naš tednik LETO XLIII. Številka 23 Cena 8,— šil. CIO din) petek, 7. junija 1991 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Union proizvaja letno 1 mio. hi piva in bo proizvodnjo povečal kmalu na dvojno količino. Tako bo Union 25-krat večji kot Pliberški Sorgendorf, ki pa bi lahko pomenil za Union pomembno postojanko v Avstriji. Bo Steirerbrau pustila Sorgen-dorf na suhem? Ali bo Steirerbrau hotela izpustiti iz rok pivovarno v Sorgendor-fu/Štihu ? To je zdaj očitno bistveno vprašanje, saj sta zdaj stopila na plan vsaj dva interesenta, ki bi želela proizvajati v Sorgendorfu svoje pivo. To sta Union in kakor je slišati tudi Ottakringer. Zelo konkretno se za pivovarno Sorgendorf/Štih zanima ljubljanska pivovarna Union, kjer so imeli pretekli teden prvi pogovor slovenski občinski odborniki. Vsako leto 31. majnika se podalj-®a najemniška pogodba med posestnikom poslopja v Sorgendorfu Snofom Thurnom in Steirerbrau. Letos pogodbe nista odpovedala negrofThurnintudi ne Steirerbrau, karbogotovostorila31.5.1992, saj ilT|a v pogodbi zajamčeno pravico koristjti prostore pivovarne še eno leto- Šele 31. 5. 1992 bi bilo torej Poslopje potem na razpolago — če P' bila Steirerbrau pripravljena, seveda tudi prej. Pivovarna Union je sprejela pretekli torek na pogovor Klub slovenjih občinskih odbornikov, ki je seznanil vodstvo Uniona o možnostih prevzema pivovarne v Sorgen-Porfu/Štihu. Zanimanje Uniona za Sorgendorf je bilo načelno izraženo tedi pri tem pogovoru. Direktor Uniona Mitja Lavrič je dejal, da se Linion zanima za avstrijski trg iz različnih ekonomskih razlogov. Iz tega vidika bi bil prevzem pivovarne v Sorgendorfu vsekakor zanimiv. Klub slovenskih občinskih odpornikov je na pogovoru zastopal Pliberški občinski odbornik Jurij Mandl. Dejal je, da je za pliberško občino nujno ohraniti delovna mesta v Sorgendorfu. „Močno in gospodarsko zdravo podjetje kot je Union pa bi lahko zagotovilo delov- na mesta dolgoročno,“ je izjavil Mandl, ki je še posebej opozoril, da je doslej obratovala pivovarna v Sorgendorfu z dobičkom (pribl. 7 mio. šilingov letno) in da je zaradi tega popolnoma nerazumljivo, da se je Steirerbrau odločila za zaprtje. V prvi reakciji na pripravljenost Uniona, je pliberški župan mag. Raimund Grilc obljubil vso podporo s strani občine, ki bi veljala vsaki resni firmi. Mag. Grilc: „Vsak obrat je v naši občini dobrodošel, v tem primeru pa še posebej, ker bi z Unionom obdržali svojo pivovarno.“ Kanalizacija načelno rešena Vprašanje kanalizacije je načelno rešeno. Dežela, občina Pliberk in fond za vodno gospodarstvo na Dunaju bi pokrili v bistvu največji del izdatkov. Letno pa bi stala kanalizacija potem pivovarno pribl. 800.000,— šilingov. Podpora dežele Deželni finančni referent Rauscher ima v predalu tudi že poseben seznam podpor za novega proizvajalca piva v Sorgendorfu. Ta pa očitno trenutno predvsem velja za Ottakringer, ki naj bi se tudi zanimal za pivovarno Sorgendorf/Štih. Isti seznam podpor bi seveda moral veljati tudi za Union. Je znamka Schloß-Brau le grofova? Znamka Schloß-Brau verjetno niti ni v posesti Steirerbrau. Ko je namreč po vojni Steirerbrau vzel v zakup pivovarno Sorgendorf od grofa Thurna, si v pogodbi ni zagotovila tudi odkupa znamke Schloß-Bräu. Potemtakem bi o njej lahko razpolagal grof Thurn in jo zdaj dal naprej tudi novemu proizvajalcu v Sorgendorfu. Tako bi lahko naprej tekel iz pivovarne tradicionalni pliberški Schloß-Brau. S. K. Pliberški občinski odbornik Jurij Mandl, tajnik KSOO Bernard Sadovnik in globaški odbornik Hubert Dumpelnik Iz desne) so imeli pogovor z vodstvom Uniona oz. direktorjem Mitjem Lavričem (tretji z leve). Na pogovoru je bil prisoten tudi glavni urednik NT Silvo Kumer. Naš tednik je pretekli teden dal pobudo za pogajanja z Unionom. Politika Politika PIŠE TADEJ BRATOK PISMO IZ SLOVENIJE Bo Avstrija prva priznala Slovenijo? Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je takoj po slavnostni otvoritvi Karavanškega predora odhitel na državniški obisk v Belorusko sovjetsko republiko, s katero ima Slovenija že dalj časa prisrčne in diplomatske odnose. Tamkaj se je dogovarjal o povsem konkretnih gospodarskih projektih in ne nazadnje o možnosti, da bi Belorusija med prvimi priznala državo Slovenijo. Na povratku iz Sovjetske zveze se je Peterle mudil še na Dunaju, kjer mu je avstrijski zunanji minister Alois Mock nedvoumno namignil, da bo Republika Avstrija med prvimi, če že ne prva, priznala samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo. Tudi v slovenskem parlamentu vre kot v panju. Poslanci zasedajo in bodo zasedali nenehno do 26. junija, ko bo razglašena slovenska samostojnost. Po tekočem traku sprejemajo osamosvojitvene zakone, a se sem ter tja kaj zatakne. Zlasti opozicija, pri tem mislim