VESTNIK .....................mmtmimmmnm E Poštni urad 9020 Ceiovec - E Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt = izhaja v Cetovcu E Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov E E ceioietna naročnina 120 šiiingov E F*, b. b. Š5mmmum)um)nmnttm)mt)tm)mmmnmmttmmm!uut)tn LETNiK XXX)!i. CELOVEC, PETEK, 10. FEBRUAR 1978 ŠTEV. 6 (1852! Manjšinsko vprašanja spet pred forumom Združenih narodov V Ženevi se je v ponedeijek začeio ietošnje 34. zasedanje komisije OZN za čiovekove pravice. Uvodno besedo je imei predsednik ionskega zasedanja jugosiovanski veieposianik Aieksander Božovič, ki je poudari), da je rezuitate ionskega zasedanja potrdiia generaina skupščina OZN, „ne giede na nekatere pripombe in kritike ", z večino 128 giasov. Med razpravo o dnevnem redu ietošnjega zasedanja je komisija za čiovekove pravice sprejeta prediog vodje jugosiovanske deiegacije Aieksandra Božoviča, da se na dnevni red sprejme tudi točko, ki se giasi: ..Spoštovanje pravic ijudi, ki pripadajo narodnostnim, etničnim, verskim in jezikovnim manjšinam. " ZVEZA KOROŠKiH PARTiZANOV VABi NA spominsko svečanost ki bo v nedeijo 12. lebruarja 1978 s pričetkom ob 11. uri na grobu narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža na pokopaiišču v Svečah. Na sporedu poiaganje vencev, nagovor in kuiturni program. Svečanost, ki jo prireja Zveza koroških partizanov vsako ieto v sodeiovanju z ZZB NOV Jesenice, je namenjena spominu na junaški protifašistični boj, v katerem smo tudi koroški Siovenci doprinesti ogromno žrtev; je pa tudi opomin, da moramo čuvati pridobitve tega boja ter zastaviti vse siie proti ponovnemu oživ-ijanju miseinosti nacizma in nacionaiizma. Ta zavest nam naiaga, da se svečanosti udeiežimo v čim večjem števiiu. Odbor V ostaiem obsega dnevni red letošnjega zasedanja celo vrsto zelo pomembnih vprašanj, kot so: kršitev človekovih pravic na arabskem ozemlju pod izraelsko okupacijo; kršitev človekovih pravic v Čilu s posebnim ozirom na kruto, nečloveško, poniževalno trpinčenje in kaznovanje zapornikov, kršitve človekovih pravic v Južnoafriški republiki, o čemer bc poročala posebna komisija, ki je raziskovala početje južnoatriških rasističnih oblasti; poleg tega pa bodo obravnavali tudi še vrsto drugih primerov kršenja človekovih pravic v nekaterih državah. Prav v tej zvezi je treba omeniti pobudo jugoslovanske delegacije, ki je tudi ob letošnjem zasedanju komisije OZN za človekove pravice opozorila na važni problem manjšin ter dosegla, da se bo ko- misija ponovno podrobneje bavila s tem vprašanjem. V to smer gre tudi jugoslovanski predlog, naj bi tedaj, ko bodo razpravljali o tej točki dnevnega reda, povabili znanega italijanskega strokovnjaka za narodnostne manjšine univerzitetnega profesorja dr. Capotortija, ki je že v zadnjih letih pripravil za Združene narode izredno obsežno in temeljito študijo o manjšinski problematiki. V svojem uvodnem govoru je vodja jugoslovanske delegacije Božovič tudi razložil stališče Jugoslavije glede tega, v kakšni smeri naj poteka letošnje zasedanje komisije, ko je dejal: „Vsem nam mora biti jasno, da človekove pravice ne bodo spoštovane, če jih bodo izrabljali za kršenje suverenosti držav in za vmešavanje v notranje zadeve; po drugi strani pa nacio- nalna suverenost prav tako ne more biti izgovor za kršenje človekovih pravic." Božovič je nadalje poudaril, da bi se morali člani komisije, če hočejo z večjim uspehom delati in zagotoviti spoštovanje človekovih pravic, ,,otresti nekaterih iluzij". Mednje sodi iluzija, da je zahodni kapitalistični sistem „ vrelec in zibelka" človeških pravic, kakor tudi prepričanje, da so v socializmu že s tem, da je to humana in napredna ureditev, avtomatično rešeni vsi problemi, vštevši spoštovanje vseh pravic. V obeh primerih je stvarnost lahko drugačna, je naglasil vodja jugoslovanske delegacije, ker so ljudje in družbe, v katerih delujejo, „nepopolni". Posebej je jugoslovanski predstavnik podčrtal pomen ekonomskih pravic dveh tretjin človeštva ter poudarit, da bi se spoštovanje teh pravic moralo izražati v obliki skupnega boja razvitih držav in držav v razvoju za provičnejšo ekonomsko ureditev. Prav tako je Božovič opozoril tudi na spoštovanje pravic „vsakega posameznika, vsakega moškega, vsake ženske in vsakega otroka", pa tudi na pravice celih narodov do samoodločbe in svobode v svoji državi. Če bi na primer odrekli palestinskemu ljudstvu pravico do samoodločbe in človeka vrednega življenja v svoji državi, bi bila to silno huda in mno- žična kršitev človekovih pravic, je poudaril Božovič. Izvajanja vodje jugoslovanske delegacije in njegove konkretne predloge glede manjšinskega vprašanja so zastopniki drugih držav sprejeli z odobravanjem, posebej pa so mu izrekli priznanje, ker je uspešno vodil delo komisije na lanskem 33. zasedanju. Za predsednika sedanjega 34. zasedanja komisije OZN za človekove pravice so izvolili vodjo senegalske delegacije Kebama M'Baya, za podpredsednika pa sta bila izvoljena delegata Kanade in Poljske. Delo komisije se bo — kakor že v prejšnjih letih — po splošni razpravi na plenarnih sejah nadaljevalo v komisijah na zaprtih sestankih, na koncu pa bodo sprejeli zaključke, ki jih bo komisija potem predložila