedolžne duše v očesu. (i. Svetlo solnco nam zjutraj naznanja rumena zarja, in čisto serco nežna mila nuU-čica na obrazu. 7. Bridek sad se zdi oreh unemu, ki vgrizne v njegovo luBčino; ali kako sladko jedro tiči v orehu! — Bridko_ se zdi tudi Človeku živlienje, ki ga Se ne pozna, ali kako prijetno živi, kdor hodi po pravi poti in ohrani čisto serce! 8. Krasno vidimo po sadovnjakih spomladi drevesa oveteti, preden zelené in sad rodijo, (.'vetju dreves so podobne mladenčeve nado in sanje; Bog vari, da ga ne ukanijo. 9. Demant se ob demantu gladi, da dobi svit-lobo, po kteri se odlikuje med vsemi žlahtnimi kamni. — Tako si prilasti mladeneč omiko in blagi značaj le v družbi izobraženih blagih ljudi! — 10. Kako nam gane serce radost nedolžnih otročičev, kterim je obilno navesilo dete Ježuščck na sveti večer božje drevce! Radosti se nam pri tem pogledu serce topil — Ali bratje! mar nismo tudi mi otroci nebeškega očeta? Ali ne naveša njegova roka tudi nam spomladi zemljo s cvetjem, in jeseni s sadjem? — Kje je takrat naša radost, naša hvaležnost? Zakaj smo eden drugemu zavidljivi, zakaj eden drugega čertimo? — J. ii. --»01--- v. Misionarjem v spomin. (Zložil rajni sem. duhoven in bogoslovec g. M. Lo tri C.) Sog nas kliče v daljne daljne kraje; Starsi! dajte svojih sere mu polovico, On pa dui bo enkrat srečnim vam desnico, Ko BC snidemo pred sodnim stolom. Bratje dragi, vi tovarši blagi! Veste! v Kristovera telesu ni ločitve; Naj nas vfžojo vzajemne zmir molitve, Naj se dvigajo k dobrotnemu Očetu. — Idite sinovi, idite tovarši! Luč resnice serčno prižigajte, Oreh, nevednost hrabro preganjajte, 8aj vas enkrat čaka sreča rajska. Ladjicii težko Slg čaka blage teže, Plakajoča plava i)b bregovih, Željno se ozira po sinovih Domovine večne, dedih rajskih. Jezus se sprehaja po zerkalu mirnem, Vas objel bo, ki ste razumeli. Kaj jc: so ločiti odzibnli, l'a iskati duš ženitvi rajski. Unkraj morja trcjiPlajo duSn drago; Z vami bo došlii jim krasna zarja. Ki rodila davno jo Kalvarija, Plača vam in njim — noboAki dom. — ttazglatil J. I.epičnik. *) Tn ]iRSciii ju biln nuüiilii zlnìriiii u ]iriliki, ko ho I. 1864 Rlnvcniiki biigiislovci z Rlitvnnxn.miin iiiiHionnrjcm Fraiin l'irc-cm v Atui