na nekdanje komuniste, na Školčeve liberale in Smoletove socialiste, se nenehno zaletava v delo vlade, delo parlamenta in če ne gre drugače, tudi z obstrukcijo ter abstinenco onemogoča delo parlamenta v teh usodnih dneh. Razmere so bile že take, da je moral celo predsednik države Milan Kučan posvariti opozicijo pa tudi vladajoče stranke, naj nehajo z medsebojnim „ravsanjem“ in naj se v tem kratkem času posvetijo tistemu, kar je bistveno — osamosvojitvi. Zlasti veliko kritik je doživel zakon o državljanstvu s strani vseh strank, pa tudi zakon o Narodni banki Slovenije ni bil izjema. Finančni minister Dušan Šešok je v sredo poskrbel za pravcati šok, ko je prostodušno izjavil, da pravo samostojnost predstavlja predvsem finančna neodvisnost, sicer je vse mrtva črka na papirju. Grajal je slovensko valuto, ki da je bojda natisnjena na slabem in nepravem papirju in razgrnil, da ima devizne rezerve le federacija, ne pa Slovenija. Devizne rezerve federacije po njegovem mnenju izginjajo s svetlobno hitrostjo. Skratka, v slovenskem parlamentu delajo poslanci noč in dan ter se prebijajo skozi gore gradiv, predlogov, osnutkov, resolucij in sklepov. Podrobnosti vseh vrst so običajno najpomembnejše. Že filozof Hegel je zatrdil, da se vrag skriva v podrobnostih. Balkan se seseda Medtem preostala Jugoslavija pleše v taktu srbskega kola. Potem ko je Miloševič dobil iz Amerike trdno zagotovilo, da njegov režim ne bo dobil nobene podpore, ako ne bodo spoštovane človeške pravice na Kosovu, je srbsko vodstvo v svoji naduti balka-noidni maniri domala napovedalo Ameriki vojno. Na Kosovu se je nasilje še poostrilo in pričele so padati nove žrtve. Tako so v neki vasi srbski fantalini kot psa s palicami do smrti pobili enajstletnega albanskega dečka, ki je pasel krave. Spet drugje so ubili šoferja albanske narodnosti. Srbski terorizem tudi na Hrvaškem ni počival: srbski specialci so ugrabili štiri hrvaške državljane, v Vukovarju in okolici ponoči odmevajo eksplozije. Val nasilja se je kot metastaza iz Srbije razširil v Sandžak in Črno goro, zlasti v kraje s pretežno muslimanskim prebivalstom. Le vprašanje časa je, kdaj bodo krvavi nemiri izbruhnili tudi v Bosni in Hercegovini. Kot odgovor na poboj Muslimanov v Sandžaku, je Muslimanska demokratska stranka napovedala ustanovitev svoje vojske in zagrozila, da četniki nikoli ne bodo klali Muslimanov, ne v Sandžaku, še manj v Bosni in Hercegovini. Hrvaški predsednik Franjo Tudžman je slavnostno promoviral Hrvaško narodno gardo, sestavljeno iz samih elitnih bojevnikov vseh rodov, kot zametek samostojne hrvaške vojske. Ta čas Tudžmanova armada šteje nekako 80.000 mož in se nenehno povečuje ter oborožuje. Ob tem je zanimivo, da jugoslovanska zvezna armada previdno molči. Nedavni dogodki pod Pohorjem so ji dali misliti, zlasti po tistem, ko je minister Janša ostro zavrnil vrnitev štirih oklepnih vozil, ki so jih pripadniki slovenske vojske zaplenili v mariborski tovarni TAM. Z vse bolj medlim zanimanjem Jugoslavija pričakuje sestanek vseh jugoslovanskih predsednikov v Sarajevu, kjer naj bi še zadnjič skušali obdržati Jugoslavijo kot skupnost med seboj popolnoma samostojnih in neodvisnih držav na predlog bosanskega in makedonskega predsednika. Težko, da bo Miloševič kaj takega privolil, saj pri njem že dolgo ni mogoče govoriti o zdravi pameti. STRAN r) petek, ^ 7. junija 1991 STRAN q petek, vJ 7. junija 1991 Katoliška prosveta iz Št. Jakoba v Rožu vabi na podijsko diskusijo „Kdo naj zastopa koroške Slovence?“ Razpravljata dv. sv. dr. Pavel Apovnik (za NSKS) in dr. Marjan Sturm (za ZSO). Diskusijski vodja bo Peter Fantu r. Čas: 30. junij, ob 20. uri Kraj: farna dvorana v Št. Jakobu v Rožu Minister Streicher odgovoril občinskim odbornikom Zvezni minister za javno gospodarstvo in promet dr. Rudolf Streicher je v zvezi z dvotirno železnico skozi Rož sporočil Klubu slovenskih občinskih odbornikov, da pripravlja kolegij visokošolskih profesorjev študijo o železniški povezavi med Železnim — Gradcem — Celovcem — in državno mejo k Italiji. Študija naj bi bila končana jeseni 1991 in bo osnova za diskusijo o tem vprašanju. V primeru, da bi prišla razširitev železnice skozi Rož v upoštev, bo k diskusiji povabljen tudi Klub slovenskih občinskih odbornikov, tako minister Streicher v svojem pismu. Koroška zveza akademikov vabi na podijski pogovor z univ. doc. dr. Rainerjem Münzom na temo „Ljudsko preseljevanje 2000 - prognoze, strahovi, horor“ Na podijski diskusiji bodo sodelovali: dr. Matevž Grilc, predsednik NSKS, dr. Gerhard Lang, mag. Karl Heinz Ogris, deželni predsednik Avstrijske zveze akademikov. Kdaj: v petek, 7. junija 1991, ob 18. uri Kje: WIFI, 1. nadstr, dvorana 12, Kempfstr. 