30$
Kedaj je čas za jesensko setev?
Med glavne napake jesenskega obdelovanja njiv se sme pri nas šteti prepozna setev. Vzroki temu so različni: zastareli nazori, navada, neprilično kolobar-jenje in pomanjkanje gnoja in delavnih moči, bodi-si ročnih ali uprežnih ob času setve. O obdelovanji njive, gnojenji itd. nočem tu govoriti, hočem pa razjasniti korist, katero prinese seboj v pravem času obdelana njiva ter mislim, da bodem s tem vendar katerega spreobrnil.
Vsaj ni še sile, pravi marsikateri gospodar, da le še seme ozeleni, pa je dobro. Tako se zamudi teden za tednom ter zgubi čas, v katerem bi se zimsko žito zanioglo Jepo ukrepiti ter postati sigurna podloga dobri žetvi.   Cas zamujen, denar zgubljen!
Ker se navadno rž pred pšenico seje, hočem tudi pisati najprvo o rži. Znano je, da zimsko žito bolje vspeva, ako je bilo v jeseni v suhem času sejano. Pri nas se sme računiti z gotovostjo na suho vreme le v mesecu septembru in največ v začetku septembra. Pa ne samo zato se mora rž poprej sejati, ker ljubi ob času setve suho vreme, ne, tudi zato, ker jesenska rašča odločuje obilost žetve, bodi-si z ozirom na zrna, kakor na slamo. Rž požene stebla največ v jeseni, še celo po gorkih zimah v lepih in zgodnih spomladih naredi rž le malo novih stranskih pogankov ali ste-blov. — Spomladi gre to v kviško, kar je v jeseni pognalo: Toraj, kedorje prepozno sejal, naj se nikar ne čudi, ako ima manj žita kot pridni sosed, koji je v pravem času njivo obdelal. Pri rži tudi gnoj
le malo ali pa skoraj nič ne more nadomestiti, kar se je na času zgubilo.
Nasledek pravočasne, zgodnje setve je tudi globoko in krepko zakoreničenje, vsled tega bolj živahna rašča; dobro ukoreničene rastline premagajo lože mraz, vsaj je znano, da pozno sejana žita najlože poginejo vsled mraza.
Korenine z večimi poganjki in veliko množino li-stovja branijo se tudi lože zimskega mraza. Kolikor močneja je korenina pred zimo, toliko bolj je rastlina osigurjena in prvi pogoj temu je pravočasna, to je, zgodnja setev.
Zgodnja setev je najbolj priporočila vredna v krajih z nemilim, mrzlim in vlažnim podnebjem; tukaj je najboljši svet, kako se pridelek na rži povečati da, da se zgodna setev priporoča.
Se ve da ima zgodnja setev tudi svoje meje ter ne sme biti prezgodnja. V zadnjem slučaju se rastline premočno razvijejo, ter vsled tega čez zimo rade zgnjijejo.   Toraj ima vsaka reč svoj čas!
Na slabi, revni zemlji, kakor tudi v mrzlih legah naj se vedno najprvo seje, ker tukaj rastline za svoj razvitek več časa potrebujejo kot v dobri zemlji in v dobrih legah. Pri nas bode za prvo imenovane zemlje sredi meseca septembra skoraj gotovo najbolj priležen čas. Pri vseh poznih setvah je odvisen pridelek od slučajnega jesenskega vremena, dober kmetovalec pa od slučajev ne sme nikdar odvisen biti.
Toraj k pšenici! — Pšenica zamore se nekoliko pozneje kot rž sejati. Pšenica potrebuje le toliko časa pred zimo, da se dobro zakoreniči, to je, 3 do 4 tedne
najmanj pred zimo. Pšenica se spomladi še precej razraste, predno prične v stible iti, to pa kmeta ne sme zapeljati, da bi pšenico prepozno sejal. Skušnje so pokazale, da pšenica v eni in tisti zemlji toliko slabše obrodi, kolikor bolj pozno je sejana. Opazilo se je tudi, da zgodaj sejana pšenica ne postane tako zelo snetljava kot pozno sejana.
Kar sem v tem članku povedal, velja posebno za kmete, koji žito na krompir sejejo, ti naj se s setvijo posebno podvizajo, celo pa? če je bil prej na njivi pozni krompir.
309