Št. 69 Maribor, petek 18.12.2020 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVI OBČINA APAČE 1078. Odlok o proračunu Občine Apače za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 18. člena Statuta Občine Apače (Uradno glasilo Občine Apače, lokalni časopis Prepih, št. 2/07 in 53/12) je Občinski svet Občine Apače na 11. redni seji, dne, 16.12.2020 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE APAČE ZA LETO 2021 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Apače za leto 2021 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2021 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 6.338.617,49 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.081.310,62 70 DAVČNI PRIHODKI 2.740.750,40 700 Davki na dohodek in dobiček 2.570.162,00 703 Davki na premoženje 119.988,40 704 Domači davki na blago in storitve 50.600,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 340.560,22 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 283.320,22 711 Takse in pristojbine 1.500,00 712 Globe in druge denarne kazni 1.040,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 22.500,00 714 Drugi nedavčni prihodki 32.200,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 52.133,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 20.450,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 31.683,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 3.205.173,87 740 Transferni prihodki iz drugih javno finančnih institucij 2.723.486,06 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 481.687,81 Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2334 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 7.266.920,41 40 TEKOČI ODHODKI 1.021.633,35 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 308.055,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 50.190,00 402 Izdatki za blago in storitve 602.435,69 403 Plačila domačih obresti 7.780,00 409 Rezerve 53.172,66 41 TEKOČI TRANSFERJI 1.379.703,07 410 Subvencije 132.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 762.896,57 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 131.744,4 413 Drugi tekoči domači transferi 353.061,66 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 4.764.236,58 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 4.764.236,58 43 INVESTICIJSKI TRANSERI 101.347,41 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 66.658,41 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 34.689,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) - 928.302,92 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2021 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN 0,00 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽ. (75) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITAL. DELEŽ. (44) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITAL. DELEŽ. 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN 0,00 SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2021 VII. ZADOLŽEVANJE (50) 0,00 50 ZADOLŽEVANJE 0,00 500 Domače zadolževanje 0,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (55) 112.732,32 55 ODPLAČILA DOLGA 112.732,32 550 Odplačila domačega dolga 112.732,32 IX. SPREMEMBA STANJA SRED. NA RAČUNU - 1.041.035,24 (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) - 112.732,32 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.=III.) 928.302,92 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 1.041.035,24 31.12. PRETEKLIH LET Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Apače (www.obcina-apace.si). Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2335 3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke- konta (varianta: proračunske postavke - podkonta). Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba. 5. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, ki se uporablja za vzdrževanje gozdnih cest; 2. požarna taksa po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom, ki se uporablja za namen, določen v tem zakonu; 3. namenska sredstva iz državnega proračuna in Evropske unije; 4. komunalni prispevek, ki se lahko porabi za gradnjo, nakup in obnovo javne infrastrukture; 5. okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se porabi za projektno dokumentacijo, gradnjo in obnovo infrastrukture ter sofinanciranje gradnje malih komunalnih čistilnih naprav; 6. koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se uporablja za gospodarjenje z divjadjo; 7. najemnina za gospodarsko javno infrastrukturo, ki se lahko porabi za gradnjo, nakup in obnovo javne infrastrukture; 8. donacije; 9. prihodki iz naslova najemnin za grobove in najema mrliške veže, ki se uporabljajo za vzdrževanje pokopališča in objektov; 10. prihodki iz naslova odškodnin iz sklenjenih zavarovanj; 11. drugi namenski prihodki sofinancerjev. Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov poveča obseg izdatkov uporabnika (postavke) v proračunu. Pravice porabe na proračunski postavki, ki niso porabljene v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen. 6. člen Neposredni uporabniki proračuna so občinski organi: občinski svet, župan, nadzorni odbor, občinska uprava in režijski obrat. Ti so odgovorni za uporabo sredstev proračuna v skladu z namenom, ki je izkazan v posebnem delu proračuna. Posredni in drugi uporabniki proračuna morajo prihodke proračuna porabiti v skladu z zakonom, ustanoviteljskimi akti oziroma pogodbo o sofinanciranju dejavnosti. 7. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika - župan. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu avgustu in po preteku proračunskega leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2021 in njegovi realizaciji. 8. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Župan lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem proračun za leto 2021. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem proračun za leto 2021. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 9. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki. Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča župan. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. 10. člen (proračunski skladi) Proračunski sklad je račun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF. Od prihodkov proračuna za leto 2021, izkazanih v bilanci prihodkov in odhodkov, se oblikuje proračunska rezerva v višini 10.000,00 EUR. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2336 za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 6.000,00 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 11. člen (splošna proračunska rezervacija) V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov v višini 20.000,00 EUR vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. O uporabi sredstev proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 12. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku odpiše oz. delno odpiše plačilo dolga v višini 1.000,00 EUR. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 13. člen Župan je pooblaščen, da odloča o likvidnostnem zadolževanju do višine 5% vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna, če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti. Župan odloča o začasni vezavi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev, ali pa za to pooblasti druge osebe odgovorne za finančno poslovanje. 14. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2021 ne bo zadolžila. Občina v letu 2021 ne bo izdajala poroštev obveznosti iz zadolževanja za javne zavode in javna podjetja. 6. Prehodne in končne določbe 15. člen (začasno financiranje v letu 2022) V obdobju začasnega financiranja Občine Apače v letu 2022, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 16. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Apače, Uradno glasilo slovenskih občin – Lex localis. Številka:410-0008/2020-23 Datum: 16.12.2020 Občina Apače dr. Andrej Steyer, župan 1079. Odlok o proračunu Občine Apače za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 18. člena Statuta Občine Apače (Uradno glasilo Občine Apače, lokalni časopis Prepih, št. 2/07 in 53/12) je Občinski svet Občine Apače na11. redni seji, dne, 16.12.2020 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE APAČE ZA LETO 2022 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Apače za leto 2022 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2022 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 6.359.414,92 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.006.647,63 70 DAVČNI PRIHODKI 2.669.787,41 700 Davki na dohodek in dobiček 2.499.199,00 703 Davki na premoženje 119.988,41 704 Domači davki na blago in storitve 50.600,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 336.860,22 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 283.320,22 Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2337 711 Takse in pristojbine 1.500,00 712 Globe in druge denarne kazni 1.040,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 22.500,00 714 Drugi nedavčni prihodki 28.500,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 18.000,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 18.000,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 3.334.767,29 740 Transferni prihodki iz drugih javno finančnih institucij 2.853.079,49 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 481.687,81 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 6.246.682,60 40 TEKOČI ODHODKI 971.345,41 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 308.055,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 50.190,00 402 Izdatki za blago in storitve 552.147,75 403 Plačila domačih obresti 7.780,00 409 Rezerve 53.172,66 41 TEKOČI TRANSFERJI 1.353.432,90 410 Subvencije 132.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 743.944,40 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 126.992,48 413 Drugi tekoči domači transferi 350.496,02 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 3.823.696,89 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 3.823.696,89 43 INVESTICIJSKI TRANSERI 98.207,40 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 64.000,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 34.207,40 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 112.732,32 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2022 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN 0,00 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽ. (75) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITAL. DELEŽ. (44) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITAL. DELEŽ. 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN 0,00 SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2022 VII. ZADOLŽEVANJE (50) 0,00 50 ZADOLŽEVANJE 0,00 500 Domače zadolževanje 0,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (55) 112.732,32 55 ODPLAČILA DOLGA 112.732,32 550 Odplačila domačega dolga 112.732,32 IX. SPREMEMBA STANJA SRED. NA RAČUNU 0,00 (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) - 112.732,32 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.=III.) - 112.732,32 Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2338 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 0,00 31.12. PRETEKLIH LET Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Apače (www.obcina-apace.si). Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke- konta (varianta: proračunske postavke - podkonta). Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba. 5. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, ki se uporablja za vzdrževanje gozdnih cest; 2. požarna taksa po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom, ki se uporablja za namen, določen v tem zakonu; 3. namenska sredstva iz državnega proračuna in Evropske unije; 4. komunalni prispevek, ki se lahko porabi za gradnjo, nakup in obnovo javne infrastrukture; 5. okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se porabi za projektno dokumentacijo, gradnjo in obnovo infrastrukture ter sofinanciranje gradnje malih komunalnih čistilnih naprav; 6. koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se uporablja za gospodarjenje z divjadjo; 7. najemnina za gospodarsko javno infrastrukturo, ki se lahko porabi za gradnjo, nakup in obnovo javne infrastrukture; 8. donacije; 9. prihodki iz naslova najemnin za grobove in najema mrliške veže, ki se uporabljajo za vzdrževanje pokopališča in objektov; 10. prihodki iz naslova odškodnin iz sklenjenih zavarovanj; 11. drugi namenski prihodki sofinancerjev. Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov poveča obseg izdatkov uporabnika (postavke) v proračunu. Pravice porabe na proračunski postavki, ki niso porabljene v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen. 6. člen Neposredni uporabniki proračuna so občinski organi: občinski svet, župan, nadzorni odbor, občinska uprava in režijski obrat. Ti so odgovorni za uporabo sredstev proračuna v skladu z namenom, ki je izkazan v posebnem delu proračuna. Posredni in drugi uporabniki proračuna morajo prihodke proračuna porabiti v skladu z zakonom, ustanoviteljskimi akti oziroma pogodbo o sofinanciranju dejavnosti. 7. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika - župan. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu avgustu in po preteku proračunskega leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2022 in njegovi realizaciji. 8. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Župan lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem proračun za leto 2022. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem proračun za leto 2022. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 9. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2339 proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki. Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča župan. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. 10. člen (proračunski skladi) Proračunski sklad je račun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF. Od prihodkov proračuna za leto 2022, izkazanih v bilanci prihodkov in odhodkov, se oblikuje proračunska rezerva v višini 10.000,00 EUR. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 6.000,00 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 11. člen (splošna proračunska rezervacija) V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov v višini 20.000,00 EUR vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. O uporabi sredstev proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 12. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku odpiše oz. delno odpiše plačilo dolga v višini 1.000,00 EUR. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 13. člen Župan je pooblaščen, da odloča o likvidnostnem zadolževanju do višine 5% vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna, če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti. Župan odloča o začasni vezavi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev, ali pa za to pooblasti druge osebe odgovorne za finančno poslovanje. 14. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2022 ne bo zadolžila. Občina v letu 2022 ne bo izdajala poroštev obveznosti iz zadolževanja za javne zavode in javna podjetja. 6. Prehodne in končne določbe 15. člen (začasno financiranje v letu 2023) V obdobju začasnega financiranja Občine Apače v letu 2023, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 16. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Apače, Uradno glasilo slovenskih občin – Lex localis. Številka:410-0017/2020-5 Datum: 16.12.2020 Občina Apače dr. Andrej Steyer, župan 1080. Odlok o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Apače Na podlagi 16. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg in 82/20), Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-23, (Uradni list RS, št. 26/14) in 18. člena Statuta Občine Apače (Uradno glasilo Občine Apače, lokalni časopis Prepih, št. 2/07 in 53/12) je Občinski svet Občine Apače na 11. seji dne, 16.12.2020 sprejel ODLOK O SOFINANCIRANJU LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI APAČE I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) Odlok o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Apače (v nadaljevanju: odlok) določa izvajalce posameznih programov in področij letnega programa športa (v nadaljevanju: LPŠ), podrobnejše pogoje in merila za izbiro in vrednotenje izvajanja LPŠ na lokalni ravni, način določitve višine sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja izvajanja LPŠ, način sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju. 2. člen (opredelitev javnega interesa v športu) (1) Javni interes obsega naloge nacionalnega in lokalnega pomena, ki so določene v Nacionalnem programu športa v RS (v nadaljevanju: NPŠ) in so namenjene zagotavljanju optimalnih pogojev za kakovostno ukvarjanje s športom in gibalnimi dejavnostmi za ohranjanje zdravja. Javni interes v občini obsega dejavnosti na vseh področjih športa v skladu s prednostnimi nalogami, ki so opredeljene v NPŠ in se uresničuje tako, da se:  v proračunu občine zagotavlja finančna sredstva za sofinanciranje LPŠ, Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2340  načrtuje, gradi in vzdržuje lokalno pomembne športne objekte in površine za šport v naravi,  spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj vseh področjih športa. II. Letni program športa 3. člen (letni program športa: LPŠ) (1) Glede na razvojne načrte, prioritete v športu, razpoložljiva proračunska sredstva ter kadrovske in prostorske razmere v lokalnem športu se z LPŠ določi:  športne programe in področja, ki se v proračunskem letu sofinancirajo iz občinskega proračuna,  višino proračunskih sredstev za sofinanciranje športni programov in področij,  obseg in vrsto športnih programov in področij. (2) Predlog LPŠ pripravi občinska uprava, sprejme pa Občinski svet Občine Apače. 4. člen (opredelitev športnih programov in področij) (1) Za uresničevanja javnega interesa v športu se v skladu s proračunskimi možnostmi in ob upoštevanju načela enake dostopnosti javnih sredstev za vse izvajalce iz proračuna občine lahko sofinancirajo naslednja področja športa: 1. ŠPORTNI PROGRAMI:  prostočasna športna vzgoja otrok in mladine  športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami  obštudijske športne dejavnosti  športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport  kakovostni šport  vrhunski šport  šport invalidov  športna rekreacija  šport starejših 2. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI  izgradnja, posodobitve in opremljanje športnih objektov in površin za šport v naravi  upravljanje in obratovanje športnih objektov in površin za šport v naravi  subvencioniranje uporabe športnih objektov in površin za šport v naravi 3. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU  usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu  statusne pravice športnikov, strokovnih delavcev v športu in strokovna podpora programov  založništvo v športu  znanstveno raziskovalna dejavnost v športu  informacijsko komunikacijska tehnologija na področju športa 4. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU  delovanje športnih društev in njihovih zvez zna lokalni ravni 5. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA  športne prireditve  javno obveščanje o športu  športna dediščina in muzejska dejavnost v športu 6. DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST V ŠPORTU 5. člen (izvajalci letnega programa športa) (1) Izvajalci LPŠ po tem odloku so:  športna društva in športne zveze, ki so registrirani v RS,  zavodi za šport,  pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu v RS,  ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove,  zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne športne programe,  samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti v športu v RS in  zasebni športni delavci. III. Pogoji in merila ter način določitve višine sofinanciranja 6. člen (pogoji in merila za izbiro in vrednotenje LPŠ) (1) Pogoji in merila za izbiro in vrednotenje LPŠ so kot priloga sestavni del tega odloka. 7. člen (način določitve višine sofinanciranja) (1) Višina sofinanciranja se določi s pogoji in meril za izbiro in vrednotenje LPŠ. Vsako področje športa se ovrednoti z ustreznim številom točk. Vrednost točke je količnik med z LPŠ določeno višino sredstev za posamezno področje in skupnim številom zbranih točk vsakega ovrednotenega področja. Višina sofinanciranja je zmnožek števila zbranih točk in izračunane vrednosti točke. IV. Postopek izbire in sofinanciranja LPŠ 8. člen (način sofinanciranja LPŠ) (1) Sofinanciranje izvajanja LPŠ iz javnih sredstev se izvede z javnim razpisom. 9. člen (javni razpis in razpisna dokumentacija) (1) V skladu z veljavno zakonodajo, odlokom in sprejetim LPŠ župan izda sklep o začetku postopka javnega razpisa za sofinanciranje LPŠ. S sklepom določi: predmet sofinanciranja, predviden obseg javnih sredstev, cilje, ki se jih da doseči, in besedilo javnega razpisa (v nadaljevanju: JR). (2) Objava JR mora vsebovati:  ime in naslov naročnika,  pravno podlago za izvedbo JR,  predmet JR,  navedbo pogojev za kandidiranje na JR (upravičeni izvajalci LPŠ),  navedbo pogojev in meril za vrednotenje programov in področij športa,  višino sredstev, ki so na razpolago na JR,  obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva,  rok, do katerega morajo biti predložene vloge in način oddaje vlog,  datum in način odpiranja vlog,  rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu JR,  navedbo oseb, pooblaščenih za dajanje informacij o JR,  informacijo o razpisni dokumentaciji. (3) Razpisna dokumentacija mora vsebovati: Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2341  razpisne obrazce,  navodila izvajalcem za pripravo in oddajo vloge,  informacijo o dostopnosti do odloka, LPŠ ter pogojev in meril,  vzorec pogodbe o sofinanciranju programov. 10. člen (komisija za izvedbo javnega razpisa) (1) Župan s sklepom ustanovi Komisijo za izvedbo JR (v nadaljevanju: komisija). (2) Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in člani komisije ne smejo biti z vlagatelji, ki kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi, v zunajzakonski skupnosti, v svaštvu do vštetega drugega kolena tudi, če so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že prenehale. Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije, če obstajajo druge okoliščine, ki bi vplivale na njihovo neobjektivnost in nepristranskost (npr. osebne povezave). Člani komisije podpišejo izjavo o prepovedi interesne povezanosti. (3) Komisija se sestaja na rednih in izrednih sejah. Seje lahko potekajo tudi dopisno. Komisija o poteku sej in o svojem delu vodi zapisnik. Za sklepčnost in sprejemanje odločitev je potrebna navadna večina. (4) Naloge komisije so:  pregled in ocena vsebine razpisne dokumentacije,  odpiranje in ugotavljanje pravočasnosti ter popolnosti prejetih vlog,  ocenitev vlog na podlagi pogojev in meril navedenih v LPŠ, JR oziroma razpisni dokumentaciji,  priprava predloga izvajalcev LPŠ po izbranih športnih programih in področjih,  potrditev predloga izbire in sofinanciranja LPŠ po športnih programih in področjih ter izvajalcih,  vodenje zapisnikov o svojem delu. (5) Strokovno-administrativna dela za komisijo opravlja za šport pristojni delavec občinske uprave. 11. člen (postopek izvedbe javnega razpisa: JR) (1) Občinska uprava besedilo JR objavi v uradnem glasilu Občine. Besedilo JR in celotno razpisno dokumentacijo objavi tudi na svoji spletni strani. Rok za prijavo na JR ne sme biti krajši kot 14 dni od objave JR. (2) Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici z oznako »ne odpiraj – vloga« in navedbo JR, na katerega se nanaša. Vloga je lahko tudi elektronska, če je tako določeno v JR. Način elektronske predložitve vloge se določi v razpisni dokumentaciji. (3) Odpiranje prejetih vlog opravi komisija v roku in na način, ki je predviden v besedilu JR. Odpirajo se samo v roku posredovane vloge v pravilno izpolnjeni in označeni ovojnici ter v vrstnem redu, po katerem so bile prejete. Odpiranje vlog ni javno. (4) Za vsako vlogo komisija na odpiranju ugotovi formalno popolnost glede na to, ali je bila oddana pravočasno in s strani upravičenega vlagatelja ter ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti. (5) Vlogo, ki ni pravočasna ali je ni vložila upravičena oseba, se s sklepom zavrže. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. (6) O odpiranju vlog se vodi zapisnik, ki vsebuje:  kraj in čas odpiranja prispelih vlog,  imena navzočih članov komisije,  naziv vlagateljev navedenih po vrstnem redu odpiranja,  ugotovitve o popolnosti oziroma nepopolnosti posamezne vloge ter navedbo manjkajoče dokumentacije. (7) Zapisnik podpišejo predsednik in prisotni člani komisije. 12. člen (poziv za dopolnitev vloge) (1) Na podlagi zapisnika o odpiranju vlog se v roku osmih (8) dni pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog je osem (8) dni od prejema poziva. (2) Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolnijo, se s sklepom zavržejo. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 13. člen (odločba o izbiri) (1) Na osnovi odločitve komisije odločbo o izbiri izda občinska uprava. Odločba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodb o sofinanciranju izvajanja LPŠ. (2) Ob izdaji odločbe o izbiri izvajalec razpisa vlagatelja pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ. 14. člen (pritožbeni postopek) (1) Zoper odločbo o izbiri je možno podati ugovor v roku osmih (8) dni od prejema odločbe. Predmet ugovora ne morejo biti pogoji in merila za vrednotenje LPŠ. (2) O ugovoru odloči župan v roku trideset (30) dni od prejema ugovora. Odločitev župana je dokončna. O odločitvi župan obvesti tudi komisijo. (3) Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor na Upravnem sodišču Republike Slovenije, ki se vloži v roku trideset (30) dni od vročitve odločbe. (4) Vložen upravni spor ne zadrži sklepanja pogodb z izbranimi izvajalci LPŠ. 15. člen (objava rezultatov JR) (1) Rezultati JR se po zaključku postopka JR objavijo v občinskem glasilu in/ali na spletni strani občine. V. Vsebina pogodb z izvajalci LPŠ in način nadzora nad pogodbami 16. člen (pogodba z izbranimi izvajalci LPŠ) (1) Z izbranimi izvajalci LPŠ župan sklene pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ. V pogodbi se opredeli:  naziv in naslov naročnika ter izvajalca dejavnosti,  pravna osnova za sklenitev pogodbe,  vsebino in obseg dejavnosti,  čas realizacije dejavnosti,  višino dodeljenih sredstev,  terminski plan porabe sredstev,  način nadzora nad namensko porabo sredstev, izvedbo programov in področij športa, ter predvidene sankcije v primeru neizvajanja,  način nakazovanja sredstev izvajalcu,  način in vzrok spremembe višine pogodbenih sredstev,  način, vsebino in rok za poročanje o realizaciji LPŠ po pogodbi,  določilo, da izvajalec, ki nenamensko koristi pogodbena sredstva ali drugače krši pogodbena določila, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem JR,  druge medsebojne pravice in obveznosti. Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2342 (2) Če se vlagatelj v roku osmih (8) dni ne odzove na poziv k podpisu pogodbe, se šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje. 17. člen (spremljanje izvajanja LPŠ) (1) Izvajalci LPŠ so dolžni izvajati izbrane športne programe in področja v obsegu opredeljenem v pogodbi, sredstva pa nameniti za izbran športni program in področje v skladu z JR. (1) Nadzor nad izvajanjem pogodb in porabo proračunskih sredstev izvaja občinska uprava, ki lahko kadarkoli v času trajanja pogodb nadzor izvede po metodah:  pregled periodičnih poročil izvajalcev,  pregled spletnih strani izvajalcev ter spremljanje medijskih oblik javnega nastopanja,  razgovori skrbnika pogodb z upravljavci (javnih) športnih objektov,  razgovori skrbnika pogodb z izvajalci na sedežu občinske uprave,  preverjanje izvedbe programov na mestu izvajanja – športnem objektu,  pregled izvajanja na sedežu izvajalca in revizijski pregled na podlagi predloga. (2) V primeru, da občinska uprava ugotovi nenamensko porabo prejetih sredstev, lahko takoj ustavi sofinanciranje in odstopi od pogodbe. Že prejeta proračunska sredstva mora izvajalec vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. (3) Izvajalec, ki krši pogodbena določila, ne more kandidirati za proračunska sredstva na naslednjem JR. VI. Prehodne določbe 18. člen (prednostna uporaba javnih športnih objektov in površin) (1) Zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo programe v okviru obveznega ali razširjenega dela vzgojno izobraževalnega procesa, imajo prednost pred izvajalci LPŠ in drugimi uporabniki. (2) Športna društva, ki izvajajo LPŠ, imajo pod enakimi pogoji prednost pred drugimi uporabniki. (3) Športna društva, ki ne izvajajo LPŠ, a imajo status društva v javnem interesu na področju športa, imajo pod enakimi pogoji prednost pred drugimi uporabniki, ki niso izvajalci LPŠ. 19. člen (prenehanje veljavnosti prejšnjega pravilnika) (1) Z dnem uveljavitve tega Odloka preneha veljati Odlok o postopku (pogojih in merilih) za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Apače (UGSO ŠT. 59/2017 in 16/2019). 20. člen (veljavnost odloka) (1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0006/2020-05 Datum: 16.12.2020 Občina Apače dr. Andrej Steyer, župan PRILOGA POGOJI IN MERILA ZA IZBIRO IN VREDNOTENJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI APAČE S Pogoji in merili za sofinanciranje LPŠ v Občini Apače (v nadaljevanju: merila) se določa uresničevanje javnega interesa v športu. Sredstva se prijaviteljem razdelijo na osnovi izvedbe JR. Merila so sestavni del Odloka in obsegajo:  pogoje za določitev upravičenih izvajalcev LPŠ,  merila za vrednotenje programov in področij športa. Z merili je uveljavljen točkovni model. Vsakemu izbranemu programu/področju športa se na osnovi meril izračuna skupna višina točk. Končna višina sofinanciranja programa/področja športa je zmnožek med številom dodeljenih točk in končno vrednostjo točke, pri čemer je končna vrednost točke količnik med z LPŠ določeno višino sredstev za program/področje in skupnim številom zbranih točk vseh ovrednotenih vlog posameznega programa/področja. Merila se v času trajanja postopka JR ne smejo spreminjati. DOLOČITEV UPRAVIČENIH IZVAJALCEV LPŠ: Prijavitelji po 5. členu Odloka postanejo upravičeni izvajalci LPŠ, če izpolnjujejo naslednje pogoje:  so na dan objave JR za sofinanciranje LPŠ najmanj eno (1) leto registrirani v skladu z veljavnimi predpisi, ena od registriranih dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti pa je izvajanje športnih programov: o 93.120: dejavnost športnih klubov, o 93.190: druge športne dejavnosti,  imajo sedež v občini in v njej pretežno opravljajo športno dejavnost za prebivalce občine,  imajo sedež izven občine in izvajajo programe v športni panogi, ki v občini ni zastopana,  izvajajo športne programe in področja skladno z Odlokom in LPŠ, se pravočasno prijavijo na JR ter izpolnjujejo vse pogoje JR,  imajo za prijavljene športne programe in področja: o zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražen/usposobljen kader za opravljanje strokovnega dela v športu, o izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni viri prihodkov in stroškov izvedbe programov, o urejeno evidenco članstva (športna društva, zveze) ter evidenco o udeležencih programov. Športna društva imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju LPŠ. ŠPORTNI PROGRAMI Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2343 Športni programi so najbolj prepoznaven del športa in praviloma predstavljajo organizirano in strokovno vodeno športno vadbo, ki je prilagojena različnim skupinam ljudi, njihovim sposobnostim, znanju, motivaciji, starosti (otroci, mladina, inva lidi, odrasli, starejši). Uporabljene kratice v nadaljevanju predstavljajo naslednje športne programe:  ŠV-VIZ: športna vzgoja otrok in mladine: programi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja,  ŠV-PRO: športna vzgoja otrok in mladine: prostočasni programi,  ŠV-PRI: športna vzgoja otrok: pripravljalni programi,  ŠV-PP: športna vzgoja otrok in mladine: programi otrok s posebnimi potrebami,  ŠŠTU: obštudijski športni programi,  ŠV-USM: športna vzgoja otrok in mladine: programi usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,  KŠ: programi kakovostnega športa,  VŠ: programi vrhunskega šport,  ŠI: programi športa invalidov,  RE: programi športne rekreacije,  ŠSTA: programi športa starejših. SKUPNI POGOJI ZA IZBIRO Pri vrednotenju športnih programov se upoštevajo naslednji splošni pogoji: VKLJUČENOST UDELEŽENCEV:  isti udeleženec se pri istem izvajalcu vrednoti le v enem (1) športnem programu, (izjema: kategorizirani športniki po veljavnem seznamu OKS-ZŠZ), ŠTEVILO VADEČIH/ŠTEVILO ŠPORTNIKOV/VELIKOST VADBENE SKUPINE (=koeficient popolnosti skupine):  različne športne panoge in starostne skupine za izvedbo optimalne vadbe zahtevajo različno število vključenih.  z merili je določena potrebna (priporočena) velikost posamezne vadbene skupine: o če v program ni vključena polovica potrebnega števila vključenih (50 %), se program ne prizna, o če je v programu manj udeležencev (med 50 in 100 %), se število točk proporcionalno zmanjša, o večje število udeležencev v programu ne vpliva na dodatno vrednotenje programa. PREGLEDNICA A-1 PROSTOČASNI, PRIPRAVLJALNI IN REKREACIJSKI PROGRAMIH ŠTEVILO VKLJUČENIH V VADBENI SKUPINI ŠV-PRO do 6 let ŠV-PRO 7 do 19 let ŠV-PRI U-6 do U-11 RE, ŠŠTU ŠSTA, ŠI, ŠV- PP velikost skupine/število vključenih 8 10 8 10 10 PREGLEDNICA A-2 TEKMOVALNI PROGRAMI ŠTEVILO VKLJUČENIH V VADBENI SKUPINI ŠV-USM U-12/13 ŠV-USM U-14/15 ŠV-USM U-16/17 ŠV-USM U-18/19 KŠ: ČLANI/CE IŠP/MI: velikost skupine/število vključenih 6 6 4 4 4 KŠP: velikost skupine/število vključenih 10 10 10 10 10 KŠP: kolektivne športne panoge; IŠP: individualne športne panoge; MI: miselne igre. KOMPETENTNOST STROKOVNIH DELAVCEV (= korekcija strokovni kader):  različni športni programi zahtevajo različno angažiranost izobraženega/usposobljenega kadra: o stopnja 1: vodja je strokovno izobražen/usposobljen za delo v športu v programih: ŠV-PRO, RE, ŠSTA, ŠŠTU, ŠI. o stopnja 2: vodja je strokovno izobražen/usposobljen za delo v športu v programih: ŠV-PRI, ŠV-USM, kategorizirani V programih, ki se izvajajo brez usposobljenih/izobraženih strokovnih delavcev v športu, je korekcijski faktor = 0,000. Če isti strokovni kader hkrati izvaja dva ali več programov istega izvajalca, se korekcijski faktor ustrezno zmanjša. PREGLEDNICA B KOREKCIJA: KADER STROKOVNI DELAVCI stopnja 1 stopnja 2 korekcijski faktor strokovni kader 0,500 1,000 MATERIALNI STROŠKI IZVEDBE PROGRAMOV (= korekcija materialni stroški):  pri izvedbi športnih programov nastajajo tudi drugi stroški (oprema, sodniki, prevozi…).  merila za vrednotenje se lahko upoštevajo v športnih programih. ŠV-PRI, ŠV-USM, KŠ, VŠ. Korekcijski faktor za vrednotenje materialnih stroškov izvedbe posameznih športnih programov se določi z LPŠ/JR. ŠTEVILO PRIZNANIH VADBENIH SKUPIN NA IZVAJALCA:  z LPŠ/JR se lahko omeji skupno število priznanih vadbenih skupin po športnih programih na izvajalca! PRIZNANI LETNI OBSEG VADBE:  z merili je za vse skupine športnih programov določen letni obseg vadbe, ki se sofinancira z LPŠ (preglednice: 1 do 9). V netekmovalnih športnih programih (ŠV-PRO, RE, ŠSTA, ŠI, ŠŠTU) vadba praviloma poteka najmanj 30 tednov oz. 60 ur. V programih ŠV-PRI, ŠV-USM in KŠ/VŠ je priznani letni obseg vadbe praviloma višji. Izvajalci lahko ob prijavi na JR sami določijo letni obseg za vsak športni program; ki ne sme presegati z LPŠ/JR priznanega letnega obsega vadbe! Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2344 DODATNI POGOJI ZA IZBIRO NETEKMOVALNIH PROGRAMOV CENA ŠPORTNEGA PROGRAMA (= korekcija cena športnega programa):  izvajalci za izvedbo športnih programov zaračunavajo različne cene (vadnine). Občina spodbuja izvajanje takšnih športnih programov, ki so za udeležence sprejemljivejši: o skupina 1: udeleženec krije več kot 75 % polne cene programa, o skupina 2: udeleženec krije več kot 40 % in manj kot 75 % polne cene programa, o skupina 3: udeleženec krije manj kot 40 % cene programa, o skupina 4: program je za udeleženca brezplačen. Pogoj se lahko upošteva samo pri prostočasnih in športnorekreativnih programih (ŠV-PRO, RE, ŠSTA, ŠI, ŠŠTU). PREGLEDNICA C KOREKCIJA: CENA PROGRAMA CENA ŠPORTNEGA PROGRAMA skupina 1 skupina 2 skupina 3 skupina 4 korekcijski faktor cena programa 0,400 0,600 0,800 1,000 DODATNI POGOJI ZA IZBIRO TEKMOVALNIH PROGRAMOV RAZŠIRJENOST, KONKURENČNOST, USPEŠNOST IN LOKALNI POMEN (= korekcija razvrstitev panoge):  tekmovalni šport se izvaja v različnih športih (disciplinah, panogah), izvajalci pa so rezultatsko različno uspešni. Merila izvajalce programov ŠV-USM, KŠ, VŠ lahko razvrščajo glede na: o RAZŠIRJENOST: število registriranih športnikov NPŠZ (podatki OKS-ZŠZ), o RAZŠIRJENOST: število registriranih športnikov v KLUBU/DRUŠTVU (podatki OKS-ZŠZ), o KONKURENČNOST: razvrstitev NPŠZ glede na status članstva v OKS-ZŠZ (podatki OKS-ZŠZ), o USPEŠNOST: ponderirano število kategoriziranih športnikov (podatki OKS-ZŠZ)Pri čemer se upoštevajo naslednji ponderji: MLR=DR=1; PR=MR=2; SR=3; OR=4! o POMEN ZA LOKALNO OKOLJE: leta neprekinjenega delovanja (podatki AJPES).  z merili se izvajalci razvrstijo v dve (2) kakovostni skupini: o 1. kakovostna skupina: korekcijski faktor = 2,000, o 2. kakovostna skupina: korekcijski faktor = 1,000.  potrebno število točk za uvrstitev v 1. kakovostno skupino se določi z LPŠ/JR. PREGLEDNICA D KOREKCIJA: RAZVRŠČANJE PANOG RAZŠIRJENOST: registrirani športniki NPŠZ 0 - 500 501 -1.000 1.001 - 2.500 2-501 in več TOČKE ZA RAZVRŠČANJE 2 5 10 20 RAZŠIRJENOST: registrirani športniki KLUB 0 - 10 11 - 25 26 - 50 51 in več TOČKE ZA RAZVRŠČANJE 2 5 10 20 KONKURENČNOST: status NPŠZ v OKS-ZŠZ ni članica OKS-ZŠZ je članica OKS-ZŠZ PANOGE/NPŠZ priznava MOK PANOGE/NPŠZ program OI TOČKE ZA RAZVRŠČANJE 0 5 10 20 USPEŠNOST: kategorizirani športniki 0 točk 1 - 5 točk 5 - 10 točk 11 točk in več TOČKE ZA RAZVRŠČANJE 0 5 10 20 POMEN ZA OKOLJE: tradicija v letih 0 - 5 let 6 - 15 let 16 - 30 let 31 let in več TOČKE ZA RAZVRŠČANJE 0 5 10 20 MERILA ZA VREDNOTENJE PROSTOČASNIH ŠPORTNIH PROGRAMOV V ZAVODIH S PODROČJA VIZ Med programe, ki se izključno izvajajo v zavodih VIZ, prištevamo: Promocijske športne programe predstavljajo: Mali sonček (MS), Zlati sonček (ZS), Krpan (KR), Naučimo se plavati (NSP). Šolska športna tekmovanja (ŠŠT) predstavljajo udeležbo šolskih športnih ekip na tekmovanjih, ki so razpisana v reviji Šport mladih (Informator) od osnovne do državne ravni. Sofinancira se udeležba šolskih ekip in posameznikov na tekmovanjih. Dodatne ure športa predstavljajo programi, ki jih šole v sodelovanju s športnimi društvi izvajajo s ciljem posodobiti in povečati kakovost ter privlačnost prostočasnih programov. Sofinancirajo se vadbene skupine, ki vadbo izvajajo v terminih predvidenih za šolske športne krožke. S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: MERILO ZA VREDNOTENJE: ŠV-VIZ: promocijski program: MS, ZS, KR, NSP materialni stroški/udeleženec ŠV-VIZ: šolska športna tekmovanja - udeležba ekip materialni stroški/skupina ŠV-VIZ: dodatne ure športa v OŠ materialni stroški/skupina PREGLEDNICA ŠT. 1 ŠV-VIZ ŠPORTNI PROGRAMI V ZAVODIH VIZ MS, ZS, KR, NSP ŠŠT DUŠ v OŠ število udeležencev programa 1 10 10 Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2345 TOČKE/MS/UDELEŽENEC ali SKUPINA 1 15 30 MERILA ZA VREDNOTENJE PROSTOČASNIH ŠPORTNIH PROGRAMOV OTROK IN MLADINE (PP) TER OBŠTUDIJSKIH ŠPORTNIH PROGRAMOV Celoletni programi ŠV-PRO, ŠV-PRI, ŠV-PP in ŠŠTU praviloma potekajo najmanj 30 tednov v letu (oz. 60 ur). Glavni cilj ŠV-PRO je ljubiteljsko ukvarjanje s športom in koristno preživljanje prostega časa, namen pa ni udeležba na tekmovanjih. Programe ŠV-PRO praviloma izvajajo (in prijavljajo) društva s pretežno rekreativno naravnanostjo. Programi ŠV-PP so namenjeni otrokom in mladini z motnjami v razvoju oziroma s prirojenimi in/ali pridobljenimi okvarami in se izvajajo z namenom ustrezno poskrbeti za uspešno socialno integracijo v vsakdanje življenje. Programi ŠŠTU so pomembno dopolnilo intelektualnemu delu in pripomorejo k nevtralizaciji negativnih učinkov sedečega načina življenja. Celoletni programi se praviloma izvajajo v kraju študija. S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: MERILO ZA VREDNOTENJE: ŠV-PRO: celoletni prostočasni programi strokovni kader/skupina ŠV-PP: celoletni športni programi (posebne potrebe) strokovni kader/skupina ŠŠTU: celoletni športni programi strokovni kader/skupina PREGLEDNICA ŠT. 2 PROSTOČASNI PROGRAMI CELOLETNI PROSTOČASNI PROGRAMI ŠV-PRO do 6 let ŠV-PRO 6 do 19 let ŠV-PP, ŠŠTU število ur vadbe/tedensko 1,5 2 2 število tednov 30 30 30 TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA 45 60 60 OPOMBA: 1 ura = 60 minut ŠV-PRI so programi, katerih osnovni cilj je spoznavanje specifične športne panoge (prednostno izbrani šport) in doseganje športnih dosežkov. Po ZŠpo-1 vključeni v starostne skupine 6 do 12 let praviloma ne morejo postati registrirani športniki in tudi rezultati doseženi na tekmovanjih se večinoma ne upoštevajo. Programe ŠV-PRI praviloma izvajajo (in prijavljajo) športna društva, ki imajo izdelano piramido tekmovalnih selekcij z vrhom v članski tekmovalni ekipi. S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: MERILO ZA VREDNOTENJE: ŠV-PRI: celoletni pripravljalni programi strokovni kader, materialni stroški/skupina PREGLEDNICA ŠT. 3 PRIPRAVLJALNI PROGRAMI CELOLETNI PRIPRAVLJALNI PROGRAMI ŠV-PRI U-6/7 ŠV-PRI U-8/9 ŠV-PRI U-10/11 število ur vadbe/tedensko 3 3 3 število tednov 30 40 40 TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA 90 120 120 TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/SKUPINA 90 120 120 OPOMBA: 1 ura = 60 minut MERILA ZA VREDNOTENJE ŠPORTNIH PROGRAMOV OTROK IN MLADINE USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT ŠV-USM vključuje programe za mlade športnike, kjer je osnovni cilj doseganje vrhunskih športnih rezultatov. Programi ŠV-USM predstavljajo načrtovane športne aktivnosti z namenom nastopanja na uradnih tekmovanjih NPŠZ do naslova državnega prvaka. V programih ŠV-USM se upoštevajo le mladi športniki, ki so registrirani v skladu z ZŠpo-1 (podatki OKS-ZŠZ). Skupina/posameznik ŠV-USM lahko športne rezultate dosega tudi v/na:  tekmovalnih sistemih, ki niso uradno potrjeni s strani Strokovnega sveta za vrhunski šport (podatki OKS-ZŠZ),  tekmovanjih IŠP/MI, kjer ni sodelovalo najmanj osem (8) posameznikov iz šestih (6) klubov in so bili najmanj štirje (4) uvrščeni,  tekmovanjih KŠP, kjer ni sodelovalo najmanj šest (6) ekip iz šestih (6) klubov in so bili najmanj štirje (4) uvrščeni. Prijavljenim skupinam/posameznikom z doseženimi rezultati na tekmovanjih z zgoraj navedenimi značilnostmi, se letni obseg vadbe v urah popravi s korekcijskim faktorjem = 0,500! Mladi športniki lahko s kvalitetnimi rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS dosežejo status športnika mladinskega (MLR) ali perspektivnega razreda (PR). S tem se jim prizna program dodatne športne vadbe, ki se sofinancira pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2346 športnik naveden kot član društva s sedežem v občini. Z LPŠ/JR se določi korekcijski faktor za vrednotenje materialnih stroškov kategoriziranih športnikov v olimpijskih oz. neolimpijskih panogah in/ali disciplinah. S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: MERILO ZA VREDNOTENJE: ŠV-USM: celoletni TEKMOVALNI programi strokovni kader, materialni stroški/skupina ŠV-USM: programi kategoriziranih športnikov MLR, PR materialni stroški/udeleženec PREGLEDNICA ŠT. 4 TEKMOVALNI PROGRAMI CELOLETNI TEKMOVALNI PROGRAMI ŠV-USM U-12/13 ŠV-USM U-14/15 ŠV-USM U-16/17 ŠV-USM U-18/19 število ur vadbe/tedensko 4 4 6 6 število tednov 40 40 40 40 TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA 160 160 240 240 TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/SKUPINA 160 160 240 240 OPOMBA: 1 ura = 60 minut PREGLEDNICA ŠT. 5 KATEGORIZIRANI DODATNI PROGRAMI KATEGORIZIRANIH KATEGORIZACIJA MLR KATEGORIZACIJA PR velikost skupine/število vključenih 1 1 TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/UDELEŽENEC 40 80 MERILA ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV KAKOVOSTNEGA ŠPORTA KŠ je pomembna vez med programi ŠV-USM in VŠ in vključuje večje število športnikov in strokovnega kadra, kar omogoča vzpostavitev konkurenčnega okolja znotraj posameznih športnih panog na nacionalni ravni. Programi KŠ predstavljajo načrtovane športne aktivnosti z namenom nastopanja na uradnih tekmovanjih NPŠZ do naslova državnega prvaka. V programih KŠ se upoštevajo le športniki, ki so v članskih kategorijah registrirani v skladu z ZŠpo-1 (podatki OKS-ZŠZ) in hkrati ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskih športnikov. Skupina/posameznik KŠ lahko športne rezultate dosega tudi v/na:  tekmovalnih sistemih, ki niso uradno potrjeni s strani Strokovnega sveta za vrhunski šport (podatki OKS-ZŠZ),  tekmovanjih IŠP/MI, kjer ni sodelovalo najmanj osem (8) posameznikov iz šestih (6) klubov in so bili najmanj štirje (4) uvrščeni,  tekmovanjih KŠP, kjer ni sodelovalo najmanj šest (6) ekip iz šestih (6) klubov in so bili najmanj štirje (4) uvrščeni. Prijavljenim skupinam/posameznikom z doseženimi rezultati na tekmovanjih z zgoraj navedenimi značilnostmi, se letni obseg vadbe v urah popravi s korekcijskim faktorjem = 0,500! Športniki lahko s kvalitetnim delom in rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov dosežejo status športnika državnega razreda (DR). S tem se jim prizna program dodatne športne vadbe, ki se sofinancira pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini. Z LPŠ/JR se določi korekcijski faktor za vrednotenje materialnih stroškov kategoriziranih športnikov v olimpijskih oz. neolimpijskih panogah in/ali disciplinah. S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: MERILO ZA VREDNOTENJE: KŠ: celoletni tekmovalni programi odraslih materialni stroški/skupina KŠ: dodatni programi kategoriziranih športnikov DR materialni stroški/udeleženec PREGLEDNICA ŠT. 6 KŠ CELOLETNI TEKMOVALNI PROGRAMI ČLANSKE EKIPE število ur vadbe/tedensko 6 število tednov 40 TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/SKUPINA 240 OPOMBA: 1 ura = 60 minut PREGLEDNICA ŠT. 7 KATEG. DODATNI PROGRAMI KATEGORIZIRANIH KATEGORIZACIJA DR velikost skupine/število vključenih 1 TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/UDELEŽENEC 40 Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2347 MERILA ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV VRHUNSKEGA ŠPORTA VŠ predstavlja eno naj višjih oblik človekove ustvarjalnosti na področju športa. Z vidika javnega interesa zajema programe priprav in tekmovanj športnikov, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS pridobili naziv športnika olimpijskega (OR), svetovnega (SR) in/ali mednarodnega razreda (MR). Vrhunskim športnikom s statusom OR, SR in/ali MR se priznajo dodatni programi športne vadbe, ki se sofinancirajo pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini. Programi vrhunskih športnikov invalidov se obravnavajo enako kot ostali programi VŠ. Z LPŠ/JR se določi korekcijski faktor za vrednotenje materialnih stroškov kategoriziranih športnikov v olimpijskih oz. neolimpijskih panogah in/ali disciplinah. S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: MERILO ZA VREDNOTENJE: VŠ: dodatni programi kategoriziranih športnikov MR, SR, OR materialni stroški/udeleženec PREGLEDNICA ŠT. 8 KATEGORIZIRANI DODATNI PROGRAMI KATEGORIZIRANIH KATEGORIZACIJA MR KATEGORIZACIJA SR KATEGORIZACIJA OR število udeležencev programa 1 1 1 TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/UDELEŽENEC 80 120 160 MERILA ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV INVALIDOV, REKREACIJE IN STAREJŠIH Celoletni programi ŠI, RE in ŠSTA praviloma potekajo najmanj 30 tednov v letu (oz. 60 ur). ŠI predstavlja pomembne psihosocialne (rehabilitacija, vključenost v družbo) in športne (paraolimpijski športi, rekreacija, tekmovanja,) učinke v življenju invalidov. Osnovni cilj je invalidom omogočiti enakovredno sodelovanje pri prostočasnih športnih aktivnostih, zato se s programi spodbuja povezovanje med športnimi in invalidskimi društvi. RE predstavlja smiselno nadaljevanje ŠV-PRO in tekmovalnega športa in je zbir raznovrstnih športnih dejavnosti odraslih vseh starosti s ciljem aktivne in koristne izrabe prostega časa, ohranjanja zdravja in dobrega počutja ter udeležbe na rekreativnih tekmovanjih. Celoletni programi predstavljajo pestro izbiro organizirane športne vadbe. ŠSTA je športno rekreativna dejavnost z udeleženci s praviloma starejšimi od 65. let. Za posameznika redna športna vadba predstavlja kakovostno ohranjanje telesnega, duševnega in socialnega zdravja ter ohranjanja ustvarjalne življenjske energije. S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: MERILO ZA VREDNOTENJE: ŠI: celoletni športnorekreativni programi invalidov strokovni kader/skupina RE: celoletni športnorekreativni programi odraslih strokovni kader/skupina ŠSTA: celoletni športnorekreativni programi starejših strokovni kader/skupina PREGLEDNICA ŠT. 9 ŠPORTNOREKREATIVNI PROGRAMI CELOLETNI ŠPORTNOREKREATIVNI PROGRAMI ŠI RE. ŠSTA RE: TEKMOVALNO število ur vadbe/tedensko 2 2 3 število tednov 30 30 30 TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA 60 60 90 OPOMBA: 1 ura = 60 minut ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI Učinkovita in dostopna mreža kakovostnih športnih objektov in površin za šport v naravi je pomemben dejavnik športnega udejstvovanja. Z LPŠ se na lokalni ravni lahko sofinancirajo športni objekti in površine v lasti občine:  izgradnja in obnova: novogradnje, energetske in športno-tehnološke posodobitve, trajnostne ureditve in investicijsko vzdrževanje,  sofinanciranje upravljanja, najema in vzdrževanja,  subvencioniranje uporabe. MERILA ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV IZGRADNJE IN OBNOVE ŠPORTNIH OBJEKTOV Izvedbo sofinanciranja investicij v javne športne objekte in površine za šport v naravi se praviloma razpiše poseben (od drug ih področij športa ločen) javni razpis. Izvajalca takšnih projektov posebej (brez sodelovanja Komisije za izvedbo JR) izbere občinska uprava. Pri sofinanciranju investicijskega vzdrževanja športnih objektov, kjer se izvajajo športni programi LPŠ, se z LPŠ/JR določi višino sredstev za izvedbo vzdrževalnih del. V kolikor z LPŠ/JR ni drugače določeno, se sofinancira projekt, ki na podlagi spodnjih meril zbere največje število točk. S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo: Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2348 ŠPORTNI OBJEKTI MERILO ZA VREDNOTENJE: OBJEKTI: sofinanciranje invest. vzdrževanja športnih objektov stroški investicijskega vzdrževanja/športni objekt PREGLEDNICA ŠT. 10 ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE DOSTOPNOST ŠPORTNEGA OBJEKTA dostopen omejeno dostopen vsem dostopen brezplačno TOČKE ZA IZBIRO 2 5 10 VREDNOST INVESTICIJE (delež proračunskih virov) 100 % sofinanciran drugi viri do 50 % drugi viri več kot 50 % TOČKE ZA IZBIRO 2 5 10 ZAGOTAVLJANJE VADBENIH POVRŠIN objekt za 1 panogo objekt za 2-4 panoge objekt za več kot 5 panog TOČKE ZA IZBIRO 2 5 10 MERILA ZA SUBVENCIONIRANJE UPORABE ŠPORTNIH OBJEKTOV IN POVRŠIN Za nemoteno izvajanje športnih programov izvajalci LPŠ uporabljajo javne športne objekte v občini. Do subvencije za uporabo javnih športnih objektov v občini so lahko upravičeni vsi izvajalci športnih programov, ki so sofinancirani z LPŠ/JR. Ne sofinancira se brezplačna uporaba (oziroma uporaba brez dokazil o nastalih stroških) in uporaba objektov izven meja občine; razen v primeru, ko v občini ni ustreznih prostorskih pogojev za izvajanje športne panoge. Z LPŠ/JR se lahko imenuje športne objekte, katerih uporaba se sofinancira, določi višina sredstev za subvencioniranje in vrednost korekcijskih faktorjev za uporabo različnih športnih objektov. S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo: ŠPORTNI OBJEKTI: MERILO ZA VREDNOTENJE: OBJEKTI: subvencioniranje stroškov uporabe športnih objektov stroški uporabe/uporabnik PREGLEDNICA ŠT. 11 OBJEKT ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT UPORABA stroški uporabe športnih objektov 1 TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/SKUPINA 1 Vrednotenje subvencioniranja stroškov uporabe športnih objektov se izvede tako, da prijavitelji v postopku JR upravičijo nastale stroške za uporabo športnega objekta (kopije računov), pri čemer velja merilo: 10 € dokazljivih stroškov = 1 točka! RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU Razvojne dejavnosti predstavljajo medsebojno prepletene strokovne naloge, ki nepogrešljivo podpirajo vsa ostala področja športa. Razvojne dejavnosti so: usposabljane/izpopolnjevanje strokovnih kadra v športu, statusne pravice športnikov, založništvo, znanstvenoraziskovalna dejavnost ter informacijsko-komunikacijska tehnologijo v športu. MERILA ZA USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH DELAVCEV V ŠPORTU Strokovno izobraženi/usposobljeni kadri so ključ razvoja in uspešnosti. Programi izobraževanja (univerzitetni) so v domeni izobraževalnega sistema, programe usposabljanja/izpopolnjevanja pa izvajajo NPŠZ po veljavnih programih, ki so verificirani pri strokovnem svetu RS za šport ali pri strokovnih organih NPŠZ. Z LPŠ/JR se določi obseg sredstev za usposabljanje/izpopolnjevanje in največje možno število udeležencev na prijavitelja. S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo: RAZVOJNA DEJAVNOST: MERILO ZA VREDNOTENJE: usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev materialni stroški/udeleženec PREGLEDNICA ŠT. 12 RAZVOJNE DEJAVNOSTI RAZVOJNI PROGRAMI IZPOPOLNJEVANJE (licenciranje) USPOSABLJANJE (I. stopnja) USPOSABLJANJE (II. stopnja) število vključenih v projekt 1 1 1 TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/UDELEŽENEC 5 40 80 STATUSNE PRAVICE ŠPORTNIKOV, TRENERJEV IN STROKOVNA PODPORA PROGRAMOM Skrb za izobraževanje nadarjenih in kategoriziranih športnikov na lokalnem nivoju predstavlja sofinanciranje štipendij za nadarjene/kategorizirane. Z LPŠ/JR se lahko določi višina sredstev in število upravičencev, ki so izbrani na podlagi MERIL (preglednica št. 14): PREGLEDNICA ŠT. 13 STATUSNE PRAVICE ŠPORTNIKOV LOKALNI POMEN: članstvo v društvu 0 - 30 članov 31 - 99 članov 100 + članov Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2349 TOČKE ZA IZBIRO 1 5 10 USPEŠNOST: naziv mladega športnika registriran naziv MLR naziv PR TOČKE ZA IZBIRO 1 5 10 RAZŠIRJENOST: štev. registriranih v NPŠZ 0 - 500 reg. 501 - 2999 reg. 3000 + reg. TOČKE ZA IZBIRO 1 5 10 USPEŠNOST: število tekmovalnih ekip 1 - 2 ekipi 3 - 4 ekipe 5 + ekip TOČKE ZA IZBIRO 2 5 10 ZALOŽNIŠTVO V ŠPORTU Založništvo v športu predstavlja izdajanje in/ali nakup strokovne literature, periodičnih in občasnih športnih publikacij ter propagandnega gradiva na temo športnih dejavnosti. Z LPŠ/JR se lahko določi višina sredstev za sofinanciranje in skupno število priznanih projektov, ki so izbrani na podlagi MERIL (preglednica št. 15): PREGLEDNICA ŠT. 14 ZALOŽNIŠTVO V ŠPORTU DEFICITARNOST: štev. izdanih publikacij letno 5 + publikacij 1 - 4 publikacij ni publikacij TOČKE ZA IZBIRO 2 5 10 REFERENCE IZDAJATELJA (AVTORJA) ni poznan poznan v RS svetovno znan TOČKE ZA IZBIRO 2 5 10 VRSTA/POMEN PUBLIKACIJE propagandno zbornik strokovna TOČKE ZA IZBIRO 2 5 10 ZNANSTVENO RAZISKOVALNA DEJAVNOST V ŠPORTU Nosilci znanstveno-raziskovalne dejavnosti so javne raziskovalne institucije v sodelovanju s civilno športno sfero in/ali gospodarstvom, cilj pa je prenos takšnih spoznanj v športno prakso. Z LPŠ/JR se lahko določi višina sredstev in skupno število priznanih projektov, ki so izbrani na podlagi MERIL (preglednica št. 16). PREGLEDNICA ŠT. 15 ZNANSTVENORAZISKOVALNA DEJAVNOST IZVEDLJIVOST PROJEKTA začetna faza faza izvedbe zaključna faza TOČKE ZA IZBIRO 2 5 10 RAZVOJNA KAKOVOST PROJEKTA: za občino nima vpliva na razvoj športa delno vpliva na razvoj športa pospešuje razvoj športa TOČKE ZA IZBIRO 2 5 10 POTENCIALNI VPLIV PROJEKTA NA OBČINO pomemben za vlagatelja pomemben za športna društva pomemben za celotno občino TOČKE ZA IZBIRO 2 5 10 REFERENCE PRIJAVITELJA/IZVAJALCA: izkušnje nima referenc do 5 let izkušenj 5 + let izkušenj TOČKE ZA IZBIRO 2 5 10 INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA V ŠPORTU Informacijsko-komunikacijska tehnologija v športu predstavlja neposredno podporo za učinkovitejše udejstvovanje v športu ter sprotno analiziranje in spremljanje ravni učinkovitosti programov. Z LPŠ/JR se lahko določi višina sredstev in skupno število priznanih projektov, ki so izbrani na podlagi MERIL (preglednica št. 17). PREGLEDNICA ŠT. 16 IKT DEFICITARNOST PODROČJA vzdrževanje obstoječe IKT nadomestitev obstoječe IKT nakup nove IKT TOČKE ZA IZBIRO 2 5 10 DOSTOPNOST IKT ZA UPORABNIKE dostopna zaposlenim dostopna društvom dostopna vsem TOČKE ZA IZBIRO 2 5 10 UPORABNOST IKT uporabna za vlagatelja uporabna v društvih uporabna v celotni občini TOČKE ZA IZBIRO 2 5 10 ORGANIZIRANOST V ŠPORTU Športna društva so interesna in prostovoljna združenja občank in občanov, kjer le-ti v dobršni meri s prostovoljnim delom uveljavljajo svoje interese in so temelj slovenskega modela športa. Športna društva predstavljajo osnovo za obstoj in razvoj vseh pojavnih oblik športa, zato je v javnem interesu, da se z LPŠ zagotavljajo sredstva za njihovo delovanje. Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2350 MERILA ZA VREDNOTENJE DELOVANJA ŠPORTNIH DRUŠTEV Pri vrednotenju delovanja športnih društev in njihovih zvez se upoštevajo naslednja MERILA:  LOKALNI POMEN: leta neprekinjenega delovanja društva (po podatkih AJPES),  ŠTEVILO VADEČIH: z JR priznano število popolnih netekmovalnih vadbenih skupin (po podatkih Komisije),  ŠTEVILO ŠPORTNIKOV: z JR priznano število popolnih tekmovalnih vadbenih skupin (po podatkih Komisije),  KONKURENČNOST: število registriranih športnikov (po podatkih OKS-ZŠZ). Vsakemu prijavitelju s statusom športnega društva se pri vsakem merilu prizna največ 100 točk. Športnim društvom, ki v postopku JR nimajo priznanih celoletnih vadbenih skupin oziroma imajo priznane samo celoletne netekmovalne skupine (ŠV-PRO, ŠI, RE, ŠSTA), se sredstva za delovanje ovrednotijo z upoštevanjem korekcijskega faktorja = 0,500! Prijavitelji, ki nimajo statusa športnega društva, niso upravičeni do sredstev za delovanje. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancira: ORGANIZIRANOST V ŠPORTU: SOFINANCIRA SE: delovanje športnih društev na lokalni ravni materialni stroški/leto ali skupina ali tekmovalec PREGLEDNICA ŠT. 17 DELOVANJE ŠPORTNIH DRUŠTEV DELOVANJE ŠPORTNIH DRUŠTEV LOKALNI POMEN ŠTEVILO VADEČIH ŠTEVILO ŠPORTNIKOV KONKURENČNOST točke/leto 3 0 0 0 točke/skupina 0 10 20 0 točke/tekmovalec 0 0 0 5 TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/DRUŠTVO 100 100 100 100 ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja in imajo velik vpliv na razvoj turizma, gospodarstva in pomen za razvoj in negovanje športne kulture. VELIKE MEDNARODNE ŠPORTNE PRIREDITVE: Merila ne urejajo načina in višine vrednotenja/sofinanciranja področja velikih mednarodnih športnih prireditev (olimpijske igre, svetovna, evropska prvenstva, sredozemske igre, univerzijade…). Sredstva lokalne skupnosti se za takšne projekte v primeru uspešne kandidature za organizacijo/izvedbo zagotovijo v posebnih proračunskih virih. DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE: Med druge športne prireditve prištevamo tekmovanja na državnem nivoju, množične športne prireditve in druge športne prireditve lokalnega pomena, ki upoštevajo trajnostne kriterije in so usmerjene k povečanju števila športno dejavnega prebivalstva. Organizacija in izvedba uradnih tekmovanj NPŠZ (državna prvenstva, ligaška in pokalna tekmovanja) ni predmet vrednotenja in sofinanciranja po teh merilih. MERILA ZA VREDNOTENJE DRUGIH ŠPORTNIH PRIREDITEV Pri vrednotenju športnih prireditev se upoštevajo naslednja MERILA:  MNOŽIČNOST (število udeležencev),  RAVEN PRIREDITVE (odmevnost),  USTREZNOST VSEBINE (namen prireditve),  POMEN ZA LOKALNO OKOLJE (tradicija). Z LPŠ/JR se lahko določi višina sredstev za sofinanciranje in število priznanih športnih prireditev skupaj in na izvajalca. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancirajo: ŠPORTNE PRIREDITVE: SOFINANCIRA SE: športne prireditve lokalnega, občinskega in regijskega pomena materialni stroški/prireditev PREGLEDNICA ŠT. 18 ŠPORTNE PRIREDITVE MNOŽIČNOST: število udeležencev do 30 31 - 60 61 - 100 101+ TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/PRIREDITEV 20 40 60 80 PREGLEDNICA ŠT. 19 KOREKCIJA: PRIREDITVE RAVEN ŠPORTNE PRIREDITVE lokalno občinsko regionalno državno KOREKCIJSKI FAKTOR 0,400 0,600 0,800 1,000 USTREZNOST VSEBINE: osnovni namen netekmovalno tekmovalno: VSI tekmovalno: MLADI tekmovalno: uradno DP KOREKCIJSKI FAKTOR 0,400 0,600 0,800 1,000 POMEN ZA LOKALNO OKOLJE; tradicija 0 - 5 let 6 - 10 let 11 - 15 let 16 let + KOREKCIJSKI FAKTOR 0,400 0,600 0,800 1,000 Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2351 JAVNO OBVEŠČANJE Javno obveščanje v športu predstavlja produkcijo in predvajanje oddaj s pretežno športno vsebino. Z LPŠ/JR se lahko določi višina sredstev in skupno število priznanih projektov, ki so izbrani na podlagi MERIL (preglednica št. 21). PREGLEDNICA ŠT. 20 JAVNO OBVEŠČANJE V ŠPORTU DOSEG MEDIJA lokalno regionalno državno TOČKE ZA IZBIRO 5 10 20 POGOSTOST POJAVLJANJA mesečno tedensko dnevno TOČKE ZA IZBIRO 5 10 20 DOSTOPNOST VSEBINE časopis internet TV, radio TOČKE ZA IZBIRO 5 10 20 ŠPORTNA DEDIŠČINA Športna dediščina oziroma muzejska dejavnost pomeni zbiranje, varovanje, dokumentiranje in predstavljanje premične dediščine slovenskega športa. Z LPŠ/JR se lahko določi višina sredstev in skupno število priznanih projektov, ki so izbrani na podlagi MERIL (preglednica št. 22). PREGLEDNICA ŠT. 21 ŠPORTNA DEDIŠČINA IZVEDLJIVOST PROJEKTA: enote zbranega gradiva do 20 21 - 50 51+ TOČKE ZA IZBIRO 5 10 20 POMEN PROJEKTA društveni lokalni nacionalni TOČKE ZA IZBIRO 5 10 20 IZVIRNOST PROJEKTA že uporabljeni pristopi inovativen pristop izvirna ideja TOČKE ZA IZBIRO 5 10 20 DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST ŠPORTA V družbeno in okoljsko odgovornost športa sodi Nacionalna kampanja za spodbujanje športnega obnašanja! Gre za skupni projekt MIZŠ, FŠO in lokalnih skupnosti. Lokalna skupnost lahko pristopi k projektu, ki je izbran na nacionalni ravni, sicer pa družbena in okoljska odgovornost športa ni predmet sofinanciranja po LPŠ! Če z LPŠ/JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi MERIL (preglednica št. 23) zbral največje število točk. PREGLEDNICA ŠT. 22 DRUŽBENA ODGOVORNOST ŠPORTA IZVEDLJIVOST PROJEKTA: zajemanje populacije omejen dostop omejen krog populacije širok krog populacije TOČKE ZA IZBIRO 5 10 20 POMEN PROJEKTA društveni lokalni nacionalni TOČKE ZA IZBIRO 5 10 20 IZVIRNOST PROJEKTA že uporabljeni pristopi inovativen pristop izvirna ideja TOČKE ZA IZBIRO 5 10 20 KONČNE DOLOČBE Pogoji in merila za izbiro in vrednotenje so za programe/področja športa, ki so sofinancirani v danem koledarskem letu, sestavni del JR in razpisne dokumentacije. Merila za izbiro in vrednotenje LPŠ se v času od dneva objave JR za sofinanciranje LPŠ do končne odločitve o višini sofinanciranja programov/področij športa ne smejo spreminjati. Merila za vrednotenje LPŠ se lahko spremenijo in/ali dopolnijo. Spremembe in dopolnitve se opredelijo z LPŠ/JR za leto, za katerega se LPŠ sprejema. 1081. Odlok o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Apače Na podlagi 29. in 49. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) ter 13. in 18. člena Statuta Občine Apače (Uradno glasilo Občine Apače, Lokalni časopis Prepih, št. 2 dne 01.03.2007, 53/12), je Občinski svet Občine Apače na predlog župana na 11. redni seji dne 16. 12. 2020 sprejel ODLOK O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU OBČINSKE UPRAVE OBČINE APAČE I. Splošne določbe Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2352 1. člen S tem odlokom se določa organizacija Občinske uprave Občine Apače (v nadaljevanju: občinska uprava), delovno področje občinske uprave ter ureja druga vprašanja v zvezi z delovanjem občinske uprave. V tem odloku uporabljeni izrazi pisani v moški slovnični obliki so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. 2. člen Občinska uprava opravlja na delovnih področjih, določenih s tem odlokom upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti ter druge naloge v okviru zakonskih pravic in dolžnosti občine. Zadeve iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti opravlja občinska uprava pod pogoji in na način, ki je določen z zakonom, statutom občine in s tem odlokom. Občinska uprava je glede izvrševanja odločitev občinskega sveta odgovorna občinskemu svetu, v zadevah, ki jih nanjo prenese država, pa tudi pristojnemu ministrstvu. 3. člen Občinska uprava v okviru pravic in dolžnosti občine izvaja zakone, odloke ter druge splošne in posamične akte, odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti, pripravlja predloge splošnih in posamičnih aktov občine, spremlja stanje in daje pobude za reševanje vprašanj na področjih za katera je ustanovljena ter odgovarja za stanje na teh področjih in opravlja druga strokovna in administrativna dela za občinski svet, župana, nadzorni odbor, komisije in odbore občinskega sveta ter druga delovna telesa. Občinska uprava sodeluje v zadevah lokalnega pomena z ožjimi lokalnimi skupnostmi, javnimi zavodi, gospodarskimi javnimi službami, društvi in drugimi organizacijami ter zagotavlja uresničevanje pravic, potreb in interesov občanov. Pri opravljanju svojih nalog občinska uprava lahko sodeluje z občinskimi upravami drugih občin, nosilci javnih pooblastil, državnimi organi, zavodi, podjetji ter drugimi organizacijami z izmenjavo mnenj in izkušenj, določenih podatkov ter obvestil in preko skupnih delovnih teles ter nudi potrebno pravno in strokovno pomoč ožjim lokalnim skupnostim. 4. člen Občinska uprava lahko v soglasju z županom naroči izvajanje nekaterih strokovnih nalog v skladu z zakoni pri zunanjih organizacijah in posameznikih. Za naloge, ki zahtevajo posebno proučevanje ali posebno strokovnost in jih javni uslužbenci občinske uprave ne morejo opraviti sami, lahko župan ustanovi delovno ali projektno skupino ter sklene pogodbo z ustreznimi izvajalci nalog. Z aktom o ustanovitvi projektne skupine se določi njena sestava, vodja delovne skupine, pooblastila, pristojnosti, naloge, roki za izvedbo nalog, sredstva in drugi pogoji za njeno delo. 5. člen Za naloge v občinski upravi, ki zahtevajo sodelovanje več javnih uslužbencev oziroma sodelovanje javnih uslužbencev različnih strok in stopenj znanja iz različnih delovnih področij občinske uprave, lahko župan s sklepom ustanovi delovne in projektne skupine ali druge oblike sodelovanja. Z aktom o ustanovitvi župan določi sestavo delovne ali projektne skupine, vodjo delovne skupine, pooblastila, pristojnosti, naloge, roke za izvedbo nalog, sredstva in druge pogoje za njeno delo. 6. člen Občinska uprava mora organizirati opravljanje svojega dela tako, da bo občanom omogočeno, da v čim krajšem času in na najbolj kakovosten način uveljavljajo svoje pravice in potrebe. 7. člen Delo občinske uprave je javno. O delu občinske uprave obveščata javnost župan in direktor občinske uprave, po njunem pooblastilu pa lahko tudi drugi javni uslužbenci občinske uprave iz svojega delovnega področja. Javnost dela se zagotavlja s pošiljanjem gradiv za seje občinskega sveta predstavnikom sredstev javnega obveščanja, predstavnikom političnih strank in predsednikom svetov krajevnih skupnosti, če te obstajajo, z uradnimi sporočili za javnost, posredovanjem informacij javnega značaja v svetovni splet v skladu z veljavno zakonodajo, novinarskimi konferencami, okroglimi mizami in z drugimi oblikami sodelovanja s predstavniki sredstev javnega obveščanja in na druge ustrezne načine, ki omogoča javnosti, da se seznani z delom občinske uprave. Občinska uprava oziroma njeni javni uslužbenci morajo varovati tajnost podatkov, ki so z zakonom ali drugimi predpisi določeni kot osebna, državna ali uradna tajnost. II. Organizacija občinske uprave 8. člen Notranja organizacija občinske uprave mora biti prilagojena poslanstvu in nalogam občinske uprave ter procesom, ki potekajo v občinski upravi. Organizacija občinske uprave mora zagotavljati:  strokovno, učinkovito, racionalno in usklajeno izvrševanje nalog,  smotrno organizacijo in vodenje dela v upravi,  koordinirano opravljanje nalog in učinkovito opravljanje projektnih nalog,  učinkovit notranji nadzor nad opravljanjem nalog in vrednotenje kvalitete opravljenih nalog,  usmerjenost občinske uprave k uporabnikom njenih storitev ter  učinkovito sodelovanje z drugimi organi in institucijami. 9. člen Za opravljanje nalog občinske uprave se v Občini Apače ustanovi organ Občinska uprava Občine Apače, s sedežem: Apače 42b, 9253 Apače, in z uradnim elektronskim naslovom info@obcina-apace.si. Občinska uprava se lahko organizira tako, da ima notranje organizacijske enote. Notranja organizacijska enota je lahko tudi Režijski obrat. V primeru oblikovanja Režijskega obrata kot organizacijske enote občinske uprave, je potrebno sprejeti ustrezen odlok, ki ureja ustanovitev režijskega obrata kot takega in natančneje določa njegovo organizacijo in delovno področje. Za opravljanje posameznih nalog za več občin se lahko ustanovi eden ali več organov skupne občinske uprave. 10. člen V okviru občinske uprave se opravlja predvsem naloge na področju:  splošnih in kadrovskih zadev,  javnih financ,  gospodarskih dejavnosti,  negospodarskih (družbenih) dejavnosti, Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2353  varstva okolja in urejanja prostora. Občinska uprava opravlja tudi druge naloge iz pristojnosti občine. Zagotavljanje izvrševanja nalog na področju inšpekcijskega nadzorstva in občinskega redarstva Občina Apače izvaja v okviru organa skupne občinske uprave, katerega organizacija in delovanje je urejeno s posebnim odlokom. V okviru notranje organizacijske enote Režijski obrat se zagotavlja opravljanje storitev lokalnih gospodarskih javnih služb, pri čemer se lahko opravljajo predvsem naslednje naloge:  pomoč pri varovanju naravne in kulturne dediščine,  dejavnost plakatiranja in oglaševanja,  enostavna vzdrževalna dela,  pomoč pri ohranjanju oz. revitalizaciji okolja,  pomoč pri vzdrževanju občinskih cest, pločnikov, kolesarskih poti, naprav in objektov za odvodnjavanje ipd.,  ohranjanje čistih, urejenih in negovanih javnih površin (ceste, poti, kolesarske poti, parki ipd.),  druge dejavnosti po odredbi župana ali direktorja občinske uprave. Režijski obrat lahko opravlja tudi naloge iz drugih področij ter druge dejavnosti, ki so opredeljene z občinskimi odloki in predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe. Posamezna opravila v okviru svojih dejavnosti lahko režijski obrat izvaja tudi preko pogodbenih izvajalcev. Režijski obrat lahko v manjšem obsegu opravlja tudi druge dejavnosti, s katerimi dopolnjuje svoje osnovne registrirane dejavnosti in s katerimi prispeva k popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti, ki se uporabljajo za opravljanje vpisanih registriranih dejavnosti. Režijski obrat lahko opravlja nekatere naloge v obliki dodatnih programov in projektov. 11. člen Javne uslužbence v občinski upravi imenuje in razrešuje v naziv župan, za svoje delo so odgovorni županu in direktorju občinske uprave. Javni uslužbenci občinske uprave opravljajo naloge, določene z zakoni, statutom in drugimi predpisi občine in po navodilih predstojnika ter direktorja občinske uprave. 12. člen Predstojnik občinske uprave je župan, ki predstavlja in zastopa občino ter nadzoruje in usmerja občinsko upravo. V času odsotnosti ali zadržanosti župana ga nadomešča podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. 13. člen Delo občinske uprave vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Mandat direktorja občinske uprave traja 5 let. Direktor občinske uprave opravlja naslednje naloge:  neposredno vodi občinsko upravo, organizira in koordinira delo javnih uslužbencev v občinski upravi in jim nudi strokovno pomoč, razporeja delo med zaposlene v občinski upravi in skrbi za delovno disciplino,  izdaja odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji,  opravlja najzahtevnejše naloge občinske uprave in vodi ter sodeluje v najzahtevnejših projektnih skupinah v občini,  skrbi za zakonito, učinkovito in smotrno opravljanje nalog občinske uprave,  opravlja druge naloge po nalogu župana. Direktorju občinske uprave se pravice in dolžnosti določijo iz naziva tretje stopnje, Podsekretar, za kar je potrebno imeti doseženo najmanj naslednjo vrsto izobrazbe:  visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja),  specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja),  magisterij po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnji),  magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja). Župan lahko pooblasti direktorja občinske uprave za podpisovanje določenih aktov poslovanja. Direktor občinske uprave je za svoje delo odgovoren županu. 14. člen Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi na predlog direktorja občinske uprave določi župan v aktu, ki ureja sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi. O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu direktor občinske uprave. 15. člen Zaposleni v občinski upravi so upravičeni do plače v skladu z zakonom, ki ureja plače v javnem sektorju, drugimi predpisi ter aktom o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi. 16. člen O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno. O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon drugače ne določa. 17. člen Posamične akte o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave, po pooblastilu župana. Župan lahko pooblasti tudi druge uradne osebe občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah. Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. 18. člen V upravnem postopku o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek in po posebnih postopkih določenih z zakonom. 19. člen Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona, ki ureja splošni upravni postopek in drugih predpisov o upravnem postopku ter zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisi. 20. člen O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo, ki ureja izobrazbo in strokovni izpit za vodenje in odločanje v upravnem postopku ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2354 Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo javni uslužbenci na strokovno-tehničnih delovnih mestih. 21. člen O pritožbah zoper posamične akte o upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti odloča župan. O pritožbah zoper posamične akte o upravnih zadevah, ki jih v zadevah iz prenesene državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ določen z zakonom. 22. člen O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve javnega uslužbenca o stvari tudi odloči. O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. O sporih o pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan. III. Delovno področje občinske uprave 23. člen Občina opravlja izvirne naloge na podlagi zakona. Izvirne naloge, ki jih Občina Apače opravlja, so določene v Statutu Občine Apače (Uradno glasilo Občine Apače, Lokalni časopis Prepih, št. 2 dne 01.03.2007, 53/12). Podrobneje se lahko opravljanje nalog opredeli v okviru akta, ki ureja notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, in sicer v okviru del in nalog posameznega delovnega mesta. 24. člen Naloge občinske inšpekcije, naloge občinskega redarstva ter vodenja in odločanja o prekrških pri izvajanju nadzora nad predpisi občine se opravljajo preko organa skupne občinske uprave. S posebnim aktom (odlokom) je določeno delovno področje, notranja organizacija, vodenje ter zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za delo organa skupne občinske uprave, vse v skladu z zakonom, s podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic. 25. člen Naloge notranjega revidiranja se zagotavlja z organiziranjem skupne notranje revizijske službe določenih občin. Delovanje notranje revizijske službe je organizirano v Dogovoru o opravljanju in financiranju storitev skupne notranje revizijske službe, številka 060- 0001/2019-7, 76/2019 P(03) z dne 8.4.2019. 26. člen Posamezno nalogo občinske uprave, ki je določena z zakonom, statutom in s tem odlokom, opravi tisti javni uslužbenec, v katerega delovno področje naloga spada po vsebini ali po aktu o sistemizaciji. Če je naloga takšna, da po svoji naravi ne spada v delovno področje nobenega od javnih uslužbencev občinske uprave, jo opravi javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave. Za svoje delo so javni uslužbenci občinske uprave odgovorni županu in direktorju občinske uprave, disciplinsko in odškodninsko pa županu. Občinska uprava je dolžna s premičnim in nepremičnim premoženjem občine ravnati kot dobri gospodarji. 27. člen V občinski upravi se kot posvetovalno telo župana in direktorja oblikuje kolegij, ki obravnava pomembnejša vprašanja z delovnega področja občinske uprave. Sestavo kolegija določi glede na obravnavano problematiko župan. Kolegij sklicuje župan ali direktor občinske uprave, po potrebi. 28. člen V občinski upravi se v skladu s predpisi zagotovi delovanje notranje revizije. Naloge notranje revizije se izvajajo izven organa občinske uprave, in sicer se naloge notranjega revizorja s pogodbo poverijo zunanjemu izvajalcu. Notranje revidiranje zajema neodvisno in nepristransko naknadno preverjanje poslovanja ter svetovanje, namenjeno izboljšanju poslovanja. Notranja revizija in notranje revidiranje zajema neodvisno in nepristransko naknadno preverjanje poslovanja ter svetovanje, namenjeno izboljšanju poslovanja. Notranja revizija s sistematičnim in discipliniranim pristopom za vrednotenje in izboljšanje učinkovitosti obvladovanja tveganj, kontrol in postopkov vodenja pomaga organizaciji pri doseganju njenih ciljev. IV. Prehodne in končne določbe 29. člen Župan Občine Apače v roku 60 dni po uveljavitvi tega odloka uskladiti oz. po potrebi sprejeti nov splošni akt, ki ureja notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v Občinski upravi Občine Apače, s tem odlokom in veljavno zakonodajo. S tem odlokom se v roku 60 dni po uveljavitvi uskladijo tudi vsi ostali akti Občine Apače. 30. člen Z uveljavitvijo tega odloka se prenehata uporabljati Odlok o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Apače (Uradno glasilo Občine Apače, Lokalni časopis Prepih, št. 17, dne 30.09.2008 in 24/2009 z dne 22.6. 2009). 31. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Apače- Uradno glasilo slovenskih občin- Lex Localis. Številka: 0101-00101/2019-144 Datum: 16.12. 2020 Občina Apače dr. Andrej Steyer, župan 1082. Odlok o ustanovitvi režijskega obrata v Občini Apače Na podlagi 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 6. in 17. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 9. in 10. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Apače (Uradno glasilo Občine Apače, Uradno glasilo slovenskih obči, št. 62/2020), 18. člena Statuta Občine Apače (Uradno glasilo Občine Apače, Lokalni časopis Prepih, št. 2 dne 01.03.2007, 53/12) in 9. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Apače, številka 0101-0001/2019-145 z dne 16.12. 2020 (sprejet na 11. redni seji Občinskega sveta Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2355 Občine Apače, dne 16.12. 2020) je Občinski svet Občine Apače na svoji 11. redni seji, dne 16.12. 2020, sprejel ODLOK O USTANOVITVI REŽIJSKEGA OBRATA V OBČINI APAČE I. Uvodne določbe 1. člen S tem odlokom Občina Apače ustanavlja režijski obrat ter določa njegov status, delovno področje ter druga vprašanja povezana z delovanjem režijskega obrata. Režijski obrat se ustanavlja za nedoločen čas. 2. člen Režijski obrat deluje na območju Občine Apače (v nadaljevanju besedila tudi: občina). Režijski obrat je organiziran kot nesamostojna notranja organizacijska enota v okviru občinske uprave občine in ni pravna oseba. 3. člen V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. II. Delovno področje režijskega obrata 4. člen Režijski obrat je ustanovljen za opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb ter je njihovo izvajanje v javnem interesu. V okviru notranje organizacijske enote Režijski obrat se zagotavlja opravljanje storitev lokalnih gospodarskih javnih služb, pri čemer se lahko opravljajo predvsem naslednje naloge:  pomoč pri varovanju naravne in kulturne dediščine,  dejavnost plakatiranja in oglaševanja,  enostavna vzdrževalna dela,  pomoč pri ohranjanju oz. revitalizaciji okolja,  pomoč pri vzdrževanju občinskih cest, pločnikov, kolesarskih poti, naprav in objektov za odvodnjavanje ipd.,  ohranjanje čistih, urejenih in negovanih javnih površin (ceste, poti, kolesarske poti, parki ipd.),  druge dejavnosti po odredbi župana ali direktorja občinske uprave. Režijski obrat lahko opravlja tudi naloge iz drugih področij ter druge dejavnosti, ki so opredeljene z občinskimi odloki in predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe. Posamezna opravila v okviru svojih dejavnosti lahko režijski obrat izvaja tudi preko pogodbenih izvajalcev. Režijski obrat lahko v manjšem obsegu opravlja tudi druge dejavnosti, s katerimi dopolnjuje svoje osnovne registrirane dejavnosti in s katerimi prispeva k popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti, ki se uporabljajo za opravljanje vpisanih registriranih dejavnosti. Režijski obrat lahko opravlja nekatere naloge v obliki dodatnih programov in projektov. III. Organizacija režijskega obrata 5. člen Režijski obrat vodi vodja režijskega obrata, ki je neposredno odgovoren županu in direktorju občinske uprave občine. V okviru režijskega obrata lahko delujejo zaposleni kot redno zaposleni, pogodbeni delavci ali zaposleni preko ustreznih programov javnih del. Zaposlovanje v režijskem obratu se izvaja v skladu s kadrovskim načrtom občine in aktom, ki ureja notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest ter predpisi, ki urejajo delovna razmerja javnih uslužbencev. 6. člen Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge za režijski obrat na področju gospodarskih javnih služb opravlja občinska uprava občine. IV. Financiranje dejavnosti režijskega obrata 7. člen Sredstva za delo režijskega obrata se zagotovijo v proračunu občine. Režijski obrat se financira iz:  sredstev proračuna občine,  prihodkov ustvarjenih s prometom v okviru delovanja režijskega obrata,  iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. 8. člen Vse računovodske in knjigovodske storitve za režijski obrat opravlja občinska uprava občine, ki za režijski obrat vodi ločeno računovodsko evidenco, ki omogoča obračun stroškov, prihodkov in odhodkov po načelih, ki veljajo za gospodarske družbe. V. Prehodne in končne določbe 9. člen Za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem odlokom, se smiselno uporabljajo določila odloka, ki ureja organizacijo in delovno področje občinske uprave Občine Apače, odloka, ki ureja lokalne gospodarske javne službe v Občini Apače ter določila veljavnih predpisov, ki urejajo gospodarske javne službe. 10. člen Režijski obrat prične delovati najkasneje v roku šest mesecev po začetku veljavnosti tega odloka. Občinska uprava občine v navedenem roku iz prejšnjega odstavka tega člena uskladi veljavne občinske predpise ter akt o sistemizaciji delovnih mest ter izvede ustrezne postopke za prerazporeditev delavcev na ustrezna delovna mesta oziroma ustrezne postopke za nove zaposlitve. 