12 Ernst Filier: „(avno je mirno sožitje“ m Ernst Piller je poslanec SPÖ v državnem zboru in manjšinski govornik svoje stranke, hkrati je predsednik Gradiščanske delavske zbornice; med leti 1982 do 1989, ko je postal poslarfec v Državnem zboru, je bil poslanec y Gradiščanskem deželnem zboru. O manjšinski politiki SPÖ se je s poslancem Pillerjem pogovarjal Rudi Vouk. NT: Kaj je bil vzrok, da Vas je SPÖ imenovala za manjšinskega govornika? Piller: Prihajam z Gradiščanskega, iz dvojezične občine in družine in se že dolgo ukvarjam z manjšinskim vprašanjem. Sam dokaj dobro govorim gradiščansko hrvaško narečje svojega kraja, s knjižno hrvaščino je težje, vendar se pomujam. NT: Kaj so po Vašem mnenju glavne naloge narodnostne politike v naslednjih letih? Piller: Gotovo je glavno, da ohranimo mirno sožitje med narodnimi skupinami, in sicer še posebej z ozirom na nastajanje novih nacionalizmov v naših sosednjih deželah. NT: Bi lahko našteli konkretne točke? Piller: Sem za politiko, kakršno želijo pripadniki narodnih skupin sami. Seveda je pri tem potrebno upoštevati probleme, ki se javno oblikujejo, in med molčečo večino. Če narodna skupina izrabi pravice, je dobro, ne sme pa biti prisiljena, da jih izrabi. S tem se ne zavzemam za asimilacijsko politiko! Nasprotno! „Vse pravice narodnim skupinam,“ je zame samoumevno stališče. Samo prisile ne sme biti! V gradiščanski SPÖ se je razvilo novo gledanje na manjšinsko vprašanje — to lahko verjamete. Bivšemu poslancu Robaku in njegovi skupini so očitali, da so asimilanti. Jaz temu sploh ne oporekam, dokler se zanemarja tudi socialnega vprašanja, ki je bilo v ozadju. Dolgo so pač menili, da je potrebno obvladati predvsem državni jezik, če želi nekdo napredovati. Danes je drugače! Vidimo, da dvojezičnost nobenemu ne škoduje. Ampak če bi rekel starejšim hrvaškim socialistom, da so se asimilirali, bi bili hudi. Zelo pozitivno vlogo na Gradiščanskem igrata radio in televizija; hrvaške oddaje je potrebno izrečno pohvaliti. Tudi kar se tiče gimnazije za Hrvate in Madžare, socialisti nimamo nobenih pomislekov! Vendar mislim, da bi bilo bolj primerno namesto nove gimnazije na obstoječih gimnazijah alternativno ponujati namesto angleščine hrvaščino ali madžarščino. To bi bilo lažje izvedljivo, medtem ko bi pri posebni gimnaziji naleteli na odpor. Zato mislim, da je bolj pametno na že obstoječih gimnazijah na veliko ponujati to možnost, npr že pri petih prijavljenih dijakih-Taka rešitev bi bolje odgovorjala tudi položaju Hrvatov kot pa lastna gimnazija. NT: Če naj bo hrvaščina alternativa angleščini, se bojim, ds bo marsikdo dvakrat premislili ali naj se odpove angleščini- Piller: Trenutno Deželni šolski svet vodi povpraševanje, kakšno ureditev si starši predstavljajoče bo večina za lastno gimnazijo, bomo naše stališče še enkrat premislili. NT: Kolikor vem, imajo hrvaške in madžarske organizacija hude pomisleke zaradi tega povpraševanja in se bojijo manipulacij. Koga pravzaprav sprašujejo? Piller: Starše šolarjev četrtih razredov. NT: Vse ali samo dvojezične? Piller: Tega ne vem. Ampak povpraševanje vodi nadzornica za dvojezični pouk. Ona je sama dvojezična in zelo angažirana, zato manipulacij gotovo ne bo. Če ima HKD pomisleke, je pač razlika v tem, da mi nočemo nikogar siliti in smo za prostovoljne odločitve. Tako smo sprejeli brez problemov zakon o dvojezičnih otroških vrtcih, čeprav bi morda župani v prezidiju raje videli, da 9a ne bi bilo. Poslanec Smolle je želel ta zakon celo prenesti na zvezno raven, kar mu žal ni uspelo. NT: Člen 7 pravi, da imajo Hrvatje pravico do sorazmernega števila lastnih srednjih šol. Piller: Seveda lahko zakon interpretiramo tudi strogo po črki in nihče potem ne gre tja. Je to Pametno? Če se hrvaški pouk na srednjih šolah ponuja na enem ali na večih krajih, mora biti to optimalno rešeno. NT: Kdaj bo ustanovljen sosvet za hrvaško narodno skupino? Piller: Čim prej, tem bolje! Težava je, ker se takoj ožigosa, te je rdeč, ta je črn. Sestav sos-v®te bi naj sprejeli, ne da bi takoj začeli s prištevanjem organizacij na to ali ono stran. NT: Stranke so že po zakonu zastopane v sosvetu, strankarsko neodvisne hrvaške organizacije pa so že večkrat Predlagale možen sestav. Kje ja problem? Piller: Ne morem sprejeti, če Zlatka Gieler (predsednica HKD, ?P- ured.) reče, daje neodvisna, čeprav je bila poslanka ÖVP v Deželnem zboru; na preteklem občnem zboru hrvaške Ljudske višje šole pa se novoizvoljenemu Predsedniku reče, da spada k SPÖ. Rezultat je treba vzeti na znanje! Jaz ne trdim, da je Gie-terjeva pri ÖVP! Toda sosvet naj izraža realno stanje v narodni skupini. HKD pravi, da govori v iteenu cele narodne skupine. Kako lahko HKD to zagovarja? NT: Če smo pri legitimnosti: na Koroškem razpravljajo o t.i. Pernthaierjevem modelu, ki predvideva splošne tajne volitve zastopstva narodne skupine. Ga