generalni skupščini OZN. Priprave na kongres ZKS Z osrednjo temo: „Naloge komunistov v nadaljnjem razvoju socialistične samoupravne demokracije in splošnemu razvoju SR Slovenije" bo v začetku meseca aprila v Ljubljani 8. kongres Zveze komunistov Slovenije. Na kongresu, ki se bo začel 3. aprila, se bo zbralo nekaj več kot 500 delegatov iz vseh predelov Slovenije. O pripravah na kongres so razpravljali in sklepali na nedavni plenarni seji CK ZKS, kjer je sekretar Franc Šetinc kot vodilno misel naglasil, da gre za to, kako ZK kot avantgarda delavskega razreda in politična organizacija družbe v celoti uresničuje svojo vodilno vlogo: ali na arbitraren politični način, kakor to dela marsikatera partija v svetu, ali v plodni, ustvarjalni demokratični komunikaciji S celotnim mehanizmom socialističnega samoupravljanja, z vsemi družbenopolitičnimi in drugimi družbenimi organizacijami znotraj političnega sistema, ne zunaj njega ali nad njim. Govoreč o bodočih nalogah, je Šetinc med drugim omenil tudi področje zunanje politike ter naglasil, da bodo posebno pozornost posvečali krepitvi in utrjevanju vloge in položaja Slovenije v Jugoslaviji in v svetu, to je razvijanju in bogatitvi prakse reševanja vprašanj skupnega pomena, udeležbi in ustvarjalnemu prispevku pri določanju in uresničevanju jugoslovanske zunanje politike. „Vidno mesto v akcijskih nalogah — je poudaril Šetinc — imajo naše manjšine v zamejstvu, zdomci na začasnem delu in naši izseljenci v tujini. V ta sklop pa sodi tudi naloga ZK pri uresničevanju ustavnega položaja italijanske in madžarske narodnosti in njunih pripadnikov kot tudi pravic pripadnikov etničnih skupin v SR Sloveniji." Ta načela pa so zajeta tudi v osnutku akcijskih nalog, kjer je tozadevno naglašeno: ..Vztrajali bomo pri politiki odprtih meja in vsestranskem obmejnem sodelovanju, še posebej na gospodarskem in kulturnem področju, saj je to pomembna prvina dobrososedskih odnosov. Eden bistvenih elementov dobrega sosedskega sodelovanja pa je urejen položaj manjšin, zato bo ZK tudi v prihodnje proti vsakršnemu narodnostnemu odtujevanju in nacionalističnim težnjam." Dvojna mera koroških oblasti pomeni kričečo diskriminacijo Letošnji pastn/ čas je mini/. Na Korošcem je M de/oma ža/ tad/ v znamenja z/og/asnega „ko-roš^ega ozračja". Tako se je skap/na „pastn/k norcev" v fodjan/ „od/;kova/a" s tem, da je o/? aporaču' najraz/Zčnejš/k rekvizitov iz doke nacistične strakov/ade demonstrativno rekonstra/ra/a pred štiridesetimi /eti izvedeni „v4nsck/aj?". V tskocZjana so neznani stor/ZcZ v noči od pastnega torka na pepeinico pomaza/i k/šo zavedne s/oven-ske draž/ne. ZVav tako v dnek pastnega norenja pa je priš/o tadi do ponovitve „Ta/e/starma" na KadZšak, kjer je kiia odstranjena aradna dvojezična krajevna takia, ena izmed tisfik ma/oštevZ/n/k, s katerimi zlvstr/ja koče dokazovati, kako „širo-kogradno" in „dos/edno" je izpo/ni/a svoje tozadevne okveznosti iz državne pogodke. Da so se za pastno ZzžZv/janje pos/aži/i nacistič-nik znakov, anZ/orm in raz/ične drage nav/ake iz tedanje doke, pravzaprav niti ne preseneča, saj je okajanje spominov na nacistični „tisoč/etni rajk" ter oživZjanje stare in nove nacistične miseZ-nosti na Koroškem in v ztvstrZjZ danes že kar na dnevnem reda, ne da ki pristojne ok/asti akre-paZe, kakor jim to nedvoamno naZagajo državna pogodka in zakoni. Tadi v tem primera so se varnostni organi „spomniZi" svoje doZžnosti šeZe tedaj, ko jim ;e ki/ dogodek prijav/jen,- pa še potem je ki/o s/išati, da kodo preači/i, a/i kodo sp/ok akrcpa/i proti stori/cem. fodokno je z ra-aiškim „Taje/starmom"a/i ni ki/o zadržanje varnostnik organov in dragik ok/asti Zeta 2972 do-Zočenim krogom naravnost vzpodkada za nada/j-nje take akcije? Tri z/og/asnem „Ta/eZstarma" Zeta 7972 pa nikakor ni š/o za kakšno pastno norenje ("čeprav so se takratni akterji ved/i še dosti ko/j noro kot najkajši pastni norcZ/J, marveč za načrtno pri-prav/jen in organizirano izveden napad na zakonitost in pravni red naše države. Zato tadi takratnega ravnanja ok/asti ni mogoče oprostiti kot nekašno to/eriranje pastne svokode norcev, marveč ga je treka oksoditi kot groko ma/omarnost v izpo/njevanja z zakonom do/očenik s/ažkenik okveznosti. Dradnim dejavnikom na Koroškem pa je treka očitati še nekaj dragega; da se pos/ažajejo dvojnik meri/. Kajti iste ok/asti, ki so Zeta 2972 mirno g/eda/e in dopašča/e nepopisni vanda/izem nem-škik naciona/istov in njZ/mv/k neonacističnik pomočnikov ter s svojim zadržanjem takratni protizakoniti „Ta/e/starm" površa/e na raven za domovino zas/ažnega dejanja, se danes pos/ažajejo krezokzirnega po/icijskega pritiska in sodnijskega preganjanja napram koroškim 5/ovencem, da ki zatr/e njikov pravični in z demokratičnimi ZegaZ- PREDSEDN!K SRS KRA!GHER: Pobožaj man/šjjn iz ne usfreza državni pogodbi Predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher je priredil v torek tradicionalni novoletni sprejem za člane konzularnega zbora. Ob tej priložnosti je v kratkem nagovoru orisal zunanjo politiko Jugoslavije in posebej Slovenije, pri tem pa posebej glede odnosov z Avstrijo poudaril: „Veseii smo tudi vseh obiik sodeiovanja med SR Siovenijo oz. SFR Jugosiavijo in repubiiko Avstrijo, iai pa ovira