11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Apače- Uradno glasilo slovenskih občin- Lex Localis. Številka: 0101-0001/2019-145 Datum: 16.12. 2020 Občina Apače dr. Andrej Steyer, župan 1083. Letni program športa v Občini Apače za leto 2021 Na podlagi 13. člena Zakona o športu /ZŠpo-1) (Uradni list RS, št. 29/17) in 18. člena Statuta občine Apače (Uradno glasilo Občine Apače, lokalni časopis Prepih, št. 2/07 in 53/12) je Občinski svet Občine Apače na svoji 11. redni seji, dne 16.12.2020 sprejel Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2356 LETNI PROGRAM ŠPORTA V OBČINI APAČE ZA LETO 2021 1. člen (vsebina) Občina Apače (v nadaljevanju: občina) v skladu s Strategijo razvoja športa v Občini Apače 2020 – 2030 in razpoložljivimi sredstvi proračuna ter s kadrovskimi in prostorskimi razmerami v športu z Letnim programom športa v Občini Apače za leto 2021 (v nadaljevanju: LPŠ) določi: o športne programe in področja, ki se v letu 2021 sofinancirajo iz občinskega proračuna, o višino sredstev občinskega proračuna za športne programe in področja, o način zagotavljanja sredstev za športne programe in področja. 2. člen (programi in področja športa) V letu 2021 se iz sredstev proračuna občine sofinancirajo naslednji programi in področja športa: ŠPORTNI PROGRAMI: o prostočasna športna vzgoja otrok in mladine (ŠV- PRO):  programi v zavodih vzgoje in izobraževanja (ŠV- VIZ):  Naučimo se plavati (NSP) in  Šolska športna tekmovanja (ŠŠT)  celoletni prostočasni programi za otroke in mladino: do 5, do 15 in do 19 let (ŠV-PRO)  celoletni pripravljalni programi za otroke in mladino: U-6/7, U-8/9 in U-10/11 (ŠV-PRI); o športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (ŠV-USM):  celoletni tekmovalni programi otrok: U-12/13 in U-14/15. o kakovostni šport (KŠ):  celoletni tekmovalni programi odraslih. o športna rekreacija (RE):  celoletni športnorekreativni programi za odrasle (19-65 let). o šport starejših (ŠSTA):  celoletni športnorekreativni programi za starejše (nad 65 let). ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI (OBJEKTI): o subvencioniranje uporabe športne dvorane Apače in obratovalnih stroškov nogometnega igrišča ŠRC Apače, o sofinanciranje dejavnosti drugih društev v športu, o vzdrževanje ŠRC Apače in Športne dvorane Apače, o ureditev športnega igrišča z umetno travo, o izgradnja Kolo parka Apače. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU (RAZVOJ): o izpopolnjevanje strokovnih kadrov: programi za pridobitev/potrditev trenerskih licenc o strokovna in informacijska podpora upravljanju športa. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU (DELOVANJE): o delovanje športnih društev. 3. člen (višina proračunskih sredstev) Sredstva za realizacijo LPŠ so zagotovljena z Odlokom o proračunu občine za leto 2021 in sicer: ŠPORTNI PROGRAMI IN PODROČJA p. p. 2021 sredstva v % v % (abs.) ŠV-VIZ promocijski športni programi (NSP) 180559 2.500,00 € 8,62% 1,29% ŠV-VIZ šolska športna tekmovanja (ŠŠT) 2.500,00 € 8,62% 1,29% RAZVOJ strokovna in informacijska podpora upravljanju športa 240,00 € 0,83% 0,12% ŠV-PRO celoletni prostočasni programi (5, 15, 19 let) 600,00 € 2,07% 0,31% ŠV-PRI celoletni pripravljalni programi (U-7 do U-11) 10.710,00 € 36,93% 5,53% ŠV-USM celoletni tekmovalni programi (U-12 do U-15) KŠ uporaba športnih objektov za programe 1.500,00 € 5,17% 0,77% RE celoletni športnorekreativni programi 1.600,00 € 5,52% 0,83% ŠSTA celoletni športnorekreativni programi OBJEKTI subvencioniranje uporabe športne dvorane 7.000,00 € 24,14% 3,62% RAZVOJ izpopolnjevanje strokovnega kadra 350,00 € 1,21% 0,18% DELOVANJE delovanje športnih društev 2.000,00 € 6,90% 1,03% SOFINANCIRANJE PODROČIJ ŠPORTA Z JAVNIM RAZPISOM (JR) 23.760,00 € 81,93% 12,27% SOFINANCIRANJE PODROČIJ ŠPORTA 29.000,00 € 100,00% 14,98% OBJEKTI sofinanciranje dejavnosti drugih društev 180560 5.000,00 € 3,04% 2,58% OBJEKTI športno rekreativni center APAČE: ureditev parkirišča 180564 9.000,00 € 5,47% 4,65% OBJEKTI vzdrževanje ŠRC Apače in ŠD Apače 180572 12.000,00 € 7,29% 6,20% OBJEKTI športno igrišče z umetno travo 180573 85.850,00 € 52,17% 44,35% OBJEKTI Kolo park APAČE 180574 52.720,00 € 32,04% 27,24% SOFINANCIRANJE VZDRŽEVANJA IN IZGRADNJE ŠPORTNIH OBJEKTOV 164.570,00 € 100,00% 85,02% SKUPAJ PODROČJE ŠPORTA 193.570,00 € 100,00% 4. člen (načini izvajanja LPŠ) Občina bo izvajanje LPŠ zagotovila na naslednje načine: o sredstva za izvedbo programov ŠV-VIZ in za strokovno in informacijsko podporo športu (p. p.: 180559): Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2357  na podlagi potrjenega proračuna in pogodbe z izvajalcema, o sredstva za izvedbo športnih programov in področij (p. p.: 180559):  na podlagi izvedbe javnega razpisa in pogodb, ki jih župan/ja podpiše z izbranimi izvajalci; o sredstva za sofinanciranje dejavnosti drugih društev v športu (p. p.: 180560):  na podlagi izvedbe javnega razpisa in pogodb, ki jih župan/ja podpiše z izbranimi izvajalci o sredstva za ureditev parkirišča (p. p.: 180564), igrišča z umetno travo (p. p.: 180573) in za izgradnjo Kolo parka (p. p.: 180574):  na podlagi izvedbe javnega razpisa in pogodb, ki jih župan podpiše z izbranimi izvajalci, o sredstva za vzdrževanje ŠRC Apače in ŠD Apače (p. p.: 180572):  na podlagi sprejetega proračuna in izvedbe javnega naročila. 5. člen (javni razpis) Na osnovi sprejetega LPŠ v občini za leto 2021 bo občinska uprava opravila postopke za izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje LPŠ za leto 2021. Vrednotenje na javni razpis prispelih vlog se izvrši na osnovi Pogojev in meril za sofinanciranje LPŠ, ki so sestavni del Odloka o sofinanciranju LPŠ v Občini Apače. 6. člen (možnost prerazporeditve sredstev JR) Če Komisija za izvedbo javnega razpisa v postopku trajanja razpisa ugotovi, da je število prijav na posameznih področjih manjše od pričakovanj, lahko sredstva prerazporedi na druga razpisana področja športa. 7. člen (dopolnitve meril za vrednotenje športnih programov in področij) Z LPŠ 2021 se pri vrednotenju materialnih stroškov športnih programov upoštevajo korekcijski faktorji:  ŠV-PRI: korekcijski faktor MS = 1,000;  ŠV-USM: korekcijski faktor MS = 3,000;  KŠ: korekcijski faktor MS = 2,000. Z LPŠ 2021 se pri vrednotenju udeležbe na strokovnem usposabljanju vsakemu izvajalcu prizna največ toliko udeležencev, kolikor bodo imeli z JR priznanih vadbenih skupin, kjer se strokovni kader sofinancira. Upoštevajo se samo udeleženci, ki v postopku JR dokažejo uspešno udeležbo na usposabljanju v letu 2020! 8. člen (spremembe LPŠ) Sprememba občinskega proračuna na področju športa istočasno pomeni spremembo LPŠ 2021. 9. člen (veljavnost LPŠ) LPŠ v občini za leto 2021 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Uporablja pa se od 1.1.2021 dalje. Številka: 4102-0004/2021-05 Datum: 16.12.2020 Občina Apače dr. Andrej Steyer, župan 1084. Sklep o ukinitvi javnega dobra 29. člen Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, 94/2007- UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF; -v nadaljevanju ZLS), 247.člen v zvezi z 245. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/201818-v nadaljevanju: ZUreP-2) in določb Statuta Občine Apače (Uradno glasilo Občine Apače, lokalni časopis Prepih št. 33/2007, 53/2012), je Občinski svet Občine Apače na 11. redni seji dne 16.12.2020 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. Ukine se status javnega dobra nepremičnini s parcelo 500 v katastrski občini 176- Grabe. 2. Na podlagi tega sklepa bo občinska uprava Občine Apače izdala po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa javnega dobra pri nepremičnini s parcelo 500 v katastrski občini 176-Grabe. Po pravnomočnosti le te odločbe se poda zemljiškoknjižni predlog za vpis lastninske pravice v korist Občine Apače, Apače 42 b, 9253 Apače, matična številka: 2215632000. 3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Apače, Uradno glasilo slovenskih občin – Lex localis. Številka: 478-0004/2020 Datum: 16.12.2020 Občina Apače dr. Andrej Steyer, župan 1085. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Apače za leto 2021 Na podlagi 13. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Apače (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/2019) in 18. Statuta Občine Apače (Uradno glasilo Občine Apače lokalni časopis Prepih št. 2/07, 53/12) je Občinski svet Občine Apače na svoji 11. redni seji dne 16.12.2020 sprejel naslednji SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI APAČE ZA LETO 2021 1. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Apače za leto 2021, znaša 0,002035 EUR-a. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Apače – Uradno glasilo slovenskih občin- Lex localis in se uporablja v koledarskem letu 2021, v obdobju od 1.1.2021 do 31.12.2021. Številka: 422-0001/2020-22 Datum: 16.12.2020 Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2358 Občina Apače dr. Andrej Steyer, župan OBČINA BRDA 1086. Odlok o spremembi proračuna Občine Brda za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 94/07-UPB2, 27/08-odl US, 76/08, 100/08-odl US, 79/09, 14/10-odl US, 51/10, 84/10-odl US, 40/12- ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS št. 11/11- UPB4, 14/13 – popr., 101/13, 55/15- ZFisP, 96/15 – ZIPRS2021 in 13/18) ter 18. člena Statuta Občine Brda (Ur. glasilo slovenskih občin 26/2017, 16/2018) je Občinski svet Občine Brda na 15. redni seji dne 15. 12. 2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBI PRORAČUNA OBČINE BRDA ZA LETO 2021 1. člen Spremeni se 2. člen Odloka o Proračunu Občine Brda za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2019) in sicer tako, da se na novo glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Sprememba proračuna 2021 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74 +78) 7.047.914 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 6.021.906 70 DAVČNI PRIHODKI 4.751.404 700 Davki na dohodek in dobiček 3.979.214 703 Davki na premoženje 518.957 704 Domači davki na blago in storitve 253.033 706 Drugi davki in prispevki 200 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.270.502 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 843.170 711 Takse in pristojbine 7.000 712 Globe in druge denarne kazni 10.100 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 28.000 714 Drugi nedavčni prihodki 382.232 72 KAPITALSKI PRIHODKI 376.749 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 46.500 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 330.249 73 PREJETE DONACIJE 56.000 730 Prejete donacije iz domačih virov 56.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI 578.259 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 385.819 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 192.440 78 PREJETA SREDSTVA IZ EU IN IZ DRUGIH DRŽAV 15.000 786 Ostala prejeta sredstva iz proračuna EU 15.000 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 6.996.423 40 TEKOČI ODHODKI 2.085.150 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 446.520 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 76.173 402 Izdatki za blago in storitve 1.490.457 403 Plačila domačih obresti 32.000 409 Rezerve 40.000 41 TEKOČI TRANSFERI 3.025.295 410 Subvencije 70.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.755.900 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 129.414 413 Drugi tekoči domači transferi 1.069.981 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.714.015 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.714.015 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 171.963 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 49.500 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 122.463 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ) 51.491 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2359 752 Kupnina iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 23.299 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 23.299 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih pravnih osebah javnega prava, ki imajo premoženje s svoji lasti 23.299 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.- V.) -23.299 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 123.711 50 ZADOLŽEVANJE 123.711 500 Domače zadolževanje 123.711 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 371.903 55 ODPLAČILA DOLGA 371.903 550 Odplačila domačega dolga 371.903 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -220.000 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -248.192 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) -51.491 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA (del 9009 Splošni sklad za drugo) 220.000 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov oz. konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk/kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Brda. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen Spremeni se 7. člena Odloka o Proračunu Občine Brda za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2019) in sicer tako, da se na novo glasi: Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 80% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 40% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev. 3. člen Spremenita se prvi in drugi odstavek 11. člena Odloka o Proračunu Občine Brda za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2019) in sicer tako, da se na novo glasi: »Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb, ter odplačila dolgov v računu financiranja se bo Občina v letu 2021 dolgoročno zadolžila v višini 123.711 Eur pri državnem proračunu za investicije. V skladu z Zakonom o financiranju občin in Zakonom o izvrševanju proračunov RS za leti 2021 in 2022, občinam sredstva v višini 2% skupne primerne porabe občin, zagotavljajo v obliki odobritve dodatnega zadolževanja v državnem proračunu. Zadolžitev pri državnem proračunu se ne všteva v največji obseg možnega zadolževanja občin, prav tako pa za takšno zadolžitev občini ni potrebno pridobiti soglasja Ministrstva za finance. 4. člen Vsa ostala določila Odloka o Proračunu Občine Brda za leto 2021, ostanejo nespremenjena in v veljavi. 5. člen Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 4100 – 06/2020 Datum: 15. 12. 2020 Občina Brda Franc Mužič, župan 1087. Odlok o porabi proračunske rezerve za leto 2021 Na podlagi 49. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617) in 18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/17 in 16/18) je Občinski svet Občine Brda na 15. redni seji dne 15. 12. 2020 sprejel Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2360 ODLOK O PORABI PRORAČUNSKE REZERVE ZA LETO 2021 1. člen Ta odlok določa namen in višino porabe sredstev proračunske rezerve Občine Brda. 2. člen Za financiranje izdatkov za odpravo finančnih posledic, povezanih z vsemi ukrepi, nastalimi s preprečevanjem širitve koronavirusa SARS-CoV-2 (COVID-19), se dovoli poraba sredstev iz rezervnega sklada Občine Brda za leto 2021 v višini do 30.000 Eur. 3. člen O dejanski porabi sredstev bo Občinskemu svetu Občine Brda podano poročilo v okviru Zaključnega računa Proračuna Občine Brda za leto 2021. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.1.2021. Številka: 4100-05/2020-04 Datum: 15. 12. 2020 Občina Brda Franc Mužič, župan 1088. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi prvega odstavka 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) v povezavi s 1. odst. 245. člena Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2017, 16/2018) je Občinski svet Občine Brda na 15. redni seji dne 15. 12. 2020 sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. S tem sklepom se ukinja kot javno dobro - pot nepremičnina parcela 2282 993/1 katastrska občina 2282 VEDRIJAN parcela 993/1 (ID 7106812). 2. Nepremičnina iz 1. točke tega sklepa preneha imeti značaj javnega dobra - poti in postane lastnina Občine Brda. 3. Ta sklep začne veljati takoj po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 4781-13/2020-07 Datum: 15. 12. 2020 Občina Brda Franc Mužič župan OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM 1089. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Cerklje na Gorenjskem - spremembe št. 15 (krajše: SD OPN – št. 15) Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17), 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2) in 30. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16) je župan Občine Cerklje na Gorenjskem dne 17.12.2020 sprejel SKLEP O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH SKLEPA O ZAČETKU PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM - SPREMEMBE ŠT. 15 (KRAJŠE: SD OPN – ŠT. 15) 1. člen (1) S tem sklepom se spremeni in dopolni Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Cerklje na Gorenjskem – spremembe št. 15, ki je bil sprejet 23. 5. 2018 in objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 25/18. (2) Ob podrobnejšem analiziranju pobude, ki je predmet SD OPN – št. 15, se je izkazalo, da je predvideno spremembo namenska rabe prostora primerneje umestiti na drugo, ustreznejšo lokacijo, kar je tudi razlog za pripravo sprememb in dopolnitev sklepa. Poleg tega se je v postopku priprave prostorskega akta ugotovilo, da bi bilo možno in smiselno v postopek vključiti še dodatne, ustrezno utemeljene razvojne pobude drugih oseb, s čimer bi se zadostilo zakonskim zahtevam ZPNačrt. Ta namreč v 47 členu določa, da, kadar so izražene razvojne potrebe po spremembi namenske rabe zemljišč, morajo biti le-te ustrezno obravnavane. Izpolnjevanje pogojev pa mora občina ugotavljati najmanj enkrat na dve leti. 2. člen V 2. členu sklepa se v prvem odstavku besedilo prvih dveh stavkov spremeni tako, da se glasi: »Predmet SD OPN – št. 15 je pobuda po spremembi namenske rabe zemljišč s parcelnimi številkami 639/1- del, 639/3, 640 in 644/3, k.o. Cerklje. S pobudo se obravnava selitev kmetije pobudnika na rob naselja Cerklje na Gorenjskem.«. V istem členu se na konci doda nov odstavek, ki se glasi: »(3) Če se ob pripravi osnutka SD OPN – št. 15 ugotovi, da je strokovno možno v postopek vključiti še dodatne pobude, se te vključijo v postopek.«. 3. člen V 3. členu se na koncu prvega odstavka pred piko doda besedilo »oziroma se jih dopolni«. 4. člen V 4. členu se v tabeli v prvem odstavku besedilo v drugi celici prve vrstice dopolni tako, da se glasi: »2 meseca od objave sklepa oziroma od objave njegovih sprememb in dopolnitev«. 5. člen V 6. členu se na koncu prvega odstavka doda nov Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2361 stavek, ki se glasi: »Če se v postopek SD OPN – št. 15 v skladu z 2. členom vključijo dodatne pobude, se finančna sredstva zagotovijo s strani pobudnikov.«. 6. člen Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati z dnevom objave. Številka: 350-10/2018-5 Datum: 17.12.2020 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, l.r., župan OBČINA ČRENŠOVCI 1090. Sklep o začasnem financiranju Občine Črenšovci v obdobju januar–marec 2021 Na podlagi 32. in 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12, 14/13- popr., 101/13 in 55/15-ZFisP) in 38. člena Statuta Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 58/2010 in 62/16) je županja Občine Črenšovci dne 10.12.2020 sprejela SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE ČRENŠOVCI V OBDOBJU JANUAR–MAREC 2021 1. člen (vsebina sklepa) S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Črenšovci (v nadaljevanju: občina) v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasnega financiranja). 2. člen (podlaga za začasno financiranje) Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2020. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11- UPB4, 110/11-ZDIU12, 14/13-popr., 101/13 in 55/15- ZFisP; v nadaljevanju: ZJF) in Odlokom o proračunu Občine Črenšovci za leto 2020 (Uradni list RS, št. 8/2020); v nadaljevanju: odlok o proračunu). Do sprejetja proračuna občine Črenšovci za leto 2021 se financiranje funkcij občine Črenšovci ter njegovih nalog in drugih s predpisi določenih namenov začasno nadaljujejo na podlagi proračuna občine Črenšovci za leto 2020 oz. se prihodki in drugi prejemki ter odhodki in izdatki splošnega dela proračuna določijo v naslednjih zneskih: Konto Naziv Proračun januar- marec 2021 v € A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 762.829,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 734.880,00 70 DAVČNI PRIHODKI 660.037,00 700 Davki na dohodek in dobiček 579.293,00 703 Davki na premoženje 7.087,00 704 Domači davki na blago in storitve 73.657,00 706 Drugi davki 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 74.843,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 28.779,00 711 Takse in pristojbine 1.312,00 712 Globe in druge denarne kazni 646,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0,00 714 Drugi nedavčni prihodki 44.106,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 20.430,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 20.430,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 0,00 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 7.519,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 4.241,00 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 3.278,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 623.850,00 40 TEKOČI ODHODKI 251.249,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 53.927,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 9.118,00 402 Izdatki za blago in storitve 183.416,00 403 Plačila domačih obresti 549,00 409 Rezerve 4.239,00 41 TEKOČI TRANSFERI 299.587,00 410 Subvencije 7.384,00 Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2362 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 229.715,00 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 5.625,00 413 Drugi tekoči domači transferi 56.863,00 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 73.014,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 73.014,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 0,00 430 Investicijski transferi 0,00 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I. – II.) 138.979 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0,00 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA 0,00 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0,00 50 ZADOLŽEVANJE 0,00 500 Domače zadolževanje 0,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 31.585,00 55 ODPLAČILA DOLGA 31.585,00 550 Odplačila domačega dolga 31.585,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 107.394,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -31.585,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -138.979,00 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 9009-Splošni sklad za drugo 123.916,00 3. člen (višina splošnega dela proračuna) V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za leto 2020. V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun tekočega leta. 4. člen (uporaba predpisov) V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in odlok o proračunu. 5. člen (prevzemanje in plačevanje obveznosti) V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Neposredni uporabniki lahko v obdobju začasnega financiranja prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme svojega finančnega načrta samo v okviru pravic porabe iz svojega finančnega načrta, določenega v posebnem delu proračuna. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena ZJF. 6. člen (obseg zadolževanja občine) V obdobju začasnega financiranja se občina ne sme zadolževati. 7. člen (uveljavitev sklepa) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2021 dalje. Številka: Ž- 93/2020 Datum: 10. 12. 2020 Občina Črenšovci Vera Markoja, županja Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2363 OBČINA DUPLEK 1091. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Duplek Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 ZIUOOPE), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 28/06 - skl. US, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 38/14, 37/15, 56/15, 102/15, 30/16, 42/16, 61/17 - GZ, 68/17, 21/18 – ZNOrg in 84/18 - ZIURKOE), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11 – ORZGJS40), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 15/17 – odl. US, 27/17 – Zpro in 73/19 – odl. US), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15, 69/15 in 129/20) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011, 24/2015) je Občinski svet Občine Duplek na 14. redni seji, dne 16.12.2020, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O NAČINU OPRAVLJANJA OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI DUPLEK 1. člen (1) V Odloku o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2017, 21/2019; v nadaljevanju: odlok) se četrta alineja prvega odstavka 17. člena odloka spremeni tako, da se glasi: »– redno prevzemanje ločenih frakcij (drobne odpadne embalaže iz stekla) po sistemu »od vrat do vrat«,«. (3) Tretji odstavek 24. člena odloka se spremeni tako, da se glasi: »(3) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ločenih frakcij (papir in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine; drobno odpadno embalažo iz stekla) iz gospodinjstev skladno z razporedom in urnikom iz tehničnega pravilnika. Urnik prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov iz proizvodne in storitvene dejavnosti izvajalec javne službe zagotovi na podlagi dogovora oziroma pogodbe, skladno s tehničnim pravilnikom.«. 2. člen Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin (UGSO). Številka: 0323-14/2020-3 Datum: 17.12.2020 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 1092. Odlok o spremembah Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Duplek Na podlagi 16. člena Zakona o športu ( Uradni list RS št. 29/17) in 7. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/10, 32/11, 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 14. redni seji, dne 16.12.2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O SOFINANCIRANJU LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI DUPLEK 1. člen Spremeni se 4. odstavek 7. člena Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v občini Duplek, tako da določa: » Javni razpis se objavi na spletni strani občine.« 2. člen Preostala določila Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v občini Duplek ostanejo nespremenjena. 3. člen Odlok o spremembah odloka o sofinanciranju letnega programa športa v občini Duplek začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 0323-14/2020-9 Datum: 17.12.2020 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 1093. Odlok o ustanovitvi Javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Duplek Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Ur. list RS, št. 12/91, 8/96, 36/2000 -ZPZC in 127/2006-ZJZP), 40., 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj) ter 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št., 15/2010, 32/2011, 24/2015) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 14. redni seji, dne 16.12.2020, sprejel ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA DUPLEK I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom Občina Duplek, Trg Slovenske osamosvojitve 1, 2241 Sp. Duplek (v nadaljevanju: ustanovitelj) ustanavlja na področju osnovnega šolstva ter vzgoje in varstva predšolskih otrok Javni vzgojno izobraževalni zavod OSNOVNA ŠOLA DUPLEK (v nadaljevanju: zavod) Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2364 2. člen Zavod je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki so določene z zakonom, tem odlokom in pravili zavoda. Zavod se vpiše v sodni register. 3. člen Ime zavoda: OSNOVNA ŠOLA DUPLEK Sedež zavoda :Korenska c. 31, Sp. Duplek 4. člen Zavod ima in uporablja svoj pečat okrogle oblike, premera 35 mm, v katerega sredini je grb Republike Slovenije, na zunanjem obodu pa je izpisano Osnovna šola Duplek, Korenska c. 31, Sp. Duplek. Zavod ima in uporablja tudi pečat okrogle oblike premera 20 mm z enako vsebino kot pečat iz 1. odstavka tega člena. 