poznate? Piller: Tega modela ne poznam! Poznam pa predlog, po katerem naj bi narodne skupine dobile samostojen mandat v parlamentu, ne da bi bil za to potreben osnovni mandat. Naš klubski predsednik Fuhrmann je obljubil, da bo ta predlog dobrohotno preveril. So še nekateri ustavnopravni pomisleki, toda predlog je na vsak način vreden, da se ga preveri. Vedeti pa je potrebno, da bi to ne imelo samo posledic za volilni red za Državni zbor, temveč da bi moralo priti tudi do sprememb volilnih redov v Deželne zbore. Zavedati se je tudi potrebno, da bi potem druge majhne stranke, npr. VGÖ, stavile podobne zahteve. NT: Si lahko predstavljate manjšinski mandat SPÖ, kot so ga Zeleni imeli v prejšnji mandatni dobi? Piller: Tega ne smete vprašati mene! Jaz mislim, da so narodne skupine s strankami doslej dobro vozile. Kaj pa zmore posameznik? Za vsak predlog si mora poiskati podporo pri drugih. Na Gradiščanskem je za junijske deželnozborske volitve več Hrvatov na izglednem mestu, socialistične liste: kolega Pomper je poslanec v Zveznem zboru, jaz sem v Državnem zboru. NT: Na Koroškem je samo enkrat koroški Slovenec s socialistične liste prišel v Deželni zbor in namesto napredka je prav v njegovi dobi prišlo do „Ortstafelsturma.“ Piller: Na Koroškem je situacija seveda čisto drugačna. NT: Poslanka Stoisitseva se je ravno pred kratkim pritožila, da manjšinski govorniki drugih strank zaradi klubske prisile niso pripravljeni podpreti niti enega njenih predlogov v prid narodnim skupinam. Piller: Stoisitseva meni, da ne more biti, kar ne sme biti. Na vsem lepem je manjšinska man-datarka, čeprav je bila izvoljena na dvomljiv način. Kakšno legitimacijo kot manjšinska govornica pa ima? Ona in Granditsova sta v_ dvojezični občini Stinatz (Štinjaci), kjer sta doma, dosegli točno 32 glasov. Moja stranka jih je dobila 800. NT: Na Gradiščanskem živita še dve narodni skupini. Romi se že leta trudijo, da bi jih Avstrija priznala kot narodno skupino. Z argumentom, da skupine, ki ni organizirana, ni možno priznati kot narodno skupino, so to odklonili. Sedaj imajo Romi lastno organizacijo. Se boste zavzeli za to, da se jih sedaj končno prizna kot narodno skupino? Piller: To je vprašanje dolgoročnega procesa. Ne odklanjamo Romov! Npr. na prireditev „Narodne skupine se predstavijo“ z deželnim glavarjem Sipöt-zem smo povabili tudi plesno skupino Romov. Ampak o vprašanju priznanja kot narodne skupine je potrebno še diskutirati NT: Od tega vprašanja zavisi tudi finančna podpora organizacij Romov. Ce ne bodo dobili kmalu podpore, obstaja nevarnost, da njihova prva organizacija kmalu propade. Piller: Poznam problematiko, ampak dokončna ocena še ni možna! NT: Madžari se pritožujejo, da čeprav so že več ko deset let v sosvetu, dobivajo samo okoli 300.000 šilingov podpore na leto. S tem ni mogoče financirati niti pisarne. Piller: Morda je to vprašanje vloženih projektov, moral bi si jih ogledati. V principu je samoumevno, da se vloženi projekti tudi financirajo. NT: Te dni se je kancler Vra- nitzky v Pragi domenil, da bodo tam ustanovili gimnazijo z nemškim učnim jezikom. Si lahko predstavljate na Dunaju gimnazijo s češkim učnim jezikom, predvsem z ozirom na češko manjšino? Piller: S tem vprašanjem se še nisem ukvarjal. V prvi vrsti je to stvar Dunajčanov. NT: Koroški Slovenci imajo včasih občutek, da bi bila SPÖ na dunajski ravni pripravljena kaj več storiti zanje, da pa zna koroška SPÖ to preprečiti. Piller: Mislim, da ta vtis vara, če pa je bilo nekoč res tako, so sedaj koroški Slovenci s poslancem Antonijem dobili močnega zagovornika. Kar se tiče manjšinske problematike,' si s poslancem Antonijem tudi deliva delo; pri koroških Slovencih se on bolje spozna. Gotovo pa se tudi v koroški SPÖ spreminja odnos do narodne skupine. NT: Slovenski socialisti so znotraj koroške SPÖ ustanovili lastno sekcijo. Si lahko predstavljate kaj podobnega za hrvaške socialiste? Piller: Jaz sem absolutno proti. To je poteza, ki vodi h getoi-zaciji in je kontraproduktivna. Samo še ena podorganizacija več. Hočem biti integriran v stranko kot vsak drug — ne asimiliran, integriran — in nočem imeti žiga „Hrvat“, „Slovenec“ itd. Ustanavljanje posebnih skupin diši po seperatizmu. Sem proti določanju kvot, potrebna je samo osnova, da se lahko v stranki uveljavim. NT: Vaš kolega od ÖVP poslanec Brunner je rekel, da podpira vse predloge Rektorske konference za izboljšanje položaja narodnih skupin. Pa Vi? Piller: Žal seznama predlogov Rektorske konference še ne poznam. NT: Si lahko predstavljate no-velizacijo Zakona o narodnih skupinah še v tej mandatni dobi, npr. kar se tiče 25-od-stotne klavzule? Piller: Še ne opravljam dolgo te funkcije in se moram s temi vprašanji še podrobneje seznaniti. NT: Hvala za pogovor! Politika