pogiabijanje medsebojnega zaupanja poiožaj naše manjšine, ki po našem mnenju ne ustreza obveznostim, ki jih ima Avstrija po državni pogodbi." mm/ sredstvi voden/ koj za aresrnč/tev prav/c, k/ so j/m zagotov/jene v država/ pogodk/. Va/ po/ZtZčnZk procesov se namreč nada/jaje. Tako je za danes predviden na p/Zkerškem so-d/šča prav/ „s/ovenskZ dan"; AfarZja Logar Zn Marko Sommeregger sta pozvana zaradZ ZanskZk p/Zkeršk/k dogodkov — prva zaradZ „poškodke javne ZastnZne", ker je kaje pomaza/a aradnZ kra-jevnZ nap/s,' drag/ zaradZ „ dejanskega napada" na nekega aradnZka, ker se je menda apZra/ aretacZjZ, ko je žandarmerZja vdr/a na zasekno zem/jZšče p/Zkerške zadrage Zn odstranZ/a tamkaj postav/jenZ zaseknZ dvojezZčnZ napZs. L/e/mat GrZ/c Zn Georg Mand/ pa sta oktožena, da sta Zeta 2976 sode-Zova/a pr/ nek/ „napZsnZ akcZjZ". LZkratZ se nada/jaje Zn poganja vedno nove cvetke tadZ apravnokazenska „vojna" oko/Z dvo-jezZčnega napZsa na pos/opja p/Zkerške zadrage. ZaradZ tega napZsa — kZ je posta/ 77. janaarja tega Zeta žrtev „aradnega TaJe/starma" ("kakor znano, so ok/astvenZ va/ptZ med opo/danskZm odmorom, ko na kraja tega protZzakonZtega dejanja nZ kZ/o ne as/ažkencev ne ZastnZkov, krez vednost/ Zn predvsem krez dovo/jenja ZastnZka vdr/Z na taje zem/jZšče Zn tam dokesedno akrad/Z pr/vatno Zast-n/no, nap/sno tak/o) — je okrajno g/avarstvo Ve-ZZkovec sedaj na/ožZ/o okčatne denarne kazn/ pred-sedn/ka zadrage OpetnZka, ker je dopast/Z name-st/tev tak/e, ter kratoma Tratar, ker sta tak/o namest/Za kot strokovnjaka-okrtn/ka (eden je k/jačavn/čar, drag/ pa m/zarj. Če takšno akrepanje ok/ast/ pr/merjamo z njZ-kov/m ravnanjem Zeta 7972 Zn tema dodamo še dejstvo, da od t/st/k, k/ so Zeta 7976 v ^koc/jana po razsodk/ astavnega sod/šča prot/zakon/to ravna// s s/ovenskZmZ demonstrant/, n/kče n/ k/Z k/Z-can na odgovornost, potem je možen pač samo zak/jaček, da takšna praksa dvojne mere ne pomen/ Ze z/orake zakona Zn ok/ast/, marveč kr/čečo dZskr/mZnacZjo — go/Z ras/zem. Strah pred resnico Že star pregovor pravi, da resnica boii. Na Koroškem je resnica še posebno boieča; če pa gre za vprašanje manjšine, potem resnica iahko povzroča naravnost neznosne boiečine — zato se ji je treba izogibati oziroma ji je treba kotikor se te da zabraniti, da bi prišia v javnost. Samo tako je mogoče razumeti prizadevanja uradnih, manj uradnih in neuradnih dejavnikov v naši dežeii, ki se na vse načine — tudi s sredstvi, ki niso vedno povsem neoporečni — trudijo, da javnost ne bi zvedeia ceiotne resnice o tem, kaj se dogaja okoii manjšinskega vprašanja._________________________________________________________ Konkretnih primerov tega pristnega koroškega strahu pred resnico bi tahko navajali na dolgo in široko, saj se vedno spet srečujemo z najrazličnejšimi oblikami potvarjanja dejstev, prikrivanja resnice, navajanja polresnic in celih laži ter drugimi načini manipuliranja in zavajanja javnosti. Čeprav se „avtorji" zavedajo, na kako trhlih temeljih so zgrajeni njihovi „argu-menti", jih kljub temu vztrajno ponavljajo, prepričani, da „nekaj bo gotovo obviselo". Sredstva množičnega obveščanja so pri tem izredno važno in učinkovito orožje; tisti, ki ima v tem oziru vpliv ali celo monopol, tahko računa z določenim uspehom. Današnja enostranska obveščenost in s tem pristranska usmerjenost velikega dela nemško govoreče javnosti na Koroškem in v ostali Avstriji, kar zadeva manjšinsko problematiko, je vsekakor sad takega prizadevanja. Vendar pa so tudi v tem oziru postavljanje meje — kljub temu, da imajo uradni dejavniki in pretežni del sredstev javnega obveščanja tozadevno skoraj popoln monopol, si resnica počasi le utira pot tudi v vrste večinskega naroda, kjer čedalje bolj prodira spoznanje, da sedanja „rešitev" manjšinskega vprašanja in „izpolnitev" člena 7 nikakor ni tako popolna in tako vzorna, kakor je vedno spet slišati in brati. Ravno zaradi tega, ker se resnica o manjšinskem vprašanju nenehno širi kljub vsem oviram in omejenim možnostim, po so tisti, ki neposredno ali posredno skrbijo za širjenje te resnice, izpostavljeni najrazličnejšim napadom in pritiskom. Kako neprijetno ali celo nevarno je postaviti se na stran manjšine ter podpreti njen boj za Manjšinski miiijoni Ta teden smo v avstrijski teteviziji [Čas v siiki 7) giedaii oddajo, ki je biia posvečena manjšinskim miiijonom. Zvedeti smo namreč, da je v državnem proračunu predvidena vsota 10 miiijonov šiiingov za potrebe manjšin v Avstriji, da pa teh denarjev ne morejo izpiačati — ker zastopniki koroških Siovencev nočejo v manjšinski sosvet. Me bomo se podrobneje baviii z obiiko in vsebino oddaje — enostranska orientacija pri ORF ni nič novega aii izrednega, torej nas tudi v tem primeru nič ne preseneča. Kijub tej pomanjkijivosti pa je biia oddaja dovoij informativna vsaj v dveh smereh: Po eni strani je pokazaia, kako mačehovsko ravna Avstrija s koroškimi Siovenci predvsem tudi giede pospeševanja in podpiranja njihove kuiturno-prosvetne dejavnosti. Maravnost beraško so izzveneti podatki o subvencijah, ki jih prejemajo posamezna društva aii skupine za svojo pestro in bogato dejavnost, in sicer za tisto dejavnost, s katero se Avstrija prav rada ponaša, ko pred domačo in ziasti mednarodno