5. člen V okviru zavoda delujejo naslednje delovne enote:  Osnovna šola Duplek, Korenska c. 31, Sp. Duplek, s podružnico v Zg. Dupleku, Zg. Duplek 8/d in v Dvorjanah, Dvorjane 15/d,  Enota vrtca Spodnji Duplek pri OŠ Duplek, Korenska cesta 31¸  Enota vrtca Zg. Duplek, Zg. Duplek 8/d,  Enota vrtca Zg. Duplek, pri podružnici OŠ Duplek, Zg. Duplek 98,  Enota vrta Dvorjane pri OŠ Duplek, Dvorjane 15/a. 6. člen Zavod s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po osnovnošolskem izobraževanju ter vzgoji in varstvu predšolskih otrok na področju naselij: Zg. Duplek, Sp. Duplek, Dvorjane, Vurberk in Ciglence. Matična enota je Osnovna šola Duplek, kjer je sedež zavoda in zadovoljuje potrebe po osnovnošolskem izobraževanju na področju naselij Sp. Duplek in Ciglence do vključno št. 35. Podružnična šola v Zg. Dupleku zadovoljuje potrebe po osnovnošolskem izobraževanju na področju naselja Zg. Duplek, podružnična šola Dvorjane pa potrebe po osnovnošolskem izobraževanju na področju dela naselja Ciglence od hišne št. 36 do hišne št. 66 ter na področju naselij Dvorjane in Vurberk. II. Dejavnost zavoda 7. člen Zavod opravlja naslednje dejavnosti: P/ 85.100 Predšolska vzgoja P/85./200 Osnovnošolsko izobraževanje P 85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje R 91.011 Dejavnost knjižnic N 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj P 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje G 47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah H 49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet H 49.410 Cestni tovorni promet I 56.290 Druga oskrbe z jedmi L 68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo in po pogodbi. Zavod lahko opusti opravljanje glavne dejavnosti in prične opravljati novo dejavnost samo s soglasjem ustanovitelja. Zavod bo kot tržno dejavnost izvajal dejavnost »Druge oskrbe z jedmi« in »Upravljanje nepremičnin za plačilo in po pogodbi«. III. Organi zavoda Organi zavoda so:  svet zavoda,  ravnatelj,  svet staršev,  strokovni organi Zavod lahko ima tudi druge organe, katerih delovno področje, sestavo in način volitev oz. imenovanja določi s pravili zavoda. 1. Svet zavoda 8. člen Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki pedagoških in drugih delavcev ter predstavniki staršev. Predstavnike ustanovitelja imenuje občinski svet izmed delavcev občinskega urada ali občinskih organov ali občanov. Predstavnike zaposlenih izvolijo delavci zavoda tako, da so v svetu zastopani predstavniki osnovnošolske dejavnosti in predstavniki predšolskega izobraževanja. Predstavnike staršev volijo starši preko sveta staršev zavoda. 9. člen Mandat članov sveta zavoda traja 4 leta. Svet zavoda odloča z večino glasov svojih članov. 10. člen Svet zavoda šteje 11 članov: 3 predstavniki ustanovitelja 5 predstavnikov delavcev zavoda, 3 predstavniki staršev. Podrobneje način dela sveta zavoda le-ta uredi s posebnimi pravili. 11. člen Svet zavoda:  imenuje in razrešuje ravnatelja zavoda,  sprejema program razvoja zavoda, sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi,  odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov,  obravnava poročila o izobraževalni problematiki,  odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca,  odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja,  odloča o pritožbah staršev v zvezi z vzgojnim in izobraževalnim delom v šoli oz. vrtcu,  sprejema pravila zavoda,  določa finančni načrt in sprejema zaključne in periodične račune,  predlaga ustanovitelju spremembo in razširitev dejavnosti,  daje ustanovitelju in ravnatelju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,  razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda,  sprejema program razreševanja presežnih delavcev,  opravlja druge z zakonom ter drugimi splošnimi akti zavoda določene naloge. 2. Ravnatelj 12. člen Poslovodni organ zavoda je ravnatelj. Ravnatelj organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2365 in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Ravnatelj je pedagoški vodja zavoda. 13. člen Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje pogoje določene z zakonom. Ravnatelja imenuje in razrešuje svet zavoda po postopku, določenem z zakonom. Mandat ravnatelja traja 5 let. 14. člen V zavodu se lahko imenuje eden ali več pomočnikov ravnatelja, ki pomagajo ravnatelju pri opravljanju poslovodnih in pedagoških nalog. Za pomočnika ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za ravnatelja. Pomočnika ravnatelja imenuje in razrešuje ravnatelj. 15. člen Naloge ravnatelja in pomočnika ravnatelja podrobneje določajo pravila zavoda. 16. člen Za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje v vrtcu pri šoli ravnatelj za pedagoško in organizacijsko vodenje oddelkov vrtca imenuje pomočnika ravnatelja. 3. Svet staršev 17. člen Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v zavodu oblikuje svet staršev zavoda. Svet staršev se oblikuje tudi v podružnici osnovne šole in v vzgojno varstveni enoti. Število članov sveta staršev zavoda ter način in postopek volitev se določi s statutom zavoda. 4. Strokovni organi 18. člen Strokovni organi zavoda so:  učiteljski zbor,  učiteljski zbor podružnične šole,  vzgojiteljski zbor  vzgojiteljski zbor enote,  oddelčni učiteljski zbor,  razrednik,  in drugi strokovni organi določeni s pravili zavoda. Strokovni organi zavoda obravnavajo vprašanja s področja strokovnega dela zavoda, odločajo o strokovnih vprašanjih, določajo strokovne predloge za programe dela in razvoj zavoda. V okviru pooblastil določenih v pravilih zavoda, dajejo svetu zavoda in ravnatelju mnenja in predloge glede organiziranja dela ter razvoja zavoda. IV. Splošni akti zavoda 19. člen Zavod notranjo organizacijo šol in vrtcev, ki delujejo v sklopu zavoda ter način izvajanja spremljajočih dejavnosti uredi s pravili zavoda. Pravila sprejme svet zavoda. Pravila iz 1. odstavka tega člena ne smejo biti v neskladju s tem odlokom. V. Sredstva in premoženje 20. člen Ustanovitelj zagotavlja pogoje za delo zavoda. Ustanovitelj zagotavlja zavodu sredstva in premoženje, s katerim je zavod upravljal do uveljavitve tega odloka. V zavodu nadaljujejo delo delavci, ki so bili v zavodu zaposleni do uveljavitve tega odloka. Zavod samostojno opravlja s sredstvi, ki so mu dana v upravljanje, ne more pa s pravnimi posli odtujiti nepremično premoženje ali le to obremeniti s stvarnimi ali drugimi bremeni brez soglasja ustanovitelja. VI. Viri in način pridobivanja sredstev za delo zavoda 21. člen Zavod pridobiva sredstva za delo iz virov, določenih z zakonom ter s prodajo proizvodov in storitev na trgu. Za nadstandardne storitve lahko zavod pridobiva sredstva tudi z dotacijami, sponzorstvom, prispevki staršev in drugimi viri. Presežek prihodkov nad odhodki, ki izvira iz lastne realizacije zavoda na trgu (neproračunska poraba) lahko uporabi zavod za stimulacije k plačam delavcev, ki so s svojim delom prispevali k prihodkom ter za opravljanje in razvoj osnovne dejavnosti. Primanjkljaj prihodkov, ki v zavodu nastanejo pri izvajanju medsebojno dogovorjenega programa iz osnovne dejavnosti, upoštevajoč dogovorjena merila in standarde, krije ustanovitelj. 22. člen Za področje osnovnošolskega izobraževanja se iz sredstev ustanovitelja zagotavljajo sredstva za:  plačilo stroškov za uporabo prostora in opreme,  za prevoze učencev v skladu z zakonom,  sredstva za investicijsko vzdrževanje nepremičnin in opreme,  sredstva za nadstandardne programe ter  sredstva za investicije. Za programe predšolske vzgoje se iz sredstev ustanovitelja zagotavlja razlika med vrednostjo programov in plačili staršev. Ustanovitelj zagotavlja tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje in sredstva za investicije v nepremičnine in opremo vrtcev. 23. člen Zavod mora za področja iz prejšnjega člena tega odloka ustanovitelju vsako leto najkasneje do 31. oktobra posredovati podatke za pripravo proračuna občine za naslednje leto. Najkasneje v roku 30 dni po sprejetju občinskega proračuna mora svet zavoda sprejeti finančni načrt zavoda, ki se nanaša izključno na sredstva ustanovitelja in ki mora biti usklajen z občinskim proračunom. 24. člen Vrednost oz. cena programov predšolske vzgoje zajema sredstva za plače, druge osebne prejemke, davke in prispevke zaposlenih ter za materialne stroške. Cena programov predšolske vzgoje se določi v skladu z naslednjimi elementi in izhodišči:  BOD s prispevki in davki zaposlenih v programih predšolske vzgoje (sredstva za plače, prispevke in davke delodajalca, oblikovana v skladu z veljavnimi kadrovskimi normativi, določenimi z veljavno Odredbo o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje predšolske vzgoje, upoštevajoč druge predpise oblikovanja plač delavcev na področju predšolske vzgoje,  drugi osebni prejemki (regres za letni dopust, regres za prehrano med delom, povračilo stroškov za prevoz na delo, jubilejne nagrade) v skladu z veljavnimi predpisi,  živila po otroku Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2366  materialni in nematerialni stroški (ogrevanje, elektrika, voda, material za čiščenje in sprotno vzdrževanje, didaktični pripomočki, vzgojni material, strokovna literatura, izobraževanje delavcev…) po otroku Upošteva se:  planirano število otrok, vključenih v program,  poprečni odstotek poleti izpisanih otrok,  število poprečno vključenih otrok na mesec. 25. člen Del sredstev za dejavnost predšolske vzgoje se zagotavlja s prispevkom staršev. Višino plačila staršev določi pristojni center za socialno delo na podlagi lestvice, ki je določena v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Starši plačujejo prispevek zavodu na osnovi računa, ki ga izstavi zavod. Zavod je dolžan izterjati zaostala plačila staršev. Če zavod ne uspe izterjati zaostalih obveznosti, se o nadaljnji vključenosti otroka v program predšolske vzgoje dogovori s starši. VII. Varstvo osebnih podatkov 26. člen Ravnatelj in drugi delavci šole morajo listine in podatke, do katerih pridejo oz. se z njimi seznanijo pri opravljanju vzgojno izobraževalne dejavnosti, obravnavati v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov. VIII. Prehodne in končne določbe 27. člen Z dnem uveljavitve tega odloka se preneha veljati Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Osnovna šola Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 24/04) in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Duplek.(Medobčinski uradni vestnik, št. 36/07), Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Duplek.(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/11), Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Duplek.(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/13) in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Duplek.(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/16) . 28. člen Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi. Številka: 0323-14/2020-10 Datum: 17.12.2020 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 1094. Pravilnik o spremembah Pravilnika o sofinanciranju neprofitnih programov na področju socialno humanitarnih dejavnosti in zdravstva Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13 in 81/16) in 16. člena Statuta občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011, 24/2015) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 14. redni seji, dne 16.12.2020 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH PRAVILNIKA O SOFINANCIRANJU NEPROFITNIH PROGRAMOV NA PODROČJU SOCIALNO HUMANITARNIH DEJAVNOSTI IN ZDRAVSTVA 1. člen Spremeni se 4. člen Pravilnika o sofinanciranju neprofitnih programov na področju socialno humanitarnih dejavnosti in zdravstva, tako da določa: » Javni razpis za sofinanciranje neprofitnih programov na področju socialno humanitarnih dejavnosti in zdravstva (v nadaljevanju: javni razpis) se objavi na spletni strani občine.« 2. člen Preostala določila Pravilnika o sofinanciranju neprofitnih programov na področju socialno humanitarnih dejavnosti in zdravstva ostanejo nespremenjena. 3. člen Pravilnik o spremembah Pravilnika o sofinanciranju neprofitnih programov na področju socialno humanitarnih dejavnosti in zdravstva začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 0323-14/2020-5 Datum: 17.12.2020 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 1095. Pravilnik o spremembah Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov drugih društev iz proračuna Občine Duplek Na podlagi 16. člena Statuta občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011, 24/2015) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 14. redni seji, dne 16.12.2020, sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH PRAVILNIKA O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV IN PROJEKTOV DRUGIH DRUŠTEV IZ PRORAČUNA OBČINE DUPLEK 1. člen Spremeni se 2 odstavek 5. člena Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov drugih društev iz proračuna občine Duplek, tako da določa: » Javni razpis za sofinanciranje programov oz. projektov drugih društev (v nadaljevanju: javni razpis) se objavi na spletni strani občine.« 2. člen Preostala določila Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov drugih društev iz proračuna občine Duplek ostanejo nespremenjena. 3. člen Pravilnik o spremembah Pravilnika o sofinanciranju Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2367 programov in projektov drugih društev iz proračuna občine Duplek začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 0323-14/2020-6 Datum: 17.12.2020 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 1096. Pravilnik o spremembah Pravilnika o sofinanciranju programov na področju turizma Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13 in 81/16) in 16. člena Statuta občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011, 24/2015) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 14. redni seji, dne 16.12.2020 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH PRAVILNIKA O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV NA PODROČJU TURIZMA 1. člen Spremeni se 2. odstavek 4. člena Pravilnika o sofinanciranju programov na področju turizma, tako da določa: » Javni razpis se objavi na spletni strani občine.« 2. člen Preostala določila Pravilnika o sofinanciranju programov na področju turizma ostanejo nespremenjena. 3. člen Pravilnik o spremembah Pravilnika o sofinanciranju programov na področju turizma začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 0323-14/2020-7 Datum: 17.12.2020 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 1097. Pravilnik o spremembah Pravilnika o sofinanciranju programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Duplek Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) 101.člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg), Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list RS, št. 43/10 in 62/16) in 16. člena Statuta občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011, 24/2015), je Občinski svet občine Duplek na svoji 14. redni seji, dne 16.12.2020 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH PRAVILNIKA O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV NA PODROČJU LJUBITELJSKIH KULTURNIH DEJAVNOSTI V OBČINI DUPLEK 1. člen Spremeni se 2. odstavek 5. člena Pravilnika o sofinanciranju programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Duplek, tako da določa: » Javni razpis se objavi na spletni strani občine.« 2. člen Preostala določila Pravilnika o sofinanciranju programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Duplek ostanejo nespremenjena. 3. člen Pravilnik o spremembah Pravilnika o sofinanciranju programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Duplek začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 0323-14/2020-8 Datum: 17.12.2020 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 1098. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Tehničnega pravilnika o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Duplek Na podlagi prvega odstavka 11. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Duplek (Uradna objava UGSO št. 57/2017, 21/2019) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011, 24/2015), je Občinski svet Občine Duplek na svoji 14. redni seji, dne 16.12.2020, sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH TEHNIČNEGA PRAVILNIKA O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI DUPLEK 1. člen (1) V Tehničnem pravilniku o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Duplek (UGSO, št. 21/2019; v nadaljevanju: pravilnik) se tretja alineja drugega odstavka 5. člena pravilnika spremeni tako, da se glasi: »- zbiranje/prevzemanje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06 in odpadne embalaže iz stekla s številko odpadka 15 01 07) pri povzročiteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov.«. (2) Četrta alineja drugega odstavka 5. člena pravilnika se črta. 2. člen (1) Prvi odstavek druge točke 9. člena pravilnika se spremeni tako, da se glasi: Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2368 »Zbiranje ločeno zbranih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadne embalaže iz stekla s številko odpadka 15 01 07) na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem razporedu odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja, je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov v občini.«. (2) Drugi odstavek druge točke 9. člena pravilnika se spremeni tako, da se glasi: »Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom za zbiranje odpadnega papirja in kartona ter odpadne embalaže iz stekla s številko odpadka 15 01 07, katerega prostornina ne sme biti manjša od 120 litrov.«. (3) Četrta točka 9. člena pravilnika se črta. (4) Dosedanja peta, šesta, sedma, osma, deveta in deseta točka se ustrezno preštevilčijo. 3. člen (1) V prvi točki prvega odstavka 10. člena pravilnika se na koncu tabele doda nova vsebina, ki se glasi: »1. Gospodinjstva (individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, vikendi, počitniške hiše) in drugi uporabniki Ločene frakcije (odpadna embalaža iz stekla s številko odpadka 15 01 07) – individualna gospodinjstva, večstanovanjske zgradbe 6 x letno «. (2) Druga točka 10. člena pravilnika se črta. (3) Tretja točka 10. člena pravilnika postane druga točka in se ustrezno preštevilči. 4. člen Peta točka drugega odstavka 11. člena pravilnika se spremeni tako, da se glasi: »5. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje odpadnega stekla s številko odpadka 15 01 07 »od vrat do vrat« LOČENE FRAKCIJE VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 120 l Večstanovanjska zgradba 120l, 240 l, 1100 l Drugi uporabniki 120l,240 l, 1100 l «. 5. člen (1) Peti stolpec tabele prvega odstavka 12. člena pravilnika se spremeni tako, da se glasi: »(1) Barve za označevanje posameznih skupin zabojnikov za sistem zbiranja »od vrat do vrat«, glede na ločeno frakcijo komunalnega odpadka, ki se zbira v njem, so sledeče: VRSTA ODPADKOV BARVA ZABOJNIKA ALI TIPSKE NAMENSKE VREČE Ločena frakcija (odpadna embalaža iz stekla s številko odpadka 15 01 07) – individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, Telo zabojnika zelene barve, pokrov zelene ali bele barve (120 l, 240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »steklo«. drugi uporabniki «. (2) Drugi odstavek 12. člena pravilnika se črta. (3) Tretji odstavek 12. člena pravilnika postane drugi odstavek in se ustrezno preštevilči. 6. člen (1) V prvi točki prvega odstavka 13. člena pravilnika se v tabeli pod rubriko »LOČENE FRAKCIJE«, doda na koncu v tabeli nova vsebina, ki se glasi: Individualna gospodinjstva za zbiranje ločeno zbranih frakcij: odpadne embalaže iz stekla s številko odpadka 15 01 07 120 l «. (2) V drugi točki 13. člena pravilnika, se v tabeli pod rubriko »LOČENE FRAKCIJE«, doda nova tretja točka, ki se glasi: » 3. odpadna embalaža iz stekla s številko 15 01 07,«. 7. člen (1) Enajsti odstavek 23. člena pravilnika se črta. (2) Dosedanji dvanajsti odstavek 23. člena pravilnika postane enajsti odstavek in se ustrezno preštevilči. (3) Doda se novi dvanajsti odstavek, ki se glasi: »(12) Ne glede na odstavek (3) in (5) izvajalcu javne službe v zbiralnici ni treba zagotoviti zbiranja v zbiralnici ločenih frakcij, kadar zbira po sistemu »od vrat do vrat«.«. 8. člen (1) Druga alineja prvega odstavka 29. člena pravilnika se črta. (2) Tretji odstavek 29. člena pravilnika se črta. (3) Dosedanji četrti odstavek 29. člena pravilnika postane tretji odstavek. 9. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin (UGSO). Številka: 0323-14/2020-4 Datum: 17.12.2020 Občina Duplek Mitja Horvat, župan OBČINA GORNJI GRAD 1099. Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Gornji Grad Na podlagi določil Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18), Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97, 113/09 in 109/10 – ZCes-1), in 16. člena Statuta občine Gornji Grad (Uradno glasilo SO, št. 8/2016) je občinski svet občine Gornji Grad na 14. redni seji dne 10. decembra 2020 sprejel ODLOK O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH JAVNIH CEST V OBČINI GORNJI GRAD 1. člen Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2369 namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. 2. člen Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP). Lokalne ceste v naselju Gornji Grad z uvedenim uličnim sistemom se razvrstijo v naslednje podkategorije: • na zbirne mestne in zbirne krajevne ceste (s skrajšano oznako LZ) v naselju Gornji Grad in • na krajevne ceste (s skrajšano oznako LK) v naselju Gornji Grad. 3. člen Lokalne ceste so: • ceste med naselji v Občini Gornji Grad in ceste med naselji v Občini Gornji Grad in naselji sosednjih občin, • ceste v naselju Gornji Grad z uvedenim uličnim sistemom, razvrščene v podkategorije. 4. člen Lokalne ceste (LC) med naselji v občini in med naselji v občini in naselji v sosednjih občinah so: Zap. št. Cesta Odsek Začetek odseka Potek Konec odseka Dolžina [m] Preostala dolžina v sosednji občini [m] Vrsta prometa 1. 107010 107011 C R1 225 Sluga-Nova Štifta-Čr.Rida C R1 225 4.268 V 2. 107020 107021 C R1 225 Rogačnik-Lenart-Mačkin K.-Amer C R1 225 8.268 V 3. 107030 107031 C R1 225 Gornji Grad-Lenart-Kosov Brod C 107020 3.875 V 4. 107040 107041 C R1 225 Gornji G.-Šokat-Florjan C 107050 4.687 V 5. 107050 107051 C R1 225 Križ-Florjan-Krnica C R2 428 10.208 742 Ljubno 5.725 Luče V 6. 107060 107061 C R3 697 Kropa-Otok C 107070 1.756 V 7. 107070 107071 C R3 697 Bočna-Homce-Grušovlje C R1 225 2.686 2.104 Rečica ob Savinji V 8. 107080 107081 C R3 697 Bočna-Menina-Golice C R2 414 17.004 12.807 Kamnik V 9. 107090 107091 C R3 697 Bočna-Letošč-Volog C R3 697 1.264 743 Nazarje V 10. 161040 161041 C R2 414 Podhruška-Poljana-Črnivec C R1 225 1.534 7.996 Kamnik V 11. 221140 221141 C 221130 Kolovrat-Trbolca-Florjan C 107050 2.115 3.774 Ljubno V Skupna dolžina lokalnih cest (LC) v občini Gornji Grad znaša 57.665 m (57,665 km). 5. člen Lokalne ceste v naseljih z uvedenih uličnim sistemom, razvrščene v podkategorije, so:  Zbirne mestne ceste in zbirne krajevne ceste (LZ): Zap. št. Cesta Odsek Začetek odseka Potek Konec odseka Dolžina [m] Preostala dolžina v sosednji občini [m] Vrsta prometa 1. 107210 107211 C R1 225 Muhovec-Tlaka-Krznar C R1 225 401 V 2. 107220 107221 C R3 697 Sp.trg-Prod-Pariš C R1 225 978 V Skupna dolžina lokalnih zbirnih mestnih ali zbirnih krajevnih cest (LZ) v občini Gornji Grad znaša 1.379 m (1,379 km).  Mestne in krajevne ceste (LK): Zap. št. Cesta Odsek Začetek odseka Potek Konec odseka Dolžina [m] Preostala dolžina v sosednji občini [m] Vrsta prometa 1. 107200 107201 C R1 225 RUP-Novo naselje-jez Z HŠ 50 504 V 2. 107320 107321 C 107200 Zadružni d.-Att. trg 4 Z HŠ 4 95 V 3. 107330 107331 C 107200 Novo naselje 6-10 C R1 225 132 V 4. 107340 107341 C 107200 Novo naselje 15-19 Z HŠ 19 116 V 5. 107350 107351 C 107200 Novo naselje 34-43 Z HŠ 43 171 V 6. 107370 107371 C 107200 Novo naselje 47-45 C 107350 53 V 7. 107380 107381 C 107200 Novo naselje 25-28 Z HŠ 28 77 V 8. 107390 107391 C 107200 Novo naselje-Gas.dom C R1 225 293 V 9. 107420 107421 C 107210 Kocbekova 19-Tlaka 9 Z HŠ 9 174 V 10. 107430 107431 C 107210 Tlaka 12-22 C 107210 187 V 11. 107440 107441 C 107210 Tičjek-Jakabci Z HŠ 20 190 V 12. 107450 107451 C 107440 Tičjek-Vzhod C 107440 267 V 13. 107460 107461 C 107440 Tičjek-srednja prečna C 107450 92 V 14. 107470 107471 C 107440 Tičjek-spodnja prečna C 107450 54 V 15. 107500 107501 C 107220 Marki-Dežman C 107220 111 V 16. 107520 107521 C R1 225 Podsmrečje-Attemsov trg C R1 225 369 V Skupna dolžina mestnih in krajevnih cest (LK) v občini Gornji Grad znaša 2.885 m (2,885 km). 6. člen Javne poti (JP) v naseljih občine in med naselji so: Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2370 Zap. št. Cesta Odsek Začetek odseka Potek Konec odseka Dolžina [m] Preostala dolžina v sosednji občini [m] Vrsta prometa 1. 607010 607011 C 107010 Matjaž-Toman-Črnivec C 161040 3.138 V 2. 607010 607012 C 107010 Cerkev-Mrliška vežica Z vežica 105 V 3. 607010 607013 C 607010 Župnija-Šola Z šola 89 V 4. 607020 607021 C 107010 Glukove njive-Poglednik Z HŠ 66 3.256 V 5. 607030 607031 C 107010 Makež-Mušja vas Z HŠ 9 1.097 V 6. 607040 607041 C 107010 Šmiklavž-Krznar Z HŠ 47b 225 V 7. 607040 607042 C 107010 Muzi-Doniki Z HŠ 53 460 V 8. 607050 607051 C R1 225 Podrižnik-Volovšek Z HŠ 18 517 V 9. 607050 607052 C R1 225 Barba-Nace Z HŠ 14 443 V 10. 607060 607061 C R1 225 Zlato polje-Slapnik Z HŠ 14 1.983 V 11. 607060 607062 C R1 225 Mežnija-Podmirje Z HŠ 68 568 V 12. 607060 607063 C 607060 Koča-Repenšek Z HŠ 1 56 V 13. 607070 607071 C 107020 Jakopi-Belin Z HŠ 23 1.705 V 14. 607080 607081 C R1 225 Kapela-Fale-Zajetje Studenec Z v.zaj. 882 V 15. 607090 607091 C R1 225 Dol-Pečovnik Z HŠ 28 904 V 16. 607100 607101 C 107020 Lenart-Poznič Z HŠ 3 563 V 17. 607110 607111 C 107030 Kosov Brod-Ajnik Z HŠ 3 1.513 V 18. 607120 607121 C 107030 Gmajner-S.Lenart-cerkev Z cerkev 4.258 V 19. 607130 607131 C 107030 Gmajner-Kokalj Z HŠ 24 4.305 V 20. 607140 607141 C 107040 Šokat-Rore Z HŠ 3 1.252 V 21. 607150 607151 C 107040 Drhnati-Brglez Z GC 1.892 V 22. 607160 607161 C 107040 Štorgelj-Lepa Ravna C 107050 2.805 V 23. 607170 607171 C 107050 Završnik-Petek Z HŠ 24 478 V 24. 607180 607181 C R1 225 Golob-Smoleti Z HŠ 42 483 V 25. 607190 607191 C R3 697 Gradišče-Strelišče Z strel. 461 V 26. 607200 607201 C R1 225 Pečnik-Slatina-Čeplje C 107060 1.377 V 27. 607200 607202 C 607200 Slatina-vodohran Z HŠ 5 161 V 28. 607210 607211 C 107070 Otok-Hostnik Z GC 619 V 29. 607210 607212 C 107070 Kočnik-Cesar Z HŠ 27 289 V 30. 607220 607221 C R3 697 Spomenik-Bočna-Pokop.- Bočna C 107080 308 V 31. 607230 607231 C R3 697 Bulk-Kapela C 607220 242 V 32. 607240 607241 C 607230 Feržem-Čeblin Z HŠ 6 260 V 33. 607250 607251 C R3 697 Sp.Pevc-Zg.Pevc C 607230 64 V 34. 607260 607261 C 607220 Kuhar-Breger Z HŠ 32 88 V 35. 607270 607271 C 607220 Kuhar-Mlin Z mlin 215 V 36. 607070 607272 C 607270 Golob-Žagar Z HŠ 35 50 V 37. 607280 607281 C 607270 Kuhar-Mikek C 607290 113 V 38. 607290 607291 C 607220 Jerc-Grič C 607300 94 V 39. 607300 607301 C 107080 Pokopališče-Grič-Pavel C 107080 364 V 40. 607310 607311 C 107080 Ob pokopališču Z pokop. 79 V 41. 607320 607321 C R3 697 Strojna uta-Presečnik Z HŠ 105 196 V 42. 607330 607331 C R3 697 Žehelj-Rop Z črpal. 486 V 43. 607340 607341 C R3 697 Levar-Slovenci C 607230 106 V 44. 607350 607351 C 107020 Mačkin kot-Požarnik Z HŠ 13 1.718 V 45. 607400 607401 C R1 225 Brv-Pekarna Kramer C R1 225 111 P 46. 607410 607411 C R1 225 Kolenc-Tlaka C 107420 45 P 47. 607420 607421 C R1 225 Šola-Brv-Prod C 107500 128 P 48. 607430 607431 C 107080 Mikel-Sv.Florjan Z GC 1590 P 49. 607440 607441 C R1 225 Park-Katedrala-AP C R1 225 234 P 50. 607440 607442 C 107200 RUP-Špeh Z HŠ 22 50 V 51. 607450 607451 C R1 225 Sp.trg-Kožlaker Z GC 432 V 52. 607460 607461 C R3 697 Delce-odlagališče jug Z odl.j. 1.602 V 53. 607460 607462 C 107070 Fedran-odlagališče sever Z odl.s. 498 V 54. 607470 607471 C R1 225 Kocbekova 13-15 Z HŠ 13 50 V 55. 607480 607481 C 107210 Tlaka-mrliška vežica Z vežica 97 V 56. 