Kotmana vas: prizidek k ljudski šoli bo stal okoli 9 milijonov šilingov Druga seja novega občinskega sveta je bila v torek, 25. majnika. Na sporedu je bilo devet točk. Najpomembnejši sta bili obračun za leto 1990 in prizidek k ljudski šoli. O seji nadzornega odbora je poročal predsednik Horst Moser (FPÖ) in poudaril, da je občinska uprava gospodarila varčno. Zadolžitev znaša 676,— šil. na osebo. Na podlagi poročila in razprave je občinski svet soglasno razrešil župana Huga Götzhaberja. Prizidek k ljudski šoli bo stal po trenutnih izračunih ok. 9,3 mio. šilingov (načrtovanje 1990: 500.000,— šil., 1991: 4 mio., 1992: 4,8 mio.). Do srede letošnjega septembra naj bi bil grobi prizidek pod streho; do jeseni 1992 naj bi bil gotov. Oddana so bila tudi dela. Zidalo bo domače podjetje Joži Pack iz Trabesinj (3,362.252,60 šil., najugodnejša ponudba). Tudi druga dela so bila oddana najugodnejšim ponudnikom: tesarska dela — fa. Scheiflinger iz Špitala ob Dravi (416,700,—), izolacijska dela na strehi — fa. AZ-Bau, Beljak Fleischmann, Celovec (61.912,80), krovstvo — Pesch-ka, Št. Vid ob Glini (60.667,20), mizarstvo — Urabl, Celovec (523.741,20), ključavničarstvo — Strußnig, Einöde/Beljak (115.512,—), steklarstvo — Strußnig, Einöde/Beljak (143.640,—), tla — Sico-Intar-sia, Beljak (402.226,20), keramične ploščice — Krainer, Beljak (235.128,—), zaščita proti sončni vročini — Starmann, Celovec (43.794,—). Pleskarska dela pa bodo še enkrat razpisali. Zastopnika občine v komisiji za prodajo zemljišč bosta Johann Perkonig, pd. Korat iz Kot- mare vasi (ÖVP), in Josef Krass-nig kot namestnik (SPÖ); v komisiji za prodajo zemljišč tujcem bo zastopal občino župan Hugo Götzhaber (SPÖ), nadomeščal ga bo Alfons Struger, pd. Malej z Ročice (ÖVP). V komisiji za lepšo vas bosta zastopala občino podžupan Bruno Buzzi (SPÖ) in Claudia Zwander (ÖVP) kot namestnica. Občinski svet je soglasno sprejel predlog, naj se očisti struga Kotmirškega potoka ali pa naj se zadeva uredi drugače, tako da kmetje in drugi lastniki zemljišč ne bodo trpeli nobene škode, potrdil je tudi zamenjavo nekega zemljišča in uredil dve personalni zadevi. Uvodoma je župan obvestil občinski svet o raznih zadevah. Gasilci so znova za poveljnika izvolili Maksa Tschemernjaka, novi namestnik je Manfred Markowitz (doslej Johann Perkonig, pd. Korat). Na llovju bodo postavili semafor najpozneje do 15. avgusta letos. Za zaključek je župan prebral vrsto predlogov. EL predlaga, naj občina pravočasno poskrbi za povečanje pokopališča in za ločevanje pokopaliških odpadkov. (147.594,—), kleparstvo — A. Zaprisega prvih slovenskih vojakov V dveh vojaških učnih centrih Slovenije, na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru, je v nedeljo zapriseglo prvih 280 vojakov slovenske armade, zaenkrat imenovane še Teritorialna obramba. Državni predsednik Kučan, ki je nagovoril mlade slovenske rekrute na Igu, je poudaril, da se slovenski vojak nikoli ne bo uril za napadanje in ubijanje, temveč za obrambo svoje domovine, kjer pa bo ostal neizprosen „mož jeklen". Ob tem ni odveč pripomniti, da je varnostna služba mlade slovenske armade poskrbela za popolno varnost vojakov in njihovih svojcev iz katerekoli strani, tudi iz zraka. Zlasti ganljiv je bil govor obrambnega ministra Janeza Janše, ki je mladim vojakom dejal, da prvič v zgodovini prisegajo svoji slovenski državi, saj so se morali vse doslej boriti le za tujce. Fantje v uniformah imajo za sabo štirinajst dni vojaških vaj, v kasarni pa bodo ostali sedem mesecev. Ko so podpisali slovesno prisego domovini in svojemu narodu, jih je pričakal bogat kulturni spored; prišli so svojci in dekleta, začelo se je ljudsko veselje. Tadej Bratok STRAN ^ petek, STRAN 7. junija 1991 Pokazati kmetom, kako lahko preživijo na svojih kmetijah z alternativnim načinom kmetovanja, čeravno je morda na razpolago le majhna površina zemlje, je cilj soustanovitelja Kmečke izobraževalne skupnosti dipl. inž. Hanzija Mikla, ki si močno prizadeva za pozitiven razvoj kmetijstva na južnem Koroškem. Hanzi Miki je sam kmet na Ločilu pri Brnci. Šolal se je na gimnaziji v Beljaku in je nato obiskoval Srednjo kmetijsko šolo v Sol-nogradu. Po tem šolanju so mu starši omogočili še študij agronomije na Dunaju, katerega je uspešno zaključil leta 1988. Med študijem je bil dve leti predsednik Visokošolske zveze. Po študiju je opravil civilno službo v Tinjah in je v tem času pripravil vse potrebno za ustanovitev Kmečke izobraževalne skupnosti. Kljub uspehom pa se je Hanzi Miki iz ljubezni do domačega kraja in domače kmetije vrnil domov, kjer danes skupno s starši vodi kmetijo. Kmetijstvo tudi sodelovanje Avstrije in Slovenije na kmetijskem področju, kjer pomagamo posredovati kontakte med avstrijskimi in slovenskimi ustanovami v smislu izmenjave izkušenj preko meje. Nadalje gre tudi za pomoč slovenskemu kmetijstvu- v njegovem prenavljanju strukture. Predvsem pa velja tudi izdelati regionalni koncept za južno Koroško, ki naj ne bi veljal za kmetijstvo, ampak tudi za druge sektorje. Predvsem pa hočemo prikazati našim kmetom, da pogostokrat niso potrebne večje investicije v kmetijske stroje, ampak, da je možno tudi na alternativni način doseči na kmetiji dober dohodek. Kmetje naj bi se začeli zavedati, da je v kmetijah ogromno skritega denarja pa tudi izgubljenega časa za določena dela. NT: Gre torej za nove, alternativne načine kmetovanja, ki jih želiš približati verjetno še posebej mladim kmetom. Kakšne izkušnje imaš doslej v tej smeri med našimi kmeti? Dl Hanzi Miki: Večje spremembe pri proizvodnji na kmetijah eventualno lahko povzročajo stalni generacijski konflikt, ki pa pravzaprav ni razumljiv. Mladim kmetom 24.079,—. K temu moramo dodati še brezplačni časovni prispevek sodelavcev Kmečke izobraževalne skupnosti. NT: KIS torej deluje predvsem na izobraževalnem področju. Lansko leto je uspelo v kmetijski šoli v Goldbrunnhofu uvesti slovenščino kot prosti predmet. Misliš, da je to za slovensko kmečko mladino zadovoljiva rešitev? Dl Hanzi Miki: Gotovo to za slovensko kmečko mladino ni zadovoljiva rešitev, je pa korak k izboljšanju trenutnega stanja. Kljub temu pa mislim, da ustanovitev dvojezične kmečke šole trenutno ni realna. Treba bi bilo morda razmišljati, da bi na Dvojezični trgovski akademiji uvedli tudi kmetijsko stroko, pri čemer pa bi bilo seveda izredno pomembno, da bi kmečka mladina imela tudi možnost izobrazbe v praksi, kar pa bo verjetno težko izvedljivo. Lahko pa si predstavljam, da bi potem morda mladi kmetje opravili kakšno leto prakse v Sloveniji. NT: Kakšne osebne želje oziroma ambicije imaš za prihodnost? Dl Hanzi Miki: Tečejo pogovori in pogajanja, da bi še v tem letu dobil poldnevno zaposlitev pri Naš tednik: Uspešno si zakijd čil študij agronomije na DunajO' Prav gotovo si imel dobre mož' nosti, da bi se kje zaposlil in & imel strokovno delovno mestO’ Zakaj si se vseeno vrnil na Koroško in celo na domačo kmetijo1 Dl Hanzi Miki: Drži, da sem ime1 nekaj zanimivih in dobrih ponudb-da bi se zaposlil kje na Dunaju a)1 pa pri kakšni politični organizacij1-Kljub temu pa je bilo zame od vse- lo-vrtnarstvom. Uspeh na kmetiji ga začetka jasno, da bom sicer še e v glavnem vedno odvisen od študirat, da pa se bom v dogled'sreativnosti in angažiranosti kmeta nem času zopet vrnil domov, ke' ciega. Pravzaraditegaseoseb-bom tu nekega dne prevzel kmetijf 0 tudi ne bojim avstrijskega pri-svojih staršev. Sicer sem PreP.riS|°Pa k Evropski gospodarski čan, da bi gotovo več zaslužil, čf, uPnosti, čeravno ga načelno od-bi svoje znanje in delo vložil ' nJam. kakšen drug poklic, U[ub V okviru Svilne službe si v cenim boljšo ziv jenjsko kvahtetc 7,nyah ^ bno za ki se mi nudi kot kmetu. ^J‘UsJanovitev Kmečke izobraževal-deio na kmetiji izredno zanimivo ne skupnosti. Zakaj je bila ta predvsem, ker je kmet 'ahko‘^"sfanova potrebna če pa jmajo kreativen m samostojen. Reain ^efye skupnost južnokoroških cilje je morda na svoji kmetiji ''metov? Sveči^mSkn0' Hanzi Miki: Skupnost južno-d * d ^r°skih kmetov je politično za- c Ja' „■ J?Pstvo kmetov. Kmečka izobraže- NT: Ali je vaša kmetija dov0l. na skupnost pa je nastala iz velika, da na njej lahko preživi . °znanja, da je potrebno izbolj-kot polnopoklicni kmet? ^ 1 Ponudbo za naše kmete tudi Dl Hanzi Miki: Naša kmetija ob Dq ^ovalnem in izobraževalnem sega okrog 40 ha zemlje in tak<:čakarCJ^' Npsmisel_bi bil, če bi je mogoče brez problema preživeti ^ k da bi za naše kmete kdo če se kaj naredi. Jasno pa je, f Do ^ kaJ napravil, in smo tako segli na kmetiji ni mogoče zaslužiti tol' samopomoči, ko kot s strokovnim delom v kar NT: je b//a torej ponu(jba Ko-šnem drugem gospodarskem po $ke kmetijske zbornice neza-jetju. Kljub temu sem prepričan- °vo//7va? da lahko preživi tudi kmet, k\ irj^ O/ Hanzi Miki: Sicer je ponudba na razpolago morda samo 2 n^rn6tijskezbomicešekarobsežna kmetijske zemlje. To na pri °bra, kljub temu pa ni ustrezala Hanzi Miki: „Kmetijstvo je preveč zanimivo, da bi ga enostavno opustili" našim ciljem, ki smo jih imeli. Potrebna je bila dodatna ponudba za južnokoroški prostor, predvsem tudi na jezikovnem področju, seveda pa gre v glavnem tudi za strokovno izobrazbo naših kmetov in kmetic. Mislim, da so perspektive tega območja razmeroma dobre, predvsem zaradi klime, pa tudi dejstvo, da je južna Koroška turistična dežela, govori zase. Prav v tem oziru mislim, da so naši kmetje še mnogo premalo izkoristili vse to. NT: Kakšne cilje ste si torej zastavili za Kmečko izobraževalno skupnost? Dl Hanzi Miki: V glavnem gre za izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja južnokoroških kmetic in kmetov ter za ohranjevanje in utrjevanje identitete slovenskih kmetic in kmetov. NT: In kaj so delovna področja KIS? Dl Hanzi Miki: Sprva so to posamezne prireditve, organizirane glede na potrebo, potem skušamo organizirati kmečke interesne skupnosti. Zastavili pa smo si tudi cilj, da izdelamo marketing — koncept za južno Koroško. Pomembno je skušamo dopovedati, da ni možno obstati le s konvencionalnim načinom kmetovanja, ampak da je možno doseči dober dohodek, predvsem pa tudi boljšo življenjsko kvaliteto tudi z bio-kmetova-njem. Opažam, da so mladi kmetje bolj sprejemljivi za take nove ideje; pravzaprav ni razumljivo, zakaj se starejša generacija pogostokrat bori proti takemu načinu kmetovanja, saj gre za najbolj naraven način obdelovanja zemlje, brez vsakršnih umetnih gnojil in škropiv. NT: Kmečka izobraževalna skupnost ima svojo pisarno v Modestovem domu v Celovcu, kjer je zaposlena tajnica in so aktivni nekateri prostopoklicni kmetje. Kako se financira ta ustanova? Dl Hanzi Miki: To ni nobena tajnost. V lanskem letu je podprla delovanje naše ustanove Zveza slovenskih zadrug s šil. 300.000,-—, Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo s šil. 170.000,—, Koroška kmetijska zbornica s šil. 50.000,—, Urad za zaposlovanje (AMV) s 114.100,—, prispevek udeležencev tečajev pa je znašal šil. Kmečki izobraževalni skupnosti. To pa preko Ministrstva oziroma Kmetijske zbornice. Predstavljam pasi, da bo odločitev v predsedstvu kmetijske zbornice iz taktičnih razlogov padla šele po kmečkozbor-skih volitvah. Vsekakor pa želim tudi v bodoče opravljati delo na domači kmetiji. NT: Nameravaš kandidirati pri prihodnjih kmečkozborskih volitvah? Dl Hanzi Miki: Seveda mi je Skupnost južnokoroških kmetov nekje ideološko najbližja. Lahko pa rečem, da pri prihodnjih volitvah ne bom kandidiral na enem izmed prvih mest, ker kot nastav-Ijenec kmetijske zbornice ne bi mogel biti obenem tudi funkcionar v političnem zastopstvu kmetov. Sicer sem pa itak mnenja, da naj določeni aktivisti ne bi prevzemali po 20 funkcij, ampak da naj bi se le-te porazdelile na več ljudi, ki bi potem lahko tudi bolje opravljali svoje delo. Kmečki izobraževalni skupnosti pa želim, da bi pridobila čimveč angažiranih sodelavcev, ki bi potem lahko pomagali in svetovali našim kmetom. NT: Hvala za pogovor. Rož — Podjuna — Zilja VsImis Slabše ne gre... Št. Vid — SAK 3:2 (1:0) SAK: Leitgeb 2, F. Sadjak 2, dr. Ramšak 2, Kreutz 2, Kräusler 2, Čertov 2, Galo 2, Šmid 2 (37. M. Sadjak 2), Stanisavljevič 2, Lippusch 2, Blažej 2 Št. Vid, 500 gledalcev Sodnik: Kandolf (odličen) Strelci: Kircher (32.), Strojwas (65. in 75.) oz. Blažej (81.) in Stanisavljevič (89.) Rdeči karton: Puschl (84.) oz. Čertov (70./foul) SAK je igral v Št. Vidu vse drugače kot zbrano, deloma celo katastrofalno. Na izredno slabem igrišču se noben od igralcev ni znašel, niti ne legionar Stanisavljevič, ki je odigral doslej najslabšo tekmo v dresu SAK. Št. Vid bi tekmo lahko dobil z večjo razliko golov, dva gola SAK sta ob koncu le nekoliko Igre naraščaja SAK; Mladinci: omilila njegov poraz. Koroška liga: 1. Pliberk 25 17 3 5 43:15 37 Sinča vas — SAK . 0:5 2. Trg 25 14 7 4 28:10 35 SAK — Št. Štefan/L. . . . . 2:2 3. SAK 25 14 6 5 35:17 34 Galicija — SAK 0:16 4. Matrei 25 11 7 7 38:26 29 Šolarji: 5. Breže 25 12 4 9 41:26 28 Oberglan — SAK . 0:2 6. Lienz 25 8 12 5 23:19 28 Rasinger, Čertov 7. Wietersdorf 25 8 10 7 31:32 26 SAK — Avstrija . 1:1 8. Wolfsberg 25 10 5 10 44:44 25 Rasinger 9. VSV 25 7 8 10 31:33 22 Pionirji: 10. ASK 25 6 9 10 29:39 21 SAK — Št. Vid . 4:1 11 Št Vid 25 6 7 12 19:31 19 Možina 2, Koren, Oraže SAK — Vetrinj . 1:2 12. Klopinj 25 6 7 12 26:42 19 Buchwald 13. Mölltal 25 6 6 13 29:38 18 14. Borovlje 25 1 7 17 17:62 9 Tekma po 40 min. odločena Velikovec — Bilčovs 3:0 (3:0) Bilčovs: Katnik 3, Schlemitz 2 (46. F. Quant- sehnig 3), Schellander 3, Partl 3, Hobel 3 (46. Kogelnig 3), Weichboth 3, W. Kuess 3, Rautet 2, Stojilkowski 2, A. Quantschnig 3, J. Kuess 3 Velikovec: 150 gledalcev Sodnik: Haring (dober; stranski sodnik zelo slab) Strelci: Hanschitz (24.), Schlemitz (26. avtogol), Kutschek (40.) Gostje iz Bilčovsa so že kar ob začetku tekme zapravili dve lep' priložnosti in prav to je bij Velikovčanom povod, da so ojačjlj ! pritisk. Zadetki, ki so jih dali, so bil' povsem srečni. Prvi gol so Velikovčani zadeli iz jasnega off-sid3 (stranski sodnik ni pazil), drugi g°' pa so si dali sami (Schlemitz). P° tretjem golu v 40. minuti pa je bil® ! tekma predčasno v prid Velikovca odločena. V drugem polčasu je Veli' kovec igral malo slabše, Bilčovs p3 : malo bolje. Tako je ostalo pri 3:0- Možni sta zopet dve točki Naslednje kolo gostuje v Bilčovs® moštvo iz Liebenfelsa, ki je