javnostjo skuša dokazovati, kako ..enkopravne" so v tej državi narodne manjšine. Pri tem pa spioh ni biio povedano, koiiko naših društev ni deiežno niti tako pičiih podpor, da niti ne govorimo o žaiostnem dejstvu, da koroški Siovenci prej skozi doiga deset-ietja za svoje kuiturno deio niti groša nismo dobiii iz javnih sredstev. Po drugi strani pa je oddaja tudi razkrita, da se v Avstriji ceio pri pospeševanju kuiturne dejavnosti posiužujejo zeio dvomtjivih metod. Pred javnostjo se ponašajo z miiijoni, ki jih baje dajejo za podpore manjšinam. Vodstvo manjšine skušajo prisiiiti v sosvet, češ, če boste pridni in ubogijivi, potem dobite podporo. Hkrati pa zabijajo kiin med manjšino in njeno vodstvo, ko pravijo, da so ie voditeiji krivi, če društva ne dobijo podpore, ko pa so tako trmasti, da nočejo v sosvet. Res iep primer stare prakse „Deii in vladaj" — samo s pospeševanjem kuiturne dejavnosti in s širokogrudno manjšinsko poiitiko to nima nobene zveze! dosego pravic, ki so ji zajamčene v avstrijski zakonodaji, v državni pogodbi in v drugih mednarodnih dokumentih, je na lastni koži okusil tudi že marsikateri pripadnik naro-da-soseda. „Odgovor" tistih, ki na Koroškem odločajo, kaj je prav in kaj sme biti, sega od zasmeha in žaljivih očitkov preko anonimnih in tudi javnih groženj vse tja do dejanskih napadov, kakor so jih bili na primer leta 1976 v Škocija-nu deležni s strani varnostnih organov pripadniki obeh narodov v deželi. Niti zvezni kancler Kreisky niti bivši deželni glavar Sima nista bila izjema: dokler sta leta 1972 obsojala protizakonito podiranje dvojezičnih napisov, sta bila izpostavljena napadom nemških nacionalistov — kancler v Celovcu (kjer so ga opsovali z ..židovsko svinjo") deželni glavar v Velikovcu (kjer so ga obsuli z gnilimi paradižniki); obakrat pa so varnostni organi stali ob strani in se smejali, kakor so prej mirno gledali in dopuščali tudi zloglasni „tafelsturm" nemškonaciona-lističnih in neonacističnih vandalov. Iz novejšega časa bi lahko omenili dunajskega kardinala Koniga, ki je padel v nemilost pri ,koroškem dnevniku", ker se je upal trditi, da je sedanji zakon o narodnih skupinah pomanjkljiv in potreben izboljšave; „druga stran" pa si je n izposodila" kanclerja Kretskega, ker je pred mednarodnim forumom novinarjev priznal, da mu je pri manjšinskem vprašanju spodrsnilo. Oba sta bila izpostavljena napadom in kritikam samo zato, ker sta govorila resnico. Kako je resnica zabolela, se je videlo tudi ob izidu knjige „Avstrija in njeni Slovenci", v kateri sta avstrijska zgodovinarja Haas in Stuhi-pfarrer z obsežnim gradivom dokumentirala enostransko in pristransko prakso ^uradnega" zgodovinopisja na Koroškem ter razkrinkala Slovencem nenaklonjeno, sovražno in škodljivo manjšinsko politiko Avstrije v preteklosti in tudi danes. Da resnica boli, pa predvsem kaže tudi primer slovenskega informacijskega in dokumentacijskega centra Sindok: že ob njegovem rojstvu mu je deželni glavar položil v zibko ..prekletstvo", prejšnji teden pa je bil postavljen na cesto in je moral iskati novo streho. Vendar pa tudi vsi taki in podobni primeri pritiska, izsiljevanja in zastraševanja ne morejo preprečiti, da bi resnica prišla na dan! RAZPtS TOMŠ)ČEV!H NAGRAD (N NAGRAD SKLADA TONETA TOMŠIČA Letos maja, na dan smrti narodnega heroja, poiitika, pubii-cista in novinarja Toneta Tomšiča, bo Društvo novinarjev Siove-nije podeiiio tradicionaine Tomšičeve nagrade in nagrade skia-da Toneta Tomšiča za posebne novinarske dosežke svojih čia-nov. Pri tem bo v prvi vrsti upoštevaio tista deia, ki še posebej prispevajo k hitrejšemu razvoju naše sociaiistične skupnosti in našega samoupravnega sistema. Za Tomšičevo nagrado iahko konkurirajo pomembni novinarski prispevki in dosežki pri urejanju časnikov ter radijskih in teievizijskih oddaj. Predioge za nagrade iahko pošijejo družbenopoiitične organizacije, aktivi in sekcije DNS, uredništva in posamezni čtani DMS, vsebovati pa morajo utemeijitev in dokazno gradivo. Predioge je treba postati na nasiov; Društvo novinarjev Sio-venije. Komisija za Tomšičeve nagrade, 61000 Ljubijana, Vošnjakova 8/Vii. Čiani komisije so: Zvone Zorko (predsednik), Tita Škerij So-jar, Srečko Goiob, Marjan Legan, Viado Šiamberger, Djuro Šmicberger, Vasiiij Ventin ter kot predstavnika javnosti Savin Jogan in Emi) Rojc. Obdobje, za katerega bodo podeijene Tomšičeve nagrade in nagrade skiada Toneta Tomšiča, je čas med zadnjim in novim razpisom, to je od 1. februarja 1977 do 31. januarja 1978. Rok za oddajo prediogov je 1. marec 1978. Po tem datumu komisija ne bo sprejemata ne prediogov, ne dokaznega gradiva. Upravni odbor Društva novinarjev Siovenije Sima o poiožaju na Koroškem Zadnja številka avtrijskega ilustriranega magazina za politiko in kulturo „Extrablatt" objavlja več prispevkov, katerih avtorji obravnavajo med drugim tudi vprašanja, ki so bolj ali manj povezana z manjšinsko problematiko, še posebej s koroškimi Slovenci. Sicer izhaja „Extrablatt" šele nekaj mesecev, vendar je že S svojim dosedanjim poročanjem o narodnih manjšinah v Avstriji napravil kvalitativen korak naprej, zlasti zaradi tega, ker obravnava narodnostne probleme kot sestavni del splošnega družbeno-političnega položaja in razvoja v državi. V najnovejši številki analizira dr. Robert Saxer poročanje Profilovega reporterja dr. Buchacherja o „zadevi Warasch". Peter Pilz in Karl Lang-bein kritično osvetljujeta pravni sistem Avstrije s posebnim ozirom na človekove pravice in v tej zvezi med drugim opozarjata tudi na „dvojno mero" koroških varnostnih oblasti, ki so mirno gledale protizakonito podiranje dvojezičnih napisov leta 1972, nasprotno pa se leta 1976 proti slovenskim demonstrantom v Skocijanu poslužile metod, ki jih je celo ustavno sodišče obsodilo kot protizakonite. Razmišljanja, ki silijo k primerjavam 5o/nograš^i dnevnih „$%lz^Mrger A^cBr/cHcn" je te Ju: o^juH/ zgrni/Mfo razmišljanje o iluziji večjezične drnžBe — 7M primeru /nžne Tirolske. Povod z% to razmišljanje je M članek, ^i ga je lani objavil avstrijski časopis za politično znanost in kjer je med dragim prišlo do izraza mnenje, da je /ažna Tirolska že danes na poti k večjezični dražki in da ta razvoj ovira ie jažnotiroi-ska ijadska stranka s svojim narodnostnim Bojem. /nžnofirolsBi vitokošoici so o tem članka razpravljali, na posekni diskasiji in tako je prišia njegova vsekina v širšo javnost, na /ažnem Tirolskem pa je to povzročilo razkarjenje. An podlagi tega se avtor sedanjega razmišljanja v 5A vprašaje, kako daleč je večjezična dražka že postala stvarnost, aii pa je ostala ie politična iiazija? /n odgovor na to vprašanje skaša dati z navajanjem raznik podatkov o razmerak na /ažnem Tirolskem. 7'ako že kar na začetka poadarja, da /taiijani na /a.žnem Tirolskem kot pripadniki žO-miiijon-skega naroda nikdar niso kili in tadi danes niso ogroženi; pač pa so kili /ažni Tirolci ogroženi s prikljačitvijo k Italiji in so ogroženi tadi še danes. Aljak tema pa v italijanski deželni politiki vedno kolj prekajajo k tema, da /talijane na /ažnem Tirolskem proglašajo za ogroženo manjšino, agotavlja na dragem mesta avtor članka v SA ter navaja, da je na italijanski strani povsod slišati glasno tarnanje o nedemokratični politiki jažnoti-rolske Ijadske stranke in o krivičnosti etničnega proporca ter glasove proti dvojezičnosti oz. predpisanim izpitom iz okek jezikov. Posledice so nepregledne, keremo v 5A; kajti v tiska kar de-žajejo pisma kralcev, kjer Ijadje tarnajo o propada italijanske manjšine na /ažnem Tirolskem in že kar povsem odkrito grozijo, da kodo tatli jažnotirolski /taiijani kmaia imeli svoje „janake", kot sta kila na dragi strani Aiotz in Ampiatz (znana iz doke dinamitskik atentatov na /ažnem Tirolskem — op. aredj. V članka v 5A keremo tadi o tem, kako so se jažni Tirolci dragega jezika iz sile razmer morali naačiti, medtem ko /taiijani danes niso pripravljeni, da ki to napravili prostovoljno, /n v podkrepitev navaja še kesede nekega iikerainega deželnega poiitika, ki je — tako SA — v regionalnem sveta izjavil med dragim.' „Živimo v svo-kodni državi in /ažnim Tirolcem je dano povsem na prosto, da gredo v drago državo, če jim fakaj ne agaja." Omenjeni politik je menda še dodal, da jažni Tirolci zaktevajo zase posekne pravice napram Italijanom in da on ni voljan gledati, kako v kocenski pokrajini nastaja nasilen in krivičen režim. /Ivtor članka v 5A meni, da morejo s „poseknimi pravicami" kiti mišljeni ie enakost okek jezikov, določila o etničnem pro- porca in draga določila avtonomije, mišljena kot poprava škode, ki jo je povzročila jašistična kolonialna poiitika. Torej so astavno zagotovljene pravice, ki jik iakko zakteva vsak navaden italijanski državljan, za /ažne Tirolce še vedno .posekne pravice', je rečeno v članka, kjer je potem navedenik še nekaj konkretnik primerov iz dnevnega življenja, „ki jažnim Tirolcem zeio otež-kočajo vero v večjezično dražko".* kako morajo na sindikalnem zkorovanja govoriti v italijanščini, ker od 700 adeiežencev 7 navzočik „v nasprotja z zakonskimi predpisi" nemško ne znajo niti ne razamejo; kako na neki jažnotirolski pošti Aemci, ki kočejo oddati svojo pošto, dokijo v odgovor „Smo v Ztaiiji"; da se na /ažnem Tirolskem navadno dokijo ie vozovnice za Bolzano in ie redko kje tadi za Božen . . . Todroknosti iz omenjenega članka zato navajamo tako okširno, ker naravnost silijo k primerjavam z razmerami na Koroškem.' treka je samo zamenjati vloge v tem smisla, da gre takaj za odnos Aemcev kot večinskega naroda do Slovencev kot manjšine. Aadaijnje primerjave prepaščamo kraicem samim, z naše strani ki ie se opozorili na kistveno razliko, da Aemci na /ažnem Tirolskem nikdar niso kilt' man;šina — ne v narodnostnem pogleda, še posekej pa ne giede gospodarskega in socialnega položaja. Andreas Moritsch obširno ocenjuje knjigo „Usterreich und seine Siowe-nen", v kateri sta Hanns Haas in Karl Stuhlpfarrer na podlagi zgodovinskega gradiva prikazala protislovensko politiko avstrijskih in zlasti koroških oblasti. Janko Messner objavlja svojo črtico, po kateri je nastal film „Vrnitev". Glavni urednik Ha-rald Irnberger pa je imel pogovor z bivšim koroškim deželnim glavarjem Hansom Simo, ki je zavzel stališče k trenutnemu političnemu položaju na Koroškem. Sima ugotavlja, da je v zadnjih letih, medtem ko se je pretežni del Avstrije hitreje razvijal, prišlo na Koroškem do še večjega zastoja na gospodarskem področju; pri tem meni, da obstaja povezava med