607480 607491 C R1 225 Prekštan-Poličnik Z HŠ 4 117 V 57. 607490 607492 C 607490 Prekštan Z parc. 196/17 421 V 58. 607500 607501 C 107220 Slapnik-Slatinšek Z HŠ 46 96 V 59. 607510 607511 C 107220 Firber-Zolter C R1 225 79 V 60. 607520 607521 C 107220 Mikel-vikendi Z HŠ 18 120 V Opomba: V – vsa vozila, P - pešci Skupna dolžina javnih poti (JP) v občini Gornji Grad znaša 45.937 m (45,937 km). 7. člen Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2371 H kategorizaciji občinskih cest, določenih s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 18. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97, 113/09 in 109/10 – ZCes-1) pridobljeno soglasje Direkcije Republike Slovenije za infrastruktur, št. 37162-3/2020- 279 (507) z dne 8. 9. 2020. 8. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Gornji Grad (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 15/2010). 9. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin. Številka: 03201-0014/2018-2020-6 Datum: 10. 12. 2020 Občina Gornji Grad Anton Špeh, župan OBČINA HAJDINA 1100. Sklep o višini najemnine in višini enkratnega nadomestila o najemu groba, ter kupnine za žarni grob na pokopališču Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17 - uradno prečiščeno besedilo) in 16. člena Odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/99) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 12. redni seji, dne 16. 12. 2020 sprejel SKLEP O VIŠINI NAJEMNINE IN VIŠINI ENKRATNEGA NADOMESTILA O NAJEMU GROBA, TER KUPNINE ZA ŽARNI GROB NA POKOPALIŠČU HAJDINA 1. člen Za občane občine Hajdina znaša letna najemnina:  na starem delu za enojni grob 17,00 EUR  na starem delu za družinski grob 27,00 EUR  na novem delu za družinski grob 35,00 EUR  za žarni grob 10,00 EUR  grobnica 45,00 EUR Višina enkratnega nadomestila o najemu novega groba znaša za:  enojni grob 116,00 EUR  družinski grob 190,00 EUR  žarni grob 70,00 EUR Višina enkratnega nadomestila o najemu opuščenega groba znaša za::  enojni grob 35,00 EUR  družinski grob 57,00 EUR  žarni grob 20,00 EUR Uporaba mrliške vežice 19,00 EUR/dan Čiščenje mrliške veže 21,00 EUR Uporaba hladilne komore 10,00 EUR/dan 2. člen Za občane ostalih občin znaša letna najemnina:  na starem delu za enojni grob 21,00 EUR  na starem delu za družinski grob 34,00 EUR  na novem delu za družinski grob 44,00 EUR  za žarni grob 13,00 EUR  grobnica 57,00 EUR Višina enkratnega nadomestila o najemu novega groba znaša za:  enojni grob 142,00 EUR  družinski grob 228,00 EUR  žarni grob 85,00 EUR Višina enkratnega nadomestila o najemu opuščenega groba znaša za:  enojni grob 43,00 EUR  družinski grob 68,00 EUR  žarni grob 26,00 EUR  Uporaba mrliške vežice 24,00 EUR/dan  Čiščenje mrliške veže 23,00 EUR  Uporaba hladilne komore 12,00 EUR/dan 3. člen Višina kupnine za temelje žarnega groba znaša za grob, katerega mere so:  dolžine 1,60 m in širine 0,80 m 538,00 EUR. 4. člen Cene so z davkom na dodano vrednost. 5. člen Z dnem veljavnosti tega sklepa, preneha veljati Sklep o višini enkratnega nadomestila o najemu groba, ter kupnine za žarni grob na pokopališču Hajdina 3544- 1/2019, z dne 18. 12. 2019. 6. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2021 dalje. Številka: 3544-1/2020 Datum: 16. 12. 2020 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan 1101. Sklep o vrednosti točke za izračun komunalne takse v Občini Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) in 2. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Hajdina (Uradni list RS, št. 91/01) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 12. redni seji, dne 16. 12. 2020 sprejel SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN KOMUNALNE TAKSE V OBČINI HAJDINA 1. člen Vrednost točke, za izračun komunalne takse v Občini Hajdina, znaša 2,85 EUR. 2. člen Z dnem veljavnosti tega sklepa, preneha veljati Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2372 stavbnega zemljišča, številka 423-1/2019, z dne 18. 12. 2019. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2021. Številka: 423-1/2020 Datum: 16. 12. 2020 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan 1102. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2021 Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) in 10. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2019) je občinski svet občine Hajdina na svoji 12. redni seji, dne 16. 12. 2020 sprejel SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA LETO 2021 1. člen Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Hajdina, za leto 2021 znaša 0,0052 EUR. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2021. Številka: 4224-1/2020 Datum: 16. 12. 2020 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan 1103. Sklep o sprejemu cenika uporabe in načinu oddajanja šolskih in vrtčevskih prostorov, šolske telovadnice OŠ Hajdina, zunanjih igrišč pri OŠ Hajdina (malo nogometno igrišče z umetno travo, igrišče za odbojko na mivki) ter velikega nogometnega igrišča z umetno travo na Sp. Hajdini Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) je Občinski svet Občine Hajdina, na svoji 12. redni seji, dne 16. 12. 2020 sprejel SKLEP O SPREJEMU CENIKA UPORABE IN NAČINU ODDAJANJA ŠOLSKIH IN VRTČEVSKIH PROSTOROV, ŠOLSKE TELOVADNICE OŠ HAJDINA, ZUNANJIH IGRIŠČ PRI OŠ HAJDINA (MALO NOGOMETNO IGRIŠČE Z UMETNO TRAVO, IGRIŠČE ZA ODBOJKO NA MIVKI) TER VELIKEGA NOGOMETNEGA IGRIŠČA Z UMETNO TRAVO NA SP. HAJDINI 1. člen Občinski svet Občine Hajdina s tem sklepom sprejema Cenik uporabe šolskih in vrtčevskih prostorov, šolske telovadnice OŠ Hajdina, zunanjih igrišč pri OŠ Hajdina (malo nogometno igrišče z umetno travo, igrišče za odbojko na mivki) ter velikega nogometnega igrišča z umetno travo na Sp. Hajdini, ki je sestavni del tega sklepa, ter določa način oddajanja teh prostorov. 2. člen Osnovna šola za izvajanje šolske športne vzgoje in programa šolskih športnih tekmovanj uporablja vse omenjene prostore brezplačno. 3. člen Upravljavec šolskih in vrtčevskih prostorov ter šolske telovadnice OŠ Hajdina je Osnovna šola Hajdina, upravljavec zunanjih igrišč pri OŠ Hajdina in velikega nogometnega igrišča z umetno travo pa Športna zveza Občine Hajdina. 4. člen Pri oddajanju šolskih in vrtčevskih prostorov, ter šolske telovadnice OŠ Hajdina mora Osnovna šola Hajdina kot upravljavka dati prednost športnim klubom in društvom Občine Hajdina, ki delujejo v javnem interesu in katerih programi vključujejo delo z otroki in mladino ter so izvajalci letnega programa športa v Občini Hajdina. Razdelitev terminov v šolski telovadnici med tednom po 15:30 uri, ter v soboto in nedeljo je v pristojnosti ŠZ Občine Hajdina, v sodelovanju z OŠ Hajdina. Razdelitev terminov na zunanjih igriščih pri OŠ Hajdina (malo nogometno igrišče z umetno travo, igrišče za odbojko na mivki) ter velikega nogometnega igrišča z umetno travo na Sp. Hajdini, je v pristojnosti ŠZ Občine Hajdina. 5. člen Upravljavca vseh prostorov obvestita klube in društva o zbiranju ponudb za uporabo omenjenih prostorov za naslednje šolsko leto, do 20. 8. tekočega leta. 6. člen (1) Cene iz cenika veljajo za en vadbeni termin v časovnem trajanju, ki je opredeljen v tabelah navedenega cenika - pod opisom storitev. (2) Cene se po potrebi indeksirajo v začetku vsakega šolskega leta. (3) Cene za prireditve komercialnega pomena se oblikujejo na podlagi ekonomskih kriterijev. Opredelijo se v pogodbi za posamezno prireditev. (4) Vsi prostori se uporabljajo najdlje do 22. ure. 7. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o sprejemu cenika uporabe in načinu oddajanja šolskih in vrtčevskih prostorov, ter šolske telovadnice OŠ Hajdina, ki je bil sprejet na 10. redni seji Občinskega sveta Občine Hajdina, dne 3. 12. 2012. 8. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-1/2020 Datum: 16. 12. 2020 Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2373 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan CENIK UPORABE ŠOLSKIH IN VRTČEVSKIH PROSTOROV, ŠOLSKE TELOVADNICE OŠ HAJDINA, ZUNANJIH IGRIŠČ PRI OŠ HAJDINA (MALO NOGOMETNO IGRIŠČE Z UMETNO TRAVO, IGRIŠČE ZA ODBOJKO NA MIVKI) TER VELIKEGA NOGOMETNEGA IGRIŠČA Z UMETNO TRAVO NA SP. HAJDINI Cene za uporabo omenjenih prostorov v Občini Hajdina se razlikujejo glede na uporabnika, in sicer: UPORABNIK A za otroke in šolsko mladino, ki so vključeni v organizirano izobraževanje, v športna, gasilska društva in klube, kateri so vključeni v program športa Športne zveze Hajdina in gasilskega poveljstva Hajdina ter invalide B za člane društev in klubov iz Občine Hajdina C za rekreativce, skupine in posameznike iz Občine Hajdina D za društva in klube ter ostale uporabnike izven Občine Hajdina VELIKO NOGOMETNO IGRIŠČE Z UMETNO TRAVO NA SP. HAJDINI NAZIV STORITVE UPORABNIKI (CENA V EUR BREZ DDV) OPIS STORITVE A B C D Uporaba polovice nogometnega igrišča z umetno travo za vadbo 0,00 0,00 40,00 80,00 Uporaba polovice nogometnega igrišča z umetno travo za vadbo, za 1 uro Uporaba nogometnega igrišča z umetno travo za vadbo ali tekmo oz. športno prireditev 0,00 0,00 80,00 120,00 Uporaba nogometnega igrišča z umetno travo za vadbo, tekmo ali športno prireditev, za 1 uro Razsvetljava 0,00 0,00 30,00 30,00 Uporaba nogometnega igrišča z umetno travo z razsvetljavo, za 1 uro ŠPORTNA IGRIŠČA PRI OŠ HAJDINA (MALO NOGOMETNO IGRIŠČE Z UMETNO TRAVO, IGRIŠČE ZA ODBOJKO NA MIVKI) NAZIV STORITVE UPORABNIKI (CENA V EUR BREZ DDV) OPIS STORITVE A B C D Uporaba malega nogometnega igrišča z umetno travo za vadbo ali tekmo oz. športno prireditev 0,00 0,00 15,00 20,00 Uporaba malega nogometnega igrišča z umetno travo za vadbo, tekmo ali športno prireditev, za 1 uro Uporaba igrišča za odbojko na mivki za vadbo ali tekmo ali športno prireditev 0,00 0,00 15,00 20,00 Uporaba igrišča za odbojko na mivki za vadbo, tekmo ali športno prireditev, za 1 uro Razsvetljava 0,00 0,00 15,00 15,00 Uporaba nogometnega igrišča z umetno travo ali igrišča za odbojko na mivki z razsvetljavo, za 1 uro PROSTORI V OŠ HAJDINA IN V VRTCU NAZIV STORITVE UPORABNIKI (CENA V EUR BREZ DDV) OPIS STORITVE A B C D Uporaba velike telovadnice v OŠ Hajdina 4,50 6,80 11,30 17,40 Uporaba velike telovadnice v OŠ Hajdina za vadbo ali prireditev, za 1,5 ure Uporaba male telovadnice v OŠ Hajdina ali v vrtcu 2,50 4,80 7,00 8,60 Uporaba male telovadnice v OŠ Hajdina ali v vrtcu za vadbo, za 1,5 ure Uporaba kabineta v 1,50 3,80 6,00 7,60 Uporaba kabineta v OŠ Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2374 OŠ Hajdina Hajdina za vadbo, za 1,5 ure Uporaba učilnice v OŠ Hajdina 2,50 4,80 7,00 8,60 Uporaba učilnice v OŠ Hajdina za vadbo, za 1,5 ure 1104. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2017, uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 12. redni seji, dne 16. 12. 2020 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. člen Na nepremičnini katastrska občina 395 Hajdoše parcela 792/12, ID znak : parcela 395 792/12, kjer je v zemljiški knjigi vknjižena zaznamba statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena, se ukine status grajenega javnega dobrega lokalnega pomena (ID zaznambe 15684871). 2. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-23/2020 Datum: 16. 12. 2020 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan OBČINA HOČE-SLIVNICA 1105. Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Regionalna razvojna agencija za Podravje - Maribor Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 23. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 10/2011, 8/2014 in 12/2019), 16. člena Statuta Občine Hoče- Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2018, 27/2020), 16. člena Statuta Občine Starše (MUV, št. 1/2017-UPB), 15. člena Statuta Občine Rače-Fram (MUV, št. 27/2011 in 5/2015), 16. člena Statuta Občine Duplek (MUV, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011 in 24/2015) in 14. člena Statuta Občine Miklavž na Dravskem polju (MUV, št. 24/2015 in 16/2017) so Mestni svet Mestne občine Maribor dne 19. 10. 2020 na svoji 16. redni seji, Občinski svet Občine Hoče-Slivnica dne 22. 10. 2020 na svoji 13. redni seji, Občinski svet Občine Starše dne 29. 10. 2020 na svoji 13. redni seji, Občinski svet Občine Rače-Fram dne 27. 11. 2020 na svoji 13. redni seji, Občinski svet Občine Duplek dne 10. 12. 2020 na 4. dopisni seji ter Občinski svet Občine Miklavž na Dravskem polju dne 11. 12. 2020 na 7. dopisni seji sprejeli ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA ZA PODRAVJE - MARIBOR I. Splošna določila 1. člen S tem odlokom se preoblikuje pravna oseba Mariborska razvojna agencija p.o. v pravno organizacijsko obliko javni zavod s firmo Regionalna razvojna agencija za Podravje - Maribor (v nadaljevanju »javni zavod« ali »zavod«). Z odlokom se uredi tudi dejavnost, status in organizacija javnega zavoda, pravna razmerja med ustanoviteljicami in zavodom ter financiranje javnega zavoda. II. Statusno preoblikovanje 2. člen Pravna oseba Mariborska razvojna agencija p.o. se s tem odlokom statusno preoblikuje (formalno statusno preoblikovanje) v pravno organizacijsko obliko javni zavod Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor (v nadaljevanju »javni zavod«). Nova firma javnega zavoda se glasi: Regionalna razvojna agencija za Podravje - Maribor Skrajšana firma javnega zavoda se glasi: RRA Podravje - Maribor Javni zavod ima organe, kot so določeni v tem odloku. Javni zavod opravlja dejavnost, kot je določena v tem odloku. III. Ustanoviteljice javnega zavoda 3. člen Ustanoviteljice javnega zavoda so Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor, matična številka: 5883369000, Občina Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče, matična številka: 1365568000, Občina Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače, matična številka: 5883253000, Občina Miklavž na Dravskem polju, Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju, matična številka: 1365614000, Občina Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Spodnji Duplek, matična številka: 5883300000 in Občina Starše, Starše 93, 2205 Starše, matična številka: 5883199000. 4. člen Ustanoviteljice imajo v javnem zavodu naslednje ustanovitvene deleže:  Mestna občina Maribor: 83,35 %,  Občina Hoče-Slivnica: 5,48 %,  Občina Rače-Fram: 3,55 %,  Občina Miklavž na Dravskem polju: 3,01 %,  Občina Duplek: 2,68 % in  Občina Starše: 1,93 %. Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2375 IV. Osnovna statusna določila 5. člen Ime javnega zavoda je Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor. Skrajšano ime javnega zavoda je RRA Podravje – Maribor. Sedež javnega zavoda je Pobreška cesta 20, 2000 Maribor. Javni zavod ima žig, na katerem je zapisano ime zavoda. Oblika in uporaba ter varovanje in uničenje žiga se določi s statutom oziroma drugim aktom javnega zavoda. 6. člen Javni zavod je pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi v pravnem prometu, kot jih določata zakon in ta odlok. Zavod lahko pridobiva lastninsko pravico na premičnem in nepremičnem premoženju. Zavod v pravnem prometu nastopa samostojno, v svojem imenu in za svoj račun v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register. Zavod lahko pridobiva delnice, poslovne deleže, ustanoviteljske deleže in druge članske pravice v pravnih osebah samo s soglasjem ustanoviteljic. Javni zavod odgovarja za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi razpolaga. Ustanoviteljice ne odgovarjajo za obveznosti zavoda. V. Naloge in organizacija zavoda 7. člen (naloge) Zavod opravlja strokovne, pospeševalne in razvojne naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb in drugih nalog na področju spodbujanja regionalnega razvoja, podjetništva, raziskav, razvoja, inovacij in na področju turizma. 8. člen (pristop ustanoviteljice k opravljanju nalog) Vsaka občina ustanoviteljica lahko kadarkoli izrazi interes za prenos katerekoli izmed nalog v skladu s tem odlokom na javni zavod. Svoj interes za prenos nalog na javni zavod, občina ustanoviteljica pisno napove direktorju javnega zavoda, ta pa nato s pristopom seznani ostale občine ustanoviteljice. 9. člen (odstop od opravljanja nalog) V kolikor katera izmed občin ustanoviteljic izrazi interes za prenehanje opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo opravlja javni zavod, mora direktorju javnega zavoda pisno najaviti odstop od opravljanja nalog ali posamezne naloge. Direktor javnega zavoda je nato o odstopu od opravljanja nalog ali posamezne naloge dolžan nemudoma obvestiti vse ustanoviteljice. 10. člen (pogodbeno opravljanje posameznih nalog) Zavod se lahko z občino ustanoviteljico ali drugo občino dogovori, da bo za občino ustanoviteljico in/ali drugo občino posamična opravila iz dejavnosti zavoda opravljal na podlagi pogodbe. V ta namen občina ustanoviteljica in/ali druga občina skleneta pogodbo, v kateri dogovorita medsebojne pravice in obveznosti, vezane na izvajanje posameznih nalog iz dejavnosti javnega zavoda. 11. člen (naloge na področju spodbujanja regionalnega razvoja) Naloge zavoda na področju spodbujanja regionalnega razvoja so: 1. Izvajanje splošnih razvojnih nalog in nalog lokalne akcijske skupine. 2. Razvoj in izvajanje nalog na področju trajnostne mobilnosti. 3. Razvoj in izvajanje nalog na področju varstva okolja in narave. 4. Prostorsko načrtovanje in razvoj infrastrukture. 5. Sodelovanje v mednarodnih programih na področju regionalnega razvoja. 12. člen (naloge na področju podjetništva) Naloge zavoda na področju spodbujanja podjetništva so: 1. Spodbujanje mednarodnega poslovnega sodelovanja. 2. Celovita podpora podjetništvu. 3. Privabljanje investitorjev in razvoj investicijskih priložnosti. 4. Izvajanje nalog v okviru mrežnega (regijskega) poslovno podpornega centra in inkubatorja. 5. Sodelovanje v mednarodnih programih na področju podjetništva. 13. člen (naloge na področju raziskav, razvoja in inovacij) Naloge zavoda na področju raziskav, razvoja in inovacij so: 1. Pospeševanje tehnološkega razvoja in prenosa tehnologij. 2. Izvajanje nalog v okviru Digitalnega informacijskega stičišča. 3. Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju pametne specializacije in drugih področjih. 4. Sodelovanje v mednarodnih programih na področju raziskav, razvoja in inovacij. 14. člen (naloge na področju turizma) Naloge zavoda na področju turizma so: 1. Priprava strateških načrtov za spodbujanje in razvoj turizma v turističnem območju. 2. Raziskovanje in analiziranje trga na področju turizma. 3. Razvoj in trženje integralnih turističnih proizvodov turističnega območja. 4. Urejanje in vključevanje zavarovanih naravnih območij v turistično ponudbo, ob upoštevanju aktov o zavarovanju ter v skladu z razvojnimi in varstvenimi režimi v zavarovanih območjih. 5. Oblikovanje in promocija tržnih znamk ponudbe turističnega območja. 6. Spodbujanje, razvoj in upravljanje inovativnih pristopov turizma v digitalnem okolju. 7. Ozaveščanje in spodbujanje lokalnega prebivalstva turističnega območja glede pozitivnega odnosa do turistov in turizma. 8. Sodelovanje in medobčinsko, regijsko ter mednarodno povezovanje s sorodnimi turističnimi organizacijami doma in v tujini. 9. Spodbujanje razvoja in urejanja turistično rekreacijske infrastrukture in ostalih objektov, pomembnih za izvajanje turistične dejavnosti v turističnem območju. 10. Sodelovanje v mednarodnih programih, programih pristojnih ministrstev in nacionalne turistične organizacije Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2376 15. člen (tržna dejavnost zavoda) Za doseganje optimalnih učinkov izrabe kapacitet, lahko zavod opravlja na področju svojega delovanja tudi gospodarsko dejavnost, pri čemer je prihodek take dejavnosti izrecno namenjen razvoju in izvajanju osnovnih dejavnosti zavoda. V okviru dejavnosti iz predhodnega odstavka lahko zavod glede na svoje prostorske, tehnične in kadrovske zmogljivosti izvaja zlasti:  Gostinske, izobraževalne, razstaviščne in druge storitve za obiskovalce in izvajalce prireditev.  Nudenje gostinskih storitev v objektih v upravljanju in na promocijskih prireditvah.  Oblikovanje, trženje in prodajo spominkov, vina, literature, turističnega območja ipd.  Nudenje storitev za druge.  Nudenje objektov v upravljanju v najem za izvedbo posameznih promocijskih dogodkov drugim organizatorjem.  Oddajanje lastnih nepremičnin v najem.  Organizacija in izvedba kongresnih aktivnosti za druge.  Nudenje drugih tehnično-organizacijskih storitev in dajanje v najem tehnične in druge opreme. Opravljanje dejavnosti iz predhodnega odstavka ne sme ogroziti izvajanja osnovnih dejavnosti zavoda. 16. člen Osnovne dejavnosti zavoda so v skladu z s standardno klasifikacijo dejavnosti klasificirane kot sledi:  58.110 Izdajanje knjig  58.130 Izdajanje časopisov  58.140 Izdajanje revij in periodike  58.190 Drugo založništvo  18.120 Drugo tiskarstvo  18.130 Priprava za tisk  47.190 Trgovina na drobno v nespecializiranih trgovinah  47.610 Trgovina na drobno s knjigami  47.640 Trgovina na drobno s športno opremo  47.621 Trgovina na drobno s časopisi, revijami  47.250 Trgovina na drobno v prodajalnah s pijačo  47.290 Trgovina na drobno v prodajalnah z živili  47.510 Trgovina na drobno v prodajalnah s tekstilom  47.710 Trgovina na drobno z oblačili  47.650 Trgovina na drobno z igračami in rekviziti za igre in zabavo  47.789 Trgovina na drobno s spominki, izdelki domače obrti in verskimi predmeti  47.782 Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah z novim blagom  47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu  47.810 Trgovina na drobno na tržnicah in premičnih stojnicah  47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom  47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic  49.391 Drugi kopenski potniški promet  50.300 Potniški promet po celinskih vodah  52.220 Spremljajoče storitvene dejavnosti v vodnem prometu  52.210 Spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu  55.300 Dejavnost avtokampov, taborov  56.101 Dejavnost restavracij in druga strežba jedi  56.103 Dejavnost restavracij, slaščičarn, kavarn  56.300 Strežba pijač  59.130 Distribucija filmov, video filmov  59.110 Produkcija filmov, video filmov  59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov  62.010 Računalniško programiranje  62.030 Upravljanje računalniških naprav in sistemov  62.090 Druge z informacijsko tehnologijo povezane dejavnosti  63.110 Obdelava podatkov  63.120 Obratovanje spletnih portalov  63.910 Dejavnost tiskovnih agencij  63.990 Druge dejavnosti informacijskih storitev  68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin  70.220 Podjetniško in poslovno svetovanje  71.112 Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje  72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije  72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike  73.110 Dejavnost oglaševalskih agencij  73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora  73.200 Raziskovanje trga in javnega mnenja  74.200 Fotografska dejavnost  74.300 Prevajanje in tolmačenje  77.210 Dajanje športne opreme v najem  77.390 Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev v najem ali zakup  77.340 Dajanje vodnih plovil v najem ali zakup  77.400 Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine  79.110 Dejavnost potovalnih agencij  79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj  79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti  82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov  82.200 Dejavnost klicnih centrov  82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj  82.990 Druge nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje  85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje  90.010 Priprava in izvedba umetniških predstav, prireditve  90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje  90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve  91.011 Dejavnost arhivov  91.020 Dejavnost muzejev  91.030 Varstvo kulturne dediščine  91.040 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot  93.210 Dejavnost sejmišč in zabaviščnih parkov  93.291 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas. 17. člen (notranja organizacija zavoda) Zavod naloge posameznih javnih služb izvaja v okviru organizacijskih enot (organizacijska enota za regionalni razvoj, organizacijska enota za podjetništvo, organizacijska enota za raziskave, razvoj in inovacije, organizacijska enota za turizem). Zavod ločeno organizira skupne službe (finančno-računovodsko službo, kadrovsko službo, itd...). Vsaka organizacijska enota na podlagi letnega programa dela sektorja, pripravi ločen finančni načrt, ki je sestavni del finančnega načrta zavoda. Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2377 18. člen (letni program dela – javne službe) Zavod je dolžan do vsakega 15. oktobra v tekočem letu za prihodnje leto pripraviti letni program dela, ki vsebuje vse storitve, ki jih bo zavod izvajal v javnem interesu kot javno službo. Pri pripravi letnega programa dela je dolžan zavod upoštevati usmeritve ustanoviteljic. Program je dolžan zavod v navedenem roku predložiti ustanoviteljici, na območju katere opravlja javno službo. V letnem programu dela je zavod dolžan predstaviti posamezne programske sklope in natančno predstaviti vsebino posameznega programskega sklopa. V primeru, da namerava zavod določen sklop storitev oddati v izvajanje podizvajalcu, je dolžan v programu to ločeno prikazati in natančno opredeliti, kateri del storitev namerava oddati v podizvajanje. V programu je zavod dolžan predstaviti kvalitativne, kvantitativne in finančne učinke izvajanja posamezne storitve, ki se izvaja kot gospodarska javna služba. Sestavni del letnega programa dela je tudi finančna konstrukcija posameznega programskega sklopa. Finančno konstrukcijo je dolžan zavod narediti za vsak programski sklop posebej. V finančni konstrukciji je dolžan zavod prikazati vire za kritje stroškov izvajanja posameznega programskega sklopa, pri čemer je dolžan prikazati, kolikšen del stroškov izvajanja programskega sklopa se krije iz proračuna ustanoviteljice, kolikšen del pa iz drugih virov. Za del stroškov, ki se krije iz drugih virov, je dolžan zavod predložiti ustrezna dokazila o zagotovitvi teh virov. Po prejemu programa storitev javne službe, lahko ustanoviteljica od zavoda zahteva dopolnitve in dodatna pojasnila vezana na program storitev javne službe in poda dodatne usmeritve glede priprave programa. Zavod je dolžan zahteve za dopolnitev in dodatne usmeritve upoštevati. Zavod je dolžan ustanoviteljici predložiti tudi poročilo o izvajanju programa dela za preteklo leto, in sicer vsakokrat najkasneje do 31. marca za preteklo leto. Poročilo mora vsebovati informacije o storitvah, ki so bile opravljene in o stroških storitev, ki so bile opravljene. V kolikor je prišlo do odstopanj od letnega programa dela, je dolžan zavod odstopanja pojasniti. Poročilo mora vsebovati tudi poročilo o kvalitativnih, kvantitativnih in finančnih učinkih izvajanja storitev. Za namen prikaza učinkov posameznih storitev, ki so bile izvedene kot javna služba, je zavod dolžan opraviti letne razgovore z gospodarskimi subjekti in civilnim ter nevladniškim sektorjem, ki na območju ustanoviteljice delujejo v dejavnosti na katero se javna služba nanaša. V okviru letnih razgovorov, je dolžan zavod pridobiti informacije o kvaliteti in učinkih izvajanja posameznih storitev ter njihovo oceno storitev. VI. Organi zavoda 19. člen Organa javnega zavoda sta:  direktor in  svet zavoda. Javni zavod ima lahko tudi druge organe, katerih delovno področje, sestavo in način volitev oziroma imenovanje se določi s statutom. DIREKTOR 20. člen Direktor je poslovodni organ javnega zavoda. Direktor predstavlja in zastopa javni zavod, organizira in vodi delo in poslovanje javnega zavoda in je odgovoren za zakonitost dela javnega zavoda. Direktor vodi strokovno delo javnega zavoda in je odgovoren za strokovnost dela javnega zavoda. 