prema' gala celovški ASV kar s 6:2. Trener Katnik bi bil z eno točko že zadovO' Ijen, hkrati pa je dodal, da sta ria domačih tleh vedno možni tudi dve- (jQZJÜ n3V3dnO SpGt Z3SIJ6 SOnCB . . . —RavnoveselorazpoloženipriSAKtateden °a treningu niso bili. Toda po dežju pride spet sonce in na to zdaj upajo spet vsi, ne le igralci. Z leve: Tonči Blajs, kapetan Miha Kreutz, Marjan Šmid in trener dr. Ivan Ramšak. KOMENTAR TEDNA Stefan Wetzl predsednik celovške Avstrije Kot predsednik celovške Avstrije sem si zastavil cilj, da ostanemo v drugi diviziji. Vendar je trenutno stanje zelo razburljivo, tako da se lahko uresniči to, kar si nekateri že dolgo želijo, namreč da se Avstrija Celovec znajde v Koroški ligi. V tem primeru bi se seveda takoj odrekel klubu, kajti Koroška liga zame ni zanimiva. Moj zastavljeni cilj pa ni le druga divizija, pač pa ustvariti v Celovcu centralni klub za Koroško, ki naj bi tekmoval v 1. diviziji (načrti so že v omari). Vendar je delovanje Težave koroškega nogometa tičijo pri funkcionarjih odgovornih (funkcionarjev) v Celovcu pa tudi pri drugih koroških klubih zelo amatersko; v tem pravzaprav vidim največje težave v koroškem nogometu. Klub je potrebno voditi kot podjetje, to se pravi, da niso pomembni le igralci, temveč v prvi vrsti tudi management, česar pa na Koroškem ni. Dovolj dobrih in talentiranih domačih igralcev imamo (predvsem v Koroški ligi), tudi denar ni problem, vendar kot rečeno, težave so pri funkcionarjih. Za nas pa je trenutno pomembno le to, da ostanemo v 2. diviziji. Seveda gledamo tudi na okrepitve za naslednjo sezono, in to v prvi vrsti na nogometaše domačih klubov. Tako so za nas zanimivi tudi nekateri igralci SAK (z enim ali drugim smo se že pogovarjali), seveda samo v primeru obstoja v 2. diviziji. Kar se tiče Koroške lige, me ni presenetilo dejstvo, da je Pliberk postal prvak. V prvi vrsti seveda po zaslugi trenerja Jagodiča, ki je najboljši trener Koroške lige. Tudi za nas bi bil zelo zanimiv. Na tem mestu želim Jagodiču vse najboljše na kvalifikacijskih tekmah za 2. divizijo. Strojni krožek Podjuna je bil ustanovljen leta 1989 in danes deluje zelo uspešno. Kmetje, ki imajo sodobne stroje, jih dajo na razpolago drugim kmetom in dobijo za to odškodnino. Tako si je npr. kmet Peter Kert iz Konovec (na sliki desno) nabavil so- dobne stroje, ki omogočajo, da kmet lahko sam spravi silažo ali seno v silos. V času, ko sam ne potrebuje stroja, pa s svojimi stroji pomaga pri drugem kmetu. Vsekakor izredno dobra zamisel kmetov, ki tako kmetujejo čisto po ekonomskih načelih. Na Blatu pri Črčeju je bil član Strojnega krožka Peter Kert v „akciji“ s svojimi sodobnimi stroji. Kot kaže, se Strojni krožek uveljavlja vedno bolj. Ljudska modrost „Bolje biti dobro obešen, kot slabo poročen" Morda ob določenih priložnostih iščete po kakšen pregovor z določeno miselno vrednoto. Saj je tako, da pogostokrat prav s kakšnim pregovorom lahko najbolje izrazimo to, kar nam leži na srcu. Prav za take priložnosti lahko vzamete v roke knjigo Stanka Preka „Ljudska modrost“, ob kateri se boste nasmejali, pa tudi razmišljali. Osebe... Osebe ... Odpoklicali so ga ... . . . nazaj na uredništvo Nedelje. Od preteklega tedna naprej deluje naš dolgoletni urednik Vincenc Gotthardt spet na uredništvu verskega liste krške škofije Nedelja, kjer je tudi pričel svojo novinarsko pot. Od uredništva Nedelje pa se je poslovil urednik Hanzi Tomažič, ki je postal glavni urednik novega dnevnika „Slovenec“ v Ljubljani. Ta novi časopis bo izhajal dnevno v nakladi 80.000 izvodov. Ker je bila Nedelja po odhodu svojega „glavnega“ v veliki stiski, smo na Tedniku kolegom pri Nedelji seveda rade volje odstopili enega svojih sodelavcev in upamo, da jim je s tem pomagano. Uredniku Gotthardtu in glavnemu uredniku Tomažiču pa želimo vse najboljše na novih odgovornih mestih. 0dllČn6 jedi iz domače Adamove kuhinje so prepričale že marsikoga. Dobro je teknila nabuiana pečenka tudi Hani in Fridiju Ogrisu iz Bilčovsa, ki rada prihajata k Adamu v Sveče. To pa naj bo odličen kompliment za Adamovo kuhinjo, saj je Hani Ogris tudi sama odlična kuharica v Miklavževi kuhinji v Bilčovsu. Obiskovalci Adamove gostilne si želijo, da bi bile na jedilniku večkrat na leto specialitete iz domače kuhinje. Kaj pravite na primer k naslednjim pregovorom? Če ne znaš pametno govoriti, pametno molči! — Čas je velik učitelj. — Če si ležal v mladosti na rožah, boš v starosti na trnju. — Tam ostani, kjer pojo, hudobni pesmi nimajo. — V mlinu in od otrok se vse izve. — Bolje biti dobro obešen kot slabo poročen. — Komur predobro gre, ta naj oženi se! — Mož je glava družine, žena pa krona. — Česar človek nima, po tem se mu sline cede. — Ženi se tam, kjer boš imel klobuk obesiti kam! — Bojmo se živih, ne mrtvih! . . .