nacionalnimi in gospodarskimi problemi Koroške. Glede trenutnega političnega položaja na Koroškem Sima pravi, da se na račun Slovencev precej taktizira in da nekateri skušajo pridobiti na popularnosti s tem, da napadajo Slovence. Po drugi strani pa Sima potrjuje, da je tudi še danes, kljub grenkim izkušnjam, povezan z avstrijskimi socialdemokrati, vendar pa trenutno vodstvo koroške SPO po njegovem mnenju ni karakteristično za avstrijsko socialdemokracijo. Zato bi se moral — tako Sima — tudi kancler in predsednik stranke dr. Kreisky enkrat bolj zamisliti, ali more politiko, ki jo sedaj delajo na Koroškem, tudi on res zastopati in zagovarjati. Z ozirom na bodoči razvoj je Sima prepričan, da je na Koroškem mnogo ljudi vseh političnih smeri, ki želijo demokratičen razvoj in aktiviranje demokratičnih sil in ki bi zato bili pripravljeni, da se postavijo proti nedemokratičnemu razvoju — če bi čas za to napočil. Osebno pa zaradi bridkih izkušenj nima več posebnih ambicij, čeprav ne more prikriti, da je ..političen človek" in ima zato tudi čut odgovornosti. Ne da bi kakorkoli skušali pretiravati pomen Simovih izjav, je le treba tudi upoštevati, da je bil on tisti, ki je leta 1972 s poskusom postavitve 200 dvojezičnih napisov v Zilji, Rožu in Podjuni napravil prvi korak k bolj konkretnemu izpolnjevanju člena 7. Za časa Sime je obstajal trajen dialog med predstavniki Slovencev in vlado; odnosi s sosednjo Jugoslavijo so bili neprimerno boljši; pa tudi pisanje koroškega tiska je bilo takrat dosti manj izpadljivo, kot to doživljamo danes. Tako ne moremo prezreti, da je prišlo z odhodom Sime v družbenopolitičnem in javnem življenju na Koroškem do občutnega premika na desno. OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZN!KU: Prešeren doma in po svetu AULA SLOVEN!CA CELOVEC, PAULiTS CHGASSE 5 -—7 V teh dneh :o po vsem slovenskem narodnem in kulturnem prostoru najrazličnejše prireditve, posvečene kulturnemu prazniku slovenskega naroda, ki ga vsako ieto obhajamo za obtetnico smrti pesnika Franceta Prešerna. Osrednja prosiava je biia v torek zvečer v Ljubijcni, kjer so podeiiii tradicionaine Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega skiada. Med ietošnjimi dobitniki nagrad Prešernovega skiada je tudi naš koroški književnik Janko Messner, ki mu k visokemu priznanju čestitamo. Včeraj pa je biia Prešernova prosiava v Ceiovcu, ki jo je priredita Siovenska prosvetna zveza — ob sloven-skem kuiturnem prazniku in hkrati v počastitev 100-ietnice rojstva Otona Župančiča (o prireditvi bomo podrobneje poročati prihodnjič). V okvir prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku pa sodi tudi sedanja razstava v celovški knjigarni .Naša knjiga": z gradivom, ki ga je uredil France Drolc, vodja osrednje knjižnice v Kranju, zelo prepričljivo dokazuje, kako znan in priznan je France Prešeren v širokem svetu. Gre namreč za zbirko publikacij in drugih dokumentov, iz katerih je razvidno, kje povsod na tujem je zastopan France Prešeren v literarni znanosti. Čeprav gradivo obsega le obdobje 1970— 1977, je vendar Prešeren .prisoten" v najrazličnejših mestih in državah — od Beograda, Novega Sada, Sa- rajeva, Skopja in Kopra v Jugoslaviji preko Frankfurta, Gottingena in Munchena v Zvezni republiki Nemčiji po do Krakova in Wroc!awa na Poljskem, Moskve v Sovjetski zvezi, Londona in Oxtorda na Angleškem, Zuricha v Švici, Budimpešte na Madžarskem in Nev/ Yor-ka v Ameriki se pne lok, kajti v vseh teh krajih so v omenjenem kratkem razdobju izšle razprave o slovenskem pesniku-velikanu Francetu Prešernu. Za preprostega ljubitelja Prešerna pa je morda še bolj prepričljiv drugi del razstave, ki obsega najrazličnejše izdaje Prešernovih pes- ZVEZNA GtMNAZUA ZA SLOVENCE V CELOVCU Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu sporoča: t. Po posebnem odioku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih ieiijo dati v šoiskem ietu 1973-79 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega ieta, v času od 13. do Z8. Z. 1978, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu. Ob prijavi za sprejem je treba predioiiti ravnateijstvu spričevaio prvega semestra 4. razreda ijudske šoie, rojstni iist in dokaz avstrijskega driavijanstva. Z. Pravočasno prijavijeni učenci, ki bodo ob koncu šoiskega ieta 1977-78 po oceni ijudskošoiske konference sposobni za vstop v prvo vrsto giavne šoie (ERSTER KLASSENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita. 3. Prijavijeni učenci, ki ne bi dosegii tako dobre ocene, bi moraii deiati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodita sposobnost učenca, bo treba otroka prijaviti v prvi poiovici junija 1978. Sprejemni izpiti bodo en teden pred koncem šoiskega ieta. 4. Konec maja 1978 bo vodstvo ijudske šoie javiio gimnaziji učni uspeh vseh učencev, ki so se prijaviti za vstop v gimnazijo. Nato bo rav-nateijstvo gimnazije pravočasno obvestiio starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu. 5. Zakasneie prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoijenjem Deieinega šoiskega sveta. 6. Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z rav-nateijem. Prijave za sprejem v Gimnazijo iahko opravite osebno v šoiski pisarni aii pa se obrnete pismeno na nasiov: Zvezna gimnazija za Siovence, Ebentaier Strahe 14, 90Z0 Kiagenfurt/Ceiovec. RAVNATELJ: dr. Reginaid Vospernik, i r. rtitev oziroma knjig o Prešernu. Tudi tukaj je izbor izredno obsežen in pester. Tako vidimo (aksimilirane izdaje Prešernovih Poezij in Krsta; Prešernove pesmi v angleščini, v madžarščini, v italijanščini, v srbohrvaščini, v nemščini; dvojezično slovensko-italijansko izdajo Krsta pri Savici, Prešernove pesmi iz zbirke Lirika, seveda Prešernove pesnite v miniaturni izdaji (naklada gre v mnoge desettisoče); literarne razprave v raznih jezikih, kjer je prikazano tudi mesto slovenskega Prešerna; obsežno razpravo Borisa Paternuja .France Prešeren in njegovo pesniško delo"; Antona Slodnjaka roman o Prešernu z naslovom .Neiztrohnjeno srce"; posebno privlačen je ponatis znamenite bibliofilske izdaje Prešernove Zdravljice, ki jo je ob stoletnici te pesnitve leta 1944 izdal POOF za Gorenjsko, natisnila in vezala pa tiskarna Trilof v Davči na osvobojenem ozemlju Gorenjske. Krog pa se zaključuje s Prešernovo bibliografijo Štefke Bulovec, ki objave Prešerna in o Prešernu zajema do leta 1970, tako da jo delno dopolnjuje sedanja razstava v knjigarni .Naša knjiga", ki je vsekakor vredna obiska in ogleda. vljudno vabi na razstavo UMETN!ŠK!H FOTOGRAFU mojstra Marjana Pfeiferja Razstava bo odprta do 17. februarja 1978, in sicer od ponedeijka do petka od 13. do 17. ure. Pesem - naša življenjska moč Gramofonska plošča obirskega ženskega okteta Tovarna grdrnoJonsLiL piošč Nei:'- s^ega ženskega o^fefa, katerega t/oJi Jon v ZjK^/janr, L: Je/nje v o^vrra Va/fndn Po/anšc^, L: je za vse pe-marJmrs^e zciožLe Obzorja, je pred smf pr/spevaJ f/id: priredim. neJavn/m fzJa/a TP-pioščo z na- Na prv: srranf piošče so /jaJs^e, sfovonz „Dečva z O^/rja". Na njej v gJavncm ForošLe pesmi: DoLer veje posneti!? 76 pesmi v izt?edi?i oi?ir- čer, Joi?er J/en — N/aJna jesen se že Pdža — Travner- so .že zeleni — Noje; je'n/ajn večer — Pršva i?o /a-i?d vigred— Lastno je t?ii?red — /e pa Jav/ svanca pa-Jva — 5i?ozi Lrata vojna /eta. Draga ^^np^Me^ obsega pesmi, L/ so PoJans^ove taLo popr/reJNLotta-Ji po ^eseJda; Dečva z OL/rja — fandč moj — Zaostaja nevesta — PomJaJ JjaJ/ezn; — AfJaJa žena — Oinrs^i pastir — PondaJ—PozJrav. $pet ena izmed našii? pevs^ii? sotrpin na gramo/on-sLipiošči— to je t?seLa^or razveseljiv dogodek, je pa taJ: /zraz nase življenjske volje /n dokaz nase ^a/tarne astvarja/nosd. To je agotovJ taJ: Ja/rjan Straj-nar, L/ je na kratki predstavitvi na ovitki: zap/saJ, Ja je pričajoča plošča nov JoLaz, Ja slovenska pesem na avstr/jsLi stran: Karavank ne životari, pač pa se veJno polno živ:', /n je se poaJarii.* „Dokler kodo take in podokne skapine prepevaie, dokler koJo ok materak peie kčerke, Jok/er ko živela tako ijaJska kot ametna siovenska pesem, vse Jotiej koJo zaman vsi poskasi zanikanja okstoja siovenskega naroJa onstran .Karavank. in zato je ta Ji ta piošča (ki ji koJo, apam, sieJiie se Jragej za nas se toiiko koij dragocena." Lepo okiikovani veekarvni ščiini ovitek piosče krasi na eni strani posnetek okirskega ženskega okteta, na Jragi strani pa je poieg vsekine oz. kazaia posnetik pesmi ter zapiska /aiija Strajnarja v slovenščin: in an-gieščini taJ: se siika Vaientina Polanska, giaskenega vojje skapine. Pioščo „Dečva z Okirja" iakko naročite oz. Jokite v knjigarni „Nasa knjiga" v Ceiovca, Paaiitsckg. 3-7. V primeru, da bi rešitev prispela v času štiridesetdnevnega posta, pa prosita, da bi se smela poroka vršiti v tem času, ker se lahko zgodi, da bi zaročenec prej umrl in bi nevesta izgubila vse dobrine, ki jih pričakuje s sklenitvijo zakona. Zaročenec pa še ni tako hitro umrl. 30. oktobra 1652 je potoval osebno v Ljubljano in urgiral pri škofijskem ordinariatu rešitev svoje prošnje, ki pa 22. novembra še ni bila rešena, ko je vikar Vidmar ponovno urgiral rešitev prošnje Gregorja Geigerja za dispenzo pri generalnem vikarju dr. Dolinarju. Ta primer nam dokazuje počasnost administracije v tedanji dobi. Dne 17. maja 1659 je vikar Vidmar poslal škofijskemu ordinariatu v Ljubljano prošnjo Lovrenca Roša in Margarete Kofler za dispenzo zakonskega zadržka krvnega sorodstva 2. in 4. kolena. Prošnji je bil priložen tale rodovnik: N. Roš je imel 1 I hčerko Valpurgo iz prvega zakona I Valpurga je imela zakonu z Ivanom Koflerjem sina Vincenca I Vincenc je imel sina Ruperta Rupert ima hčerko Marjeto Kofler, ki se namerava poročiti z Lavrencijem Rošem in sina Martina iz drugega zakona t Martin je imel sina Lavrencija, ki se hoče poročiti z Marjeto Kofler DR. ANTON SVETINA Prispevki k zgodovini Beijaka in okoiice V prošnji je navedeno, da sta oba kmečkega stanu, ženin je star več kot 40 let, nevesta pa je zrela deklica 26 let, ki ima v posesti kmetijo po kupnem pravu in bi jo ne mogla obdržati, če bi ostala samska. Prošnji je bil priložen znesek 12 kron kot taksa. Generalni vikar ljubljanske škofije je posla) to prošnjo s takso vred sveti stolici v Rim v rešitev. V predmetnem primeru se je nameraval stari stric poročiti s svojo pranečakinjo. Sličen primer je vikar Vidmar poslal škofijskemu ordinariatu v Ljubljano dne 8. oktobra 1661 s temle rodovnikom: Oče I I brat Peter ima hčerko Marijo Marija je imela nezakonsko hčerko Marijo t Marija je rodila sina Gregorja Grabničar, ki je zaročenec in faran župnije Dvor sestra Katarina ima sina Gregorja ) Gregor ima hčerko Uršulo ! Uršula je rodila hčerko Marijo Štoc, ki je zaročenka in spada pod župnijo Lipa Škofijski ordinariat je to prošnjo vrnil župnemu uradu sv. Miklavža v Beljaku s pripombo, da se dispenze ne more izdati, ker je prošnja presptošna in jo je treba dopolniti. Zgoraj prikazani rodovnik je bil v resnici pomanjkljiv, ker so manjkali priimki skoro vseh protagonistov. V predmetnem primeru sta se nameravala poročiti dva pravnuka poglavarja družine, torej bratranec in sestrična že drugega roda. Ko je vikar Vidmar prošnjo dopolnil, je škofijski urad izdat tale dekret: Če sta prosilca Gregor Grabnikar in Uršula Štoc res revnega stanu in se preživljata z delom svojih rok, Če spadata oba pod našo škofijo, če nista drugače med seboj združena, če nevesta ni v drugem stanu in Če ne obstojajo nikaki drugi zakonski zadržki, se izda v smislu pooblastila, ki ga je škof prejel od papeža dne 14. julija 1661, da sme revnim osebam izdajati izpregle-de zakonskega zadržka krvnega sorodstva, ter v smislu predpisov tridentinskega koncila in škofijskih uredb dovoljenje, da se smeta imenovana zaročenca cerkveno-veljavno poročiti; otroke, ki se bodo rodili v tem zakonu, proglašamo v smislu papeškega pooblastila kot zakonito rojene. Vikar Janez Vidmar je začetkom leta 1667 umrl; zapuščinski komisarji so prejeli dne 18. maja 1667 od ljubljanskega stolnega kapitlja navodila, kako naj postopajo pri inventarizaciji zapuščine pokojegnega vikarja Vidmarja. Ko so komisarji dne 22. junija 1667 popisali vse dolgove, je znašala čista zapuščina po odbitku vseh stroškov 1434 dolginarjev 9 krajcarjev in dva denariča in je bi) ta znesek izročen dedičem pokojnega vikarja. Vikarja Vidmarja je nasledil vikar Vid Wal-scher (Balscher, Walseher, Balseher, Waltscha- ser, verjetno se je glasil njegov priimek pravilno Bavčar), ki je bil od 2. junija 1667 provizorično nastavljen na tem delovnem mestu, 17. aprila 1668 pa mu je bil izročen definitivni dekret o imenovanju za vikarja in obenem za škofijskega komisarja čez vse župnije belja-škega cerkvenega okrožja. Iz tega dekreta je razvidno, da je Balscher spadal prvotno pod akvilejsko škofijo in da je prejel od svojega arhidiakona dovoljenje, da je smel prestopiti iz akvilejske v ljubljansko škofijo. Star je 36 let, duhovnik je 12 let, ordiniran je bil na naslov samostana v Jurkloštru, ki spada pod župnijo Planina pri Kozjem v ljubljanski škofiji. Bogoslužja se je izučil v Beljaku, odkoder je šel študirat humanistične vede in končal filozofijo z naslovom magistra, nato pa v štirih letih teologijo z naslovom bakalavreja. Vikar Balscher je izvršil leta 1668 po naročilu ljubljanskega stolnega kapitlja vizitacijo župne cerkve in njenih podružnic in je ugotovil tole: Pri farni cerkvi se obhaja posvečenje vsako leto na Belo nedeljo ob obisku ogromne množice ljudstva. Cerkvene ključarje in cerkovnika volijo župnik, prefekt in skupnost faranov, tako da imata župnik in prefekt dva glasova, farani pa po svojem zastopniku — meščanu en glas. Podružnične cerkve: 1. Cerkev Št. Lenart ima letne dohodke na davkih 20 goldinarjev, farani pa dolgujejo preko 100 gold., kateri znesek pa se v teh časih ne more izterjati. Cerkveni ključar je Rupert Fasching. (Ddije v priLoJnj: številki) Ne bomojih nikdar pozabiti Vsi, ki :mo preživeti oziroma doživet! zadnjo vojno z vsemi nje-nimi grozotami in demokratično misieča miajša generacija, čutimo prav sedaj, ko se ztasfi v Avstriji oiivija nacistična miseinost v vseh mogočih obiikah, od povetičevanja SS in kievetanja tistih junakov, ki so se na iastni svoji zemiji boriti proti fašistični bestiainosti, še večjo potrebo, da se spomnimo teh ijudi, ki so žrtvovati najdražje kar so imeii — svoje dragoceno živijenje za uničitev herenfoikovske miseinosti, ki je čioveštvo razdeiiia na nad- in pod-ijudi.___________ in tako se radi spominj-amo teh junakov, ki se v najtemnejšem času naše zgodovine niso ustrašiti nasilnih zavojevalcev, ki so poplavili vso Evropo, da bi ljudstvom vsilili nov red. Eden teh junakov je tudi Matija Verdnik-Tomaž, ki je na posledicah poškodb v boju z nemškimi fašisti, umrl 1. februarja 1944. Matija Verdnik-Tomaž je bit rojen 16. septembra 1916 na Bistrici v Rožu kot sin tovarniškega delavca. S premestitvijo očeta na Jesenice, se je seveda z njim preselil tudi sin Matija, ki je tako postal Jeseničan. izučil se je za železostru-garja. Že v mladih letih se je vključil v napredno delavsko gibanje, zaradi česar je prišel v konflikt s tedanjim jugoslovanskim režimom, ki ga je interniral v taborišče političnih pripornikov v Ivanjici. Po vdoru fašističnih sil v Jugoslavijo, je meseca decembra 1941 odšel v partizane — v znano Cankarjevo četo pod Stolom (znana po najvišji bitki s fašisti, 20. februarja 1942 na Stolu). Verdnik je že v prvi polovici leta 1942 prišel z manjšimi skupinami na Koroško v Rož, kjer je širil Karel Kap -80-!etnik V poneJe/je^ 73. /efrMdrjd fo v Ždmdnjdf o/*fdjd/ svojo #0-/etnZco žZv/jenjd fZvšZ ^met, Kdre/ Kdp pJ. Ko/Zčev oče. Or! je oče preJseJnZ^d 5/ovens^egd prosvetnega JrKŠtvd „VZn^o Po/jftnec" ;z 3^oc:j