21. člen Direktorja imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanoviteljic. Direktor se imenuje na podlagi javnega razpisa. Za direktorja zavoda je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih z veljavno zakonodajo, izpolnjuje še naslednje pogoje:  najmanj univerzitetna stopnja izobrazbe ali najmanj visoka strokovna stopnja s specializacijo oz. najmanj druga bolonjska stopnja, družbene, poslovne, upravne in pravne ali druge ustrezne smeri,  najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta z vodstvenimi deli v gospodarskih družbah, zavodih ali javni upravi,  izkazana raven znanja vsaj enega svetovnega jezika na nivoju B1 evropskega jezikovnega okvirja,  ne sme se kot družbenik družbe z omejeno odgovornostjo ali osebne družbe ukvarjati z dejavnostjo, ki je v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo zavoda. Kandidat za direktorja zavoda mora ob prijavi na javni razpis predložiti tudi predlog razvoja dejavnosti zavoda za mandatno obdobje. K imenovanju in razrešitvi direktorja morajo dati soglasje vsi ustanovitelji v roku 60 dni od prejema zahteve sveta zavoda. V primeru, da kateri izmed ustanoviteljev v določenem roku ne odgovori na prejeto zahtevo, se šteje, da je soglasje dano. Mandat direktorja traja štiri leta in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan. 22. člen Direktor opravlja zlasti naslednje naloge:  organizira, načrtuje in vodi delo javnega zavoda;  pripravlja strategijo zavoda;  pripravlja letni program dela javnega zavoda in je odgovoren za njegovo izvedbo;  pripravlja predlog finančnega načrta in odgovarja za njegovo izvedbo;  pripravlja kadrovski načrt in načrt zaposlovanja;  pripravlja zaključno poročilo o delu javnega zavoda in zaključni račun za preteklo leto;  skrbi za sodelovanje z ustanovitelji ter jih obvešča o delu javnega zavoda;  poroča ustanoviteljem in svetu zavoda o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje javnega zavoda;  sprejema sistemizacijo delovnih mest ter akt o notranji organizaciji dela in akt o sistemizaciji delovnih mest;  pripravlja predloge splošnih aktov zavoda in jih predlaga v sprejem svetu zavoda;  sprejema organizacijska navodila in akte, ki ne sodijo v pristojnost sveta zavoda;  pripravlja gradivo in predloge sklepov za seje sveta zavoda ter izvršuje sklepe in druge odločitve sveta zavoda;  opravlja druge zadeve, ki jih določajo Zakon o zavodih in drugi predpisi, ta odlok in splošni akti zavoda. SVET ZAVODA 23. člen Javni zavod upravlja svet zavoda. Svet zavoda ima 6 članov, od tega: Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2378  3 predstavnike Mestne občine Maribor,  1 predstavnika ostalih ustanoviteljic,  1 predstavnika delavcev zavoda,  1 predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti. Mandat članov sveta zavoda traja 4 leta in so po poteku te dobe lahko ponovno imenovani. 24. člen Svet zavoda sprejema odločitve na svoji seji z večino glasov navzočih članov. Če je rezultat glasovanja neodločen, je sprejeta odločitev, za katero je glasoval predsednik sveta zavoda. Svet zavoda lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov sveta zavoda. Organizacijo in način dela sveta zavoda ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov sveta zavoda določi svet zavoda s statutom ali poslovnikom. 25. člen Svet zavoda ima naslednje pristojnosti:  nadzira zakonitost dela in poslovanje zavoda;  spremlja, analizira in ocenjuje delovanje in politiko zavoda;  predlaga ustanoviteljem revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor največjega ustanovitelja;  sprejema statut in spremembe ter dopolnitve statuta javnega zavoda, v soglasju z ustanovitelji;  sprejema poslovnik o delu sveta zavoda in njegove spremembe ter dopolnitve;  imenuje in razrešuje direktorja, v soglasju z ustanovitelji;  imenuje in razrešuje vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda;  sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem in izvaja pravice ter obveznosti delodajalca v razmerju do direktorja;  sprejema naslednje splošne akte zavoda: Poslovnik o delu sveta zavoda, Pravilniku o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti za direktorja MRA ter Pravilnik o določanju, varovanju zaupnih in osebnih podatkov ter o varovanju dokumentarnega gradiva;  sprejema letne in finančne načrte dela javnega zavoda in spremlja njihovo izvrševanje;  potrjuje letno in finančno poročilo javnega zavoda;  odloča o načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki, ki jih ustvari javni zavod;  daje soglasje za način kritja morebitnega primanjkljaja;  predlaga ustanoviteljem spremembo ali razširitev dejavnosti javnega zavoda;  odloča o najemu kreditov in dajanju poroštev po predhodnem soglasju vseh ustanoviteljev;  poroča ustanoviteljem o poslovanju zavoda;  obravnava ugotovitve nadzornih organov in v zvezi s tem sprejema ustrezne sklepe;  daje direktorju in ustanoviteljem predloge in mnenja o posameznih vprašanjih, povezanih s poslovanjem in delovanjem javnega zavoda;  obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj;  obvešča predlagatelje o izteku ali predčasnem prenehanju mandata člana sveta zavoda;  opravlja druge z zakonom in splošnimi akti določene naloge. 26. člen Predsednik sveta zavoda zastopa in predstavlja svet javnega zavoda ter opravlja druge naloge, določene z odlokom in statutom. V primeru odsotnosti predsednika, zastopa in predstavlja svet zavoda, namestnik predsednika. Predsednika sveta zavoda imenuje večinska ustanoviteljica, namestnika izvolijo izmed sebe člani sveta zavoda na konstitutivni seji. Mandat obeh traja 4 (štiri) leta. VII. Sredstva za delovanje 27. člen Javni zavod samostojno upravlja s premoženjem, ki je v njegovi lasti ali mu je dano v upravljanje. Uporablja ga na način, kot to določa zakon in ta odlok. Javni zavod je dolžan uporabljati in upravljati premoženje s skrbnostjo dobrega gospodarja. 28. člen Ustanoviteljice lahko, skladno z zakonodajo, ki ureja razpolaganje s stvarnim premoženjem ustanoviteljic, v upravljanje zavodu prenesejo premoženje, ki je potrebno za izvajanje dejavnosti zavoda. 29. člen Zavod svojo dejavnost financira iz sledečih virov:  iz proračunov ustanoviteljic,  iz državnega proračuna,  iz proračuna drugih lokalnih skupnosti,  iz drugih javnih virov,  s sredstvi, pridobljenimi na domačih in mednarodnih javnih natečajih,  iz prodaje blaga ter storitev na trgu,  s sponzorstvi, z donacijami in darili,  iz drugih virov, v skladu z veljavnimi predpisi. Zavod je dolžan, skladno s tem odlokom in po postopku, določenem v tem odloku, ustanoviteljicam, za katere javni zavod opravlja javne službe, predložiti letni program dela s posameznimi programskimi sklopi. Na podlagi predloženega programa dela, posamezna ustanoviteljica odloči, katere programske sklope bo financirala in odstotek, v katerem bo financirala posamezen programski sklop. O odločitvi ustanoviteljica pisno obvesti zavod. Ustanoviteljica ni dolžna potrditi in financirati celotnega programa dela, ampak lahko potrjuje in financira posamezne programske sklope, ki so v javnem interesu. Ustanoviteljica določi odstotek, v katerem bo financirala posamezen sklop. Razliko med delom stroškov, ki jih iz proračuna krije ustanoviteljica in celotnimi stroški izvajanja posamezne storitve, je dolžan zavod zagotoviti iz drugih virov. Sredstva, ki jih iz proračuna za izvajanje posameznega programskega sklopa zagotovi ustanoviteljica, so namenska sredstva in jih lahko zavod porabi izključno za kritje stroškov potrjenega programskega sklopa. Poraba sredstev za druge namene ni dopustna. Ustanoviteljica sredstva izplača na podlagi sklenjene pogodbe o financiranju programskega sklopa. Za vsak programski sklop, ki ga financira ustanoviteljica, zavod in ustanoviteljica skleneta samostojno pogodbo o financiranju. Pogodba se sklene pred začetkom izvajanja programskega sklopa. Ustanoviteljica denarna sredstva na podlagi sklenjenih pogodb o financiranju programskih sklopov, izplačuje mesečno. Podlaga za izplačilo so dejansko nastali stroški, vendar največ do višine sredstev zagotovljenih s pogodbo in največ v višini dogovorjenega odstotka financiranja. Denarna sredstva se izplačujejo na podlagi Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2379 zahtevka, ki mora vsebovati ustrezno specifikacijo stroškov in ustrezna dokazila glede stroškov. Zavod ločeno izkazuje prihodke in odhodke iz javnih virov, iz tržne dejavnosti in drugih virov. VIII. Razpolaganje s presežkom prihodkov nad odhodki 30. člen Presežek prihodkov nad odhodki javni zavod usmerja v opravljanje in razvoj svoje dejavnosti. Del presežka prihodkov nad odhodki, ki je ustvarjen s tržno dejavnostjo, se lahko uporabi za nagrajevanje direktorja in zaposlenih v javnem zavodu. O tem odloča svet zavoda na predlog direktorja. IX. Način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda 31. člen O načinu in višini pokrivanja morebitnega primanjkljaja sredstev za delo javnega zavoda, ki ga ni mogoče pokriti iz drugih razpoložljivih sredstev zavoda, odločajo mestni in občinski sveti na osnovi predloga sveta zavoda. X. Pravice, obveznosti in odgovornosti javnega zavoda v pravnem prometu in odgovornosti ustanoviteljic za obveznosti javnega zavoda 32. člen Javni zavod nastopa v pravnem prometu za izvajanje dejavnosti, za katere je ustanovljen in registriran, samostojno in brez omejitev. Javni zavod za svoje obveznosti v pravnem prometu odgovarja s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga v skladu s predpisi. Javni zavod samostojno upravlja s sredstvi, ki so mu dana v upravljanje. Brez soglasja ustanoviteljev pa ne more s pravnimi posli odtujiti nepremičnega premoženja, ki mu je dano v upravljanje ali ga obremeniti s stvarnimi ali drugimi bremeni. Ustanoviteljice za obveznosti zavoda ne odgovarjajo. XI. Druge medsebojne pravice in obveznosti med javnim zavodom in ustanoviteljicami 33. člen Javni zavod ima do občin ustanoviteljic naslednje pravice in obveznosti:  najmanj enkrat letno poroča svetu zavoda / ustanoviteljem o poslovnih rezultatih in uresničevanju sprejetega programa javnega zavoda,  pripravlja in oblikuje razvojne načrte,  sodeluje s svetom zavoda in ustanovitelji pri pripravi predlogov in ukrepov občin ustanoviteljic za razvoj dejavnosti, za katere je javni zavod ustanovljen,  svetu zavoda in ustanoviteljem zagotavlja podatke, potrebne za spremljanje in financiranje dejavnosti ter za statistične namene,  opravlja druge naloge v skladu s predpisi. 34. člen Občine ustanoviteljice imajo do javnega zavoda naslednje pravice in obveznosti:  dajejo soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja,  spremljajo skladnost porabe sredstev z letnim programom in finančnim načrtom,  zagotavljajo sredstva za njegovo delo v okviru sprejetega programa,  v primerih, ko ugotovijo, da je ogroženo nemoteno izvajanje dejavnosti, za katero je javni zavod ustanovljen, imajo pravico sklicati sejo sveta zavoda in predlagati ukrepe skladno z zakonskimi in drugimi predpisi,  izvajajo druge pravice in obveznosti skladno s predpisi. 35. člen Ustanoviteljice lahko kadarkoli zahtevajo vse informacije glede poslovanja javnega zavoda (pravica do informacij). Zahteva za informacije mora imeti kratko obrazložitev razlogov in namena pridobitve informacij. Ustanoviteljice lahko kadarkoli vpogledajo v vse poslovne listine javnega zavoda (pravica do vpogleda). Zahteva za vpogled mora imeti kratko obrazložitev razlogov in namena vpogleda. XII. Splošni akti zavoda 36. člen Javni zavod ima statut, s katerim uredi organizacijo javnega zavoda, določi pristojnosti, pooblastila in odgovornosti javnega zavoda, določi način dela in odločanja ter druga vprašanja pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje javnega zavoda. Statut zavoda sprejme svet zavoda. V skladu s statutom lahko javni zavod pripravi in sprejme tudi druge splošne akte, s katerimi se uredijo druga vprašanja, pomembna za delo in poslovanje javnega zavoda. Splošne akte javnega zavoda sprejme svet zavoda ali direktor zavoda. Razmejitev pristojnosti pri sprejemanju splošnih aktov javnega zavoda se določi v statutu zavoda. XIII. Izstop ustanoviteljev 37. člen Občina ustanoviteljica lahko kot ustanoviteljica izstopi. Namero o izstopu mora najaviti eno leto vnaprej v pisni obliki. Izstopi lahko ob koncu proračunskega obdobja, ko poravna vse obveznosti do javnega zavoda. Morebitne stroške, nastale z izstopom, krije občina ustanoviteljica, ki je najavila svojo namero o izstopu. XIV. Prenehanje 38. člen Javni zavod preneha v primerih, določenih z zakonom. Občine ustanoviteljice postopek za prenehanje javnega zavoda začnejo s sprejetjem akta o prenehanju javnega zavoda, v skladu z določbami zakona. V primeru dogovora vseh občin ustanoviteljic o prenehanju javnega zavoda, so občine ustanoviteljice dolžne predhodno urediti in poravnati vse obveznosti, ki izhajajo iz delovanja javnega zavoda. XV. Prehodne in končne določbe 39. člen Svet zavoda se mora skladno s tem odlokom konstituirati v roku treh mesecev po začetku veljavnosti tega odloka. S konstituiranjem novega sveta zavoda dosedanjemu svetu zavoda po tem odloku preneha mandat. Zavod mora uskladiti splošne akte zavoda s tem odlokom najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka. Do uveljavitve splošnih aktov zavoda s tem odlokom se Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2380 smiselno uporabljajo določila obstoječih splošnih aktov zavoda, če niso v nasprotju s tem odlokom. 40. člen Odlok začne veljati osmi dan po zadnji objavi odloka v uradnih glasilih ustanoviteljev. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Akt o ustanovitvi zavoda Mariborska razvojna agencija p.o. (MUV, Št. 10/93). Številka: 0130-126/2020-11 Maribor, dne 19.10.2020 Župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič, l.r. Številka: 03201-11/2020 Hoče, dne 22.10.2020 Župan Občine Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, l.r. Številka: 700-7/2020-6 Starše, dne 29.10.2020 Župan Občine Starše Stanislav Grajfoner, l.r. Številka: 034-13/118-2020 Rače, dne 27.11.2020 Župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek, l.r. Številka: 0323-13/2020-3 Duplek, dne 10.12.2020 Župan Občine Duplek Mitja Horvat, l.r. Številka: 0320-0020/2020 Miklavž na Dravskem Polju, dne 11.12.2020 Župan Občine Miklavž na Dravskem polju mag. Egon Repnik, l.r. OBČINA LJUTOMER 1106. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ljutomer Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 75/19, 61/20 – ZDLGPE in 133/20), določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZDavNepr), 218., 218.a, 218.b, 218.c, 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15)in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011, 2/2013, 1/2016), je Občinski svet Občine Ljutomer na 9. redni seji, dne 16. 12. 2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI LJUTOMER 1. člen S tem odlokom se spremeni Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ljutomer (Uradno glasilo slovenskih občin št. 50/2017), v nadaljevanju: osnovni odlok. 2. člen V 17. členu osnovnega odloka se spremeni prvi stavek, ki se na novo glasi: »Letna vrednost točke za izračun nadomestila znaša 0,004098762 EUR.« 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se prične s 1. 1. 2021. Številka: 422-10/2020-149 Datum: 16. 12. 2020 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja OBČINA LOVRENC NA POHORJU 1107. Sklep o začasnem financiranju Občine Lovrenc na Pohorju v obdobju januar – marec 2021 Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18, v nadaljnjem besedilu ZJF) in 28. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št.: 59/17 – uradno prečiščeno besedilo) je župan Občine Lovrenc na Pohorju, dne 14. decembra 2020 sprejel naslednji SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE LOVRENC NA POHORJU V OBDOBJU JANUAR – MAREC 2021 1. člen S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Lovrenc na Pohorju v obdobju od 01. januarja do 31. marca 2021. 2. člen Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2020. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z ZJF in Odlokom o proračunu Občine Lovrenc na Pohorju za leto Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2381 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št.: 5/20, 32/20 in 56/20). 3. člen V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za leto 2020, to je do višine 903.673,72 EUR in za namene, v skladu z določili 32. člena ZJF. V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o proračunu. V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. 4. člen V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, in odlok o proračunu. 5. člen Prihodki in odhodki občinskega proračuna, doseženi oziroma plačani v obdobju začasnega financiranja, se vključijo v proračun Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2021. 6. člen V obdobju začasnega financiranja se lahko občina zadolži do višine 41.563,07 EUR, ki je potrebna za odplačilo glavnic dolga v tekočem proračunskem letu. 7. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01. januarja 2021. Številka: 4101-0006/2020 Datum: 14. 12. 2020 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan OBČINA MAKOLE 1108. Odlok o proračunu Občine Makole za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.: št. 94/07 - UPB, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. št. 11/11 - UPB, 14/13 - popr. in 101/13) in 101. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007 in 45/2014) je Občinski svet Občine Makole na 11. redni seji dne 16.12.2020 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE MAKOLE ZA LETO 2021 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Makole za leto 2021 določajo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna, posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Konto O P I S Plan 2021 (v EUR) A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 2.212.357 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.969.239 70 DAVČNI PRIHODKI 1.811.239 700 Davki na dohodek in dobiček 1.710.889 703 Davki na premoženje 55.450 704 Domači davki na blago in storitve 44.900 71 NEDAVČNI PRIHODKI 158.000 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 132.250 711 Takse in pristojbine 3.000 712 Globe in druge denarne kazni 3.500 714 Drugi nedavčni prihodki 19.250 72 KAPITALSKI PRIHODKI 40.000 722 Prihodki od prodaje kmetijskih zemljišč in gozdov 40.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI 189.318 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 189.318 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV 13.800 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij in iz drugih držav 13.800 Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2382 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43+45) 2.515.066 40 TEKOČI ODHODKI 771.151 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 191.200 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 31.930 402 Izdatki za blago in storitve 482.264 403 Plačila domačih obresti 8.300 409 Rezerve 57.457 41 TEKOČI TRANSFERI 840715 410 Subvencije 30.400 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 520.053 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 75.980 413 Drugi tekoči domači transferi 214.300 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 861.100 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 861.100 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 42.100 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 11.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 31.100 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -302.709 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV (IV. - V.) 0 C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 269.109 500 Domače zadolževanje 269.109 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 133.400 550 Odplačila domačega dolga 133.400 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -167.000 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 135.709 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 302.709 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA 167.000 Posebni del proračuna je sestavljen iz finančnih načrtov neposrednih proračunskih uporabnikov (občinski svet, župan, nadzorni odbor in občinska uprava), ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo. Podprogrami so razdeljeni na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov, konte in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Makole. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke - podkonta. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) in se porabijo za investicijo v gasilsko opremo Prostovoljnega gasilskega društva Makole, 2. prihodki od okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanje odpadnih voda po Uredbi o Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2383 okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanje odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/2012 in 98/2015) in se porabijo na področju ravnanja z odpadno vodo in subvencioniranja storitev in vlaganj na področju ravnanja z odpadno vodo, 3. prihodki od okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov po Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 14/2014) in se porabijo za sofinanciranje odlagališča odpadkov CERO II. reda – Pragersko ter za ukrepe zmanjševanja onesnaževanja okolja. 4. koncesijska dajatev za divjad, ki se nameni za namene varstva in vlaganj v naravne vire v Občini Makole. Pravice porabe namenskih prihodkov proračuna prejšnjega odstavka tega člena, ki niso porabljene v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika, župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami v okviru posameznega področja proračunske porabe. Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2021 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:  v letu 2022 70% navedenih pravic porabe in  ostalih prihodnjih letih 30% navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 20% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih porabnikov. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% ali za več kot 5.000 EUR, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so:  Proračunska rezerva, ki deluje kot proračunski sklad, oblikovana po Zakonu o javnih financah;  Sklad za nabavo gasilskega vozila, ustanovljen na podlagi Odloka o ustanovitvi proračunskega sklada za nabavo gasilskega vozila. Proračunska rezerva se v letu 2021 oblikuje v višini 25.663 EUR. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF v celoti odloča župan in o tem obvešča občinski svet. V sredstva rezervnega sklada za nabavo gasilskega vozila se v letu 2021 izloči 30.000 EUR. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja 9. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2021 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 500 EUR. 10. člen Župan lahko dopolni letni načrt pridobivanja in razpolaganja za nepremičnine do vrednosti 9.000 EUR in za nepremičnine, za katere občina uveljavlja predkupno pravico ter o tem obvesti občinski svet. Za nepremičnine iz prejšnjega odstavka je župan pooblaščen tudi za podpis pogodbe. Posamično premično premoženje nad vrednostjo 5.000 EUR je potrebno uvrstiti v letni načrt razpolaganja. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 11. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko občina na podlagi 85. člena ZJF in tega odloka likvidnostno zadolži do višine 5% sprejetega proračuna. O obsegu poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Makole, v vsakem posamičnem primeru odloča občinski svet. 12. člen (obseg zadolževanja občine za izvrševanje občinskega proračuna za investicije, predvidene v občinskem proračunu) Za financiranje projekta Beli most Ložnica, se občina lahko zadolži do višine 269.109 EUR. 6. Prehodne in končne določbe Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2384 13. člen (začasno financiranje v letu 2022) V obdobju začasnega financiranja Občine Makole v letu 2022, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 14. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-9/2020-21 Datum: 16. 12. 2020 Občina Makole Franc Majcen, župan 1109. Zaključni račun proračuna Občine Makole za leto 2018 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/2002,56/02-ZJU,110/02-ZDT-B,127/06-ZJZP, 14/07- ZSDPO, 109/08 in 49/09) ter 30. in 105. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/2007) je Občinski svet Občine Makole na 11. redni seji dne, 16.12.2020 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE MAKOLE ZA LETO 2018 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Makole za leto 2018. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Makole za leto 2018 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Makole za leto 2018. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2018 ter o njihovi realizaciji v tem letu. 3. člen Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki proračuna Občine Makole so v letu 2018 realizirani v naslednjih zneskih: Konto O P I S Realizacija 2018 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 1.907.311 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.777.713 70 DAVČNI PRIHODKI 1.615.505 700 Davki na dohodek in dobiček 1.510.679 703 Davki na premoženje 62.585 704 Domači davki na blago in storitve 42.241 71 NEDAVČNI PRIHODKI 162.208 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 129.749 711 Takse in pristojbine 3.306 712 Globe in druge denarne kazni 4.192 714 Drugi nedavčni prihodki 24.957 72 KAPITALSKI PRIHODKI 1.100 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 1.100 74 TRANSFERNI PRIHODKI 128.499 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 128.499 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43+45) 2.005.189 40 TEKOČI ODHODKI 618.697 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 141.167 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 22.688 402 Izdatki za blago in storitve 425.511 403 Plačila domačih obresti 6.671 409 Rezerve 22.660 41 TEKOČI TRANSFERI 819.629 410 Subvencije 27.979 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 503.650 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 78.640 413 Drugi tekoči domači transferi 209.359 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 521.081 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 521.081 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 45.782 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 10.873 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 34.909 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -97.878 Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2385 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV (IV. - V.) 0 C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 198.001 500 Domače zadolževanje 198.001 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 113.187 550 Odplačila domačega dolga 113.187 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -13.064 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 84.814 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 97.878 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA 222.307 Priloge k zaključnemu računu so splošni del proračuna (bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb in račun financiranja) z obrazložitvami, posebni del proračuna z obrazložitvami na nivoju podskupine izdatkov po institucionalni klasifikaciji, poročilo o izvajanju načrta razvojnih programov, bilanca stanja z obrazložitvami ter poročilo o upravljanju denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa. 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Makole za leto 2018 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-9/2020-22 Datum: 16. 12. 2020 Občina Makole Franc Majcen, župan 1110. Sklep o nagradi učencem zaradi izvajanja šolanja na daljavo povezanega z razmerami s COVID-19 Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE)) in 16. člena Statuta občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/2007, 45/2014, 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na 11. redni seji dne 16.12.2020 sprejel sledeči SKLEP 1. Vsem osnovnošolcem, rednim dijakom in rednim študentom, ki imajo stalno prebivališče na območju Občine Makole na dan 16.12.2020 pripada nagrada v višini 50,00 EUR zaradi izvajanja šolanja na daljavo povezanega z razmerami s COVID-19. 2. Za dodelitev nagrade je potrebno vložiti pri Občini Makole vlogo na obrazcu, ki ga do 31.12.2020 pripravi občinska uprava in ga objavi na spletni strani občine. Obrazec zajema sledeče podatke o upravičencu in o njegovem zakonitem zastopniku, v primeru da upravičenec še ni polnoleten:  Ime in priimek  Naslov stalnega prebivališča  EMŠO  Davčna številka  Podatek o šoli in razredu/letniku, ki ga upravičenec obiskuje  Podatek o TRR kamor se nakaže nagrada. Dijaki in študenti morajo vlogi priložiti dokazilo o šolanju. Starši z več otroki lahko oddajo vlogo za vse nepolnoletne otroke skupaj. Vlogo je potrebno oddati do najkasneje 31.01.2021. 3. Občinska uprava v primeru pozitivnih odločb izdaja odločbe po skrajšanem ugotovitvenem postopku s potrditvijo na obrazcu. 4. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in prične veljati naslednji dan po objavi. Številka: 900-9/2020-12 Datum: 16. 12. 2020 Občina Makole Franc Majcen, župan 1111. Sklep o cenah programov Vrtca "Otona Župančiča" Slovenska Bistrica na območju občine Makole Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2386 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 55/17), 18. in 20. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo ((Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15 in 59/19) in določil Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45 2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na svoji 11. redni seji, dne 16.12.2020, sprejel SKLEP O CENAH PROGRAMOV VRTCA "OTONA ŽUPANČIČA" SLOVENSKA BISTRICA NA OBMOČJU OBČINE MAKOLE 1. člen CENE PROGRAMOV VRTCEV SO: Vrsta programa Cena programa v EUR Prvo starostno obdobje 478,12 Drugo starostno obdobje 355,93 Kombinirani oddelek 392,55 2. člen Pri dnevni odsotnosti se odbijajo stroški živil v višini Obroki Dnevno v EUR Zajtrk 0,30 Malica 0,20 Kosilo 0,69 Skupaj 1,19 3. člen Starši otrok, za katere je Občina Makole po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu in jim državni proračun ne sofinancira plačila programov, lahko uveljavijo rezervacijo zaradi počitniške odsotnost otroka enkrat letno, in sicer v obdobju od 01. julija do 31. avgusta. Rezervacijo lahko starši uveljavijo za neprekinjeno odsotnost otroka za največ en mesec. Starši so dolžni vrtcu pisno napovedati odsotnost otroka najpozneje en teden pred prvim dnem odsotnosti. Za počitniško rezervacijo plačajo starši 30% plačila določenega z odločbo. Prav tako lahko starši, za katere je Občina Makole po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu in jim državni proračun ne sofinancira plačila programov, enkrat v koledarskem letu uveljavljajo oprostitev plačila v primeru, če otrok zaradi bolezni oziroma poškodbe ni obiskoval vrtca najmanj 20 oziroma do največ 30 delovnih dni. Na podlagi vloge staršev z ustreznim zdravniškim dokazilom, Občina Makole obvesti pristojni vrtec o upravičeni oprostitvi plačila. 4. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o cenah programov Vrtca "Otona Župančiča" Slovenska Bistrica na območju občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2019). 5. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin, uporablja pa se od 01. 01. 2021 dalje. Številka: 900-9/2020-17 Datum: 16. 12. 2020 Občina Makole Franc Majcen, župan 1112. Soglasje k ceni socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu Na podlagi 16. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45/2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na 11. redni seji dne 16.12.2020 sprejel SKLEP 1. Občinski svet Občine Makole daje soglasje k ceni socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, ki jo je predlagal izvajalec Dom Danice Vogrinec Maribor, v višini 20,22 EUR na uro opravljene storitve ob delavniku in v soboto, 29,61 EUR na uro opravljene storitve v nedeljo ter 32,74 EUR na uro opravljene storitve na dan državnega praznika in dela prostega dneva. 2. Občina Makole subvencionira ceno urne postavke pomoči družini na domu v višini 15,45 EUR ob delavniku, 23,78 EUR na uro opravljene storitve v nedeljo ter 25,86 EUR na uro opravljene storitve na dan državnega praznika in dela prostega dneva. 3. Ob upoštevanju subvencije Občine Makole znaša prispevek uporabnika za uro opravljene storitve ob delavniku 4,77 EUR, v nedeljo in nočnem času 5,83 EUR ter na dan državnega praznika in dela prostega dne 6,88 EUR. 4. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01. 01. 2021 dalje. 5. Z dnem uporabe tega sklepa preneha veljati Sklep o soglasju k ceni socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2019). Številka: 900-9/2020-18 Datum: 16. 12. 2020 Občina Makole Franc Majcen, župan OBČINA MARKOVCI 1113. Sklep o potrditvi projektne naloge »Projekt Vitalizacija Ptujskega jezera - spremembe in dopolnitve Medobčinskega lokacijskega načrta za Ptujsko jezero in del reke Drave« Na podlagi 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 11. redni seji, dne 9. 12. 2020, sprejel SKLEP O POTRDITVI PROJEKTNE NALOGE »PROJEKT VITALIZACIJA PTUJSKEGA JEZERA - SPREMEMBE IN DOPOLNITVE MEDOBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA PTUJSKO JEZERO IN DEL REKE DRAVE« Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2387 1. člen Občinski svet Občine Markovci potrjuje projektno nalogo »Projekt Vitalizacija Ptujskega jezera - spremembe in dopolnitve Medobčinskega lokacijskega načrta za Ptujsko jezero in del reke Drave«, ki bo služila kot izhodišče za pripravo Sprememb in dopolnitev Odloka o medobčinskem lokacijskem načrtu za del območja Ptujsko jezero in del reke Drave severno od Ptujskega jezera do sotočja struge reke Drave in odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje: za del območja P11-R11 Jezero v Mestni občini Ptuj in del območja P13-R1 Jezero v Občini Markovci (Uradni list RS, št. 23/07). 2. člen Sklep o potrditvi projektne naloge »Projekt Vitalizacija Ptujskega jezera - spremembe in dopolnitve Medobčinskega lokacijskega načrta za Ptujsko jezero in del reke Drave« v enakem besedilu sprejmeta Mestni svet Mestne občine Ptuj in Občinski svet Občine Markovci. 3. člen Ta sklep prične veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu Občine Markovci in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3501-0001/2020 Datum: 9. 12. 2020 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan OBČINA NAKLO 1114. Odlok o proračunu Občine Naklo za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJF, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZfisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) in 71. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 28/15) je občinski svet Občine Naklo na 13. redni seji, dne 16. 12. 2020 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE NAKLO ZA LETO 2021 Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Naklo za leto 2021 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: KONTO OPIS Predlog 2021 v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 5.955.054 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.162.960 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 4.245.655 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 3.167.536 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 1.002.697 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 75.422 706 DRUGI DAVKI 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 917.305 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 452.171 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 5.080 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 57.200 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 254 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 402.600 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 154.000 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 0 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV 154.000 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 0 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 0 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 638.094 Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2388 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 119.133 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 518.961 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 0 786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ 0 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 7.469.597 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 1.998.979 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 356.186 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 57.888 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 1.467.606 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 12.300 409 REZERVE 105.000 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 1.900.101 410 SUBVENCIJE 52.089 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 1.205.737 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 178.503 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 463.772 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 3.429.090 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 3.429.090 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 141.427 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM 78.433 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 62.994 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -1.514.543 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0 440 DANA POSOJILA 0 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0 C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 387.925 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 387.925 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 143.382 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 143.382 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.) -1.270.000 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) 244.543 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 1.514.543 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 1.270.000 - OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke - konta. 4. člen Sredstva se med letom delijo enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov in v odvisnosti od zapadlosti obveznosti, če ni v zakonu, posebnem aktu občine, splošnem delu proračuna ali s pogodbo med uporabnikom in občino drugače določeno. 5. člen Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2389 Sredstva proračuna se lahko uporabijo le, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev. Uporabniki smejo v imenu občine prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za ta namen. Župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe med konti v okviru proračunske postavke, med proračunskimi postavkami in med področji proračunske porabe v posebnem delu proračuna. Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom, poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2021 in njegovi realizaciji. 6. člen Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki. Župan lahko spreminja vrednost projektov v letnem načrtu razvojnih programov. Spremembe projektov, katerih okvirna vrednost se poveča ali zmanjša za več kot 100.000 EUR, mora predhodno potrditi Občinski svet. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna brez omejitev. Župan ima na podlagi predpisane dokumentacije pravico spreminjati podatke o predvidenem začetku in koncu projekta ter predvideni okvirni vrednosti projekta. 7. člen Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 80% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2021, 80% navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 20% navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 80% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči in sredstev drugih donatorjev. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 8. člen Namenski prihodki proračuna so določeni v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF. Namenski prihodek je tudi prihodek koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se uporabi za sofinanciranje aktivnosti varstva okolja (PP 150001). Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, se prenesejo v proračun za tekoče leto za isti namen. 9. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan odpiše ali delno odpiše plačilo dolga do višine 500 EUR, ki ga ima posamezen dolžnik do Občine Naklo, vendar največ do skupne višine 5.000 EUR vseh dolgov v letu. Župan odgovarja za zakonitost, namenskost, učinkovitost in gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi. Župan lahko s pooblastilom prenese posamezna upravičenja iz prvega odstavka tega člena na druge osebe. 10. člen Odredbodajalec za sredstva proračuna je župan oziroma od župana pooblaščena oseba. 11. člen S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, poslovne banke, hranilnice in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložb. 12. člen (načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem do vrednosti posamezne nepremičnine do višine 10.000 EUR sprejme župan. 13. člen (načrt ravnanja s premičnim premoženjem) V načrt ravnanja s premičnim premoženjem je potrebno uvrstiti premično premoženje nad vrednostjo posameznega premičnega premoženja v višini kot jo določa zakon, ki ureja stvarno premoženje. Načrt ravnanja s premičnim premoženjem sprejme župan. Rezerve 14. člen Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da sredstva niso zagotovljena v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. O uporabi splošne proračunske rezervacije odloča župan in o tem obvešča Občinski svet v zaključnem računu. 15. člen V proračunu se zagotavljajo sredstva za stalno proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za odpravo posledic naravnih nesreč, drugih nesreč, ki jih povzročijo naravne sile in ekoloških nesreč. Proračunska rezerva se v letu 2021 oblikuje v višini 5.000 EUR. O uporabi sredstev do višine 5.000 EUR odloča župan. O porabi sredstev obvešča občinski svet v pisni obliki. Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2390 V primerih, ko poraba proračunske rezerve presega višino določeno z odlokom, o porabi odloča občinski svet občine s posebnim odlokom. Zadolževanje 16. člen Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5% sprejetega proračuna. Dolg iz tega naslova mora občina odplačati do konca proračunskega leta. Prehodne in končne določbe 17. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Naklo v letu 2022, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 18. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0013/2020-3 Datum: 17. 12. 2020 Občina Naklo Ivan Meglič, župan 1115. Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Naklo Na podlagi 218., 227. in 228. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17), 21., 24., 25. in 27. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19 – popr. in 34/19), 1. in 4. člena Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (Uradni list RS, št. 66/18) ter 5. in 12. člena Statuta občine Naklo je Občinski svet Občine Naklo na 12.seji dne 18.11.2020 sprejel ODLOK O PODLAGAH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBSTOJEČO KOMUNALNO OPREMO NA OBMOČJU OBČINE NAKLO 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine Naklo. (2) Podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo po tem odloku so stroški opremljanja zemljišč, določeni v predpisu, ki ureja podlage za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč ter merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. (3) Merila za odmero komunalnega prispevka iz prejšnjega odstavka, določena s tem odlokom, so:  razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto),  faktor namembnosti objekta (Fn),  ačunski faktor površine (Fp) in  prispevna stopnja zavezanca (psz). (4) Ta odlok določa tudi občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka in upoštevanje preteklih vlaganj. (5) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot izrazi veljavnih predpisov s področja urejanja prostora in graditve objektov. 2. člen (obstoječa komunalna oprema) (1) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se odmerja na območju celotne občine za naslednjo komunalno opremo:  cestno omrežje,  vodovodno omrežje,  kanalizacijsko omrežje,  javne površine. (2) Komunalni prispevek se odmeri za obstoječo komunalno opremo, na katero se zavezanec priključi (vodovodno in kanalizacijsko omrežje) oziroma mu je omogočena njena uporaba (cestno omrežje in javne površine). 3. člen (povprečni stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere) (1) Povprečni stroški posamezne vrste obstoječe komunalne opreme, preračunani na m2 površine gradbene parcele stavbe (Cpo) in m2 bruto tlorisne površine objekta (Cto), znašajo: Vrsta obstoječe komunalne opreme Cpo (EUR/m2) Cto (EUR/m2) Cestno omrežje 17,50 48,00 Vodovodno omrežje 6,50 17,00 Kanalizacijsko omrežje 5,40 11,00 Javne površine 0,70 2,00 (2) Povprečni stroški obstoječe komunalne opreme iz prvega odstavka tega člena se vsako leto indeksirajo z uporabo indeksa cen za posamezno leto, katerega objavlja Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod oznako »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«. (3) Kot izhodiščni datum za indeksiranje se uporablja datum uveljavitve tega odloka. 4. člen (površine za odmero komunalnega prispevka) (1) Površina gradbene parcele stavbe in bruto tlorisne površine objekta, površina gradbeno inženirskega objekta ali površina drugih gradbenih posegov se pridobi iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov. (2) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo zaradi izboljšanja opremljenosti se za izračun komunalnega prispevka namesto površine gradbene parcele stavbe upošteva površina, ki se določi kot zmnožek površine zemljišča pod stavbo in računskega faktorja površine (Fp), ki znaša 2,5. (3) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo zaradi izboljšanja opremljenosti se za izračun komunalnega prispevka upošteva bruto tlorisna površina stavbe, določena na podlagi neto tlorisne površine stavbe iz uradnih nepremičninskih evidenc, pomnožena s faktorjem 1,2. Če zavezanec dokaže, da je Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2391 dejanska bruto tlorisna površina stavbe manjša od bruto tlorisne površine, določene na ta način, se pri izračunu upošteva manjša površina. (4) Določbi drugega in tretjega odstavka tega člena se uporabljata tudi, če ni na voljo natančnejših podatkov o površini gradbene parcele in bruto tlorisni površini objekta v naslednjih primerih: pri odmeri komunalnega prispevka pred legalizacijo obstoječih objektov, če ta še ni bil odmerjen in plačan oziroma na drug način še niso bile izpolnjene obveznosti v zvezi s plačilom komunalnega prispevka, in  pri odmeri komunalnega prispevka v skladu s šestim odstavkom 8. člena tega odloka. (5) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo zaradi graditve za stavbe, ki se jim v skladu z zakonom, ki ureja prostor, ne določijo gradbene parcele, ker se gradijo na zemljiščih, ki niso stavbna, se pri izračunu komunalnega prispevka namesto površine gradbene parcele stavbe upošteva površina, določena na način iz drugega odstavka tega člena. 5. člen (razmerje med deležem gradbene parcele stavbe in deležem površine objekta) Razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto) znaša Dpo = 0,3 ter Dto = 0,7. 6. člen (faktor namembnosti objekta) (1) Namembnost objekta se upošteva z uporabo faktorjev namembnosti objekta (Fn), ki jih določa ta odlok. (2) Za določitev namembnosti objekta se upošteva predpis, s katerimi je določena klasifikacija vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov. V kolikor se objekt uporablja za več namenov, se pri izračunu komunalnega prispevka faktorji namembnosti določijo za vsako površino posamezne rabe posebej. (3) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi graditve objekta, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, se podatki o namembnosti objekta povzamejo iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelane po predpisih o graditvi objektov. (4) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča, se upošteva dejanska namembnost objekta skladno s predpisom iz drugega odstavka tega člena. (5) Faktorji namembnosti (Fn) za posamezne vrste objektov po tem odloku so: Oznaka (CC-SI) Vrsta objekta Fn 1110 Enostanovanjske stavbe 1,0 1121 Dvostanovanjske stavbe 1,0 1122 Tri in večstanovanjske stavbe 1,3 113 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine 1,3 121 Gostinske stavbe 0,5 122 Poslovne in upravne stavbe 0,5 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 0,5 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij 1,3 125 Industrijske in skladiščne stavbe 0,5 126 Stavbe splošnega družbenega pomena 1,3 127 Druge nestanovanjske stavbe 0,5 2 Gradbeni inženirski objekti 0,5 3 Drugi gradbeni posegi 0,5 7. člen (prispevna stopnja zavezanca) Prispevna stopnja zavezanca (psz) za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme znaša: Obstoječa komunalna oprema psz Cestno omrežje 43 % Kanalizacijsko omrežje 55 % Vodovodno omrežje 40 % Javne površine 55 % 8. člen (izračun in odmera komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo) (1) Za izračun in odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se uporabljajo določbe zakona o urejanju prostora in izvršilnega predpisa, ki določa podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter izračun in odmero komunalnega prispevka. (2) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo zaradi graditve odmeri pristojni občinski organ z odmerno odločbo na zahtevo zavezanca, ali ko od upravne enote v zavezančevem imenu prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja. (3) Zahtevi zavezanca ali obvestilu o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti priložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je potreben za odmero komunalnega prispevka. (4) Rok za izdajo odmerne odločbe zaradi graditve objekta je 15 dni po prejemu popolne vloge. O izdani odločbi občina obvesti tudi upravno enoto. (5) Za odmero zaradi graditve objekta se šteje tudi odmera zaradi legalizacije objekta, kot jo določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov. (6) Občina lahko po uradni dolžnosti odmeri komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo tudi potem, ko je komunalni prispevek zaradi graditve že odmerila in se objekt naknadno priključuje na novo vrsto obstoječe komunalne opreme, za katero mu komunalni prispevek še ni bil odmerjen, in pri tem ne gre za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča. (7) Če se komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo odmerja zaradi graditve objekta, ki se posredno priključuje na obstoječo komunalno opremo preko nove komunalne opreme iz programa opremljanja ali pogodbe o opremljanju, se izda ena odmerna odločba, s katero se odmeri komunalni prispevek za obstoječo in novo komunalno opremo. (8) Komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti se odmeri po uradni dolžnosti, če se zemljišče opremi z dodatno vrsto komunalne opreme, na katero se obstoječi objekt doslej ni mogel priključiti oziroma mu ni bila omogočena njena uporaba. 9. člen (plačilo komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se plača v enkratnem znesku. (2) V primeru odmere komunalnega prispevka po uradni dolžnosti lahko občina na zahtevo zavezanca, dovoli obročno odplačevanje komunalnega prispevka v največ 24 zaporednih obrokih, pri čemer znesek obroka ne sme biti nižji od 50 EUR. Prvi obrok mora biti plačan v tridesetih dneh od pravnomočnosti izdane odločbe. V primeru zamude plačila dveh zaporednih obrokov, zapade v takojšnje plačilo celotni neplačani komunalni prispevek. Šteje se, da je komunalni prispevek plačan, ko je plačan zadnji obrok. (3) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka iz prejšnjega odstavka vloži zahtevo za obročno plačevanje komunalnega prispevka najkasneje v 15 dneh od Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2392 prejema informativnega izračuna komunalnega prispevka ali izjemoma kasneje, če spremenjene okoliščine zavezancu onemogočajo plačevanje, kar mora zavezanec posebej utemeljiti. O zahtevi zavezanca za obročno plačilo komunalnega prispevka odloči občinska uprava. 10. člen (stroški priključevanja) S plačilom komunalnega prispevka so poravnani vsi stroški priključevanja objekta na obstoječo komunalno opremo v razmerju do občine, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti. 11. člen (pretekla vlaganja v komunalno opremo) (1) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se na podlagi vloge zavezanca za plačilo komunalnega prispevka upoštevajo pretekla vlaganja v obstoječo komunalno opremo v primeru:  odstranitve in gradnje novega objekta na predmetnem zemljišču v višini 100 %. (2) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je v primeru uveljavljanja preteklih vlaganj iz prejšnjega odstavka pristojnemu občinskemu upravnemu organu dolžan predložiti vsa zahtevana dokazila. Pri uveljavljanju preteklih vlaganj zaradi odstranitve objekta je zavezanec dolžan predložiti podatke o odstranjenem objektu. (3) V primeru legalizacije objektov, zgrajenih brez predpisanih dovoljenj, se kot pretekla vlaganja v posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme upoštevajo morebitni že plačani prispevki, ki so po vsebini primerljivi s komunalnim prispevkom ter jih zavezanec uveljavlja in dokazuje s predložitvijo ustreznih listih oziroma dokazil o plačilu. 12. člen (posebni primeri obračuna komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo, ki se odmerja zavezancu zaradi spremembe zmogljivosti ali namembnosti objekta, se izračuna tako, da se izračunata višina komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo po spremembi zmogljivosti ali namembnosti objekta in pred spremembo zmogljivosti ali namembnosti objekta. Zavezancu se odmeri komunalni prispevek, ki predstavlja pozitivno razliko med komunalnim prispevkom po spremembi in pred spremembo zmogljivosti ali namembnosti objekta. Če je razlika negativna, se z odmerno odločbo ugotovi, da je komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo že poravnan. (2) Pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo zaradi graditve na zemljišču, na katerem je že bil odmerjen in plačan komunalni prispevek zaradi graditve, se ob smiselni uporabi prvega odstavka tega člena zavezancu upošteva že plačani komunalni prispevek v naslednjih primerih:  če gradbeno dovoljenje za objekt, za katerega je bil plačan komunalni prispevek, ni bilo pridobljeno in ni bila uveljavljena pravica do vračila komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ali  če je gradbeno dovoljenje za objekt, za katerega je bil plačan komunalni prispevek, prenehalo veljati in se objekt ni začel graditi in ni bila uveljavljena pravica do vračila komunalnega prispevka. 13. člen (oprostitve plačila komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se ne plača v primerih, kot jih določa zakon s področja urejanja prostora ter v primerih gradnje stavb, ki so v javnem interesu in katerih investitor je občina ali država in so namenjene za izobraževanje, znanstveno-raziskovalno delo, zdravstvo, muzeje, knjižnice, gasilske domove, opravljanje obredov in šport. (2) Komunalni prispevek za gradnjo drugih nestanovanjskih stavb (CC-SI: 127) se oprosti v višini 25% odmerjenega komunalnega prispevka. (3) Zneske, oproščene plačila komunalnega prispevka, mora občina nadomestiti iz nenamenskih prihodkov občinskega proračuna. 14. člen (namenska poraba sredstev zbranih s komunalnim prispevkom) Komunalni prispevek je prihodek občinskega proračuna in je namenski vir financiranja gradnje komunalne opreme ter se lahko porablja samo za namen gradnje komunalne opreme skladno z načrtom razvojnih programov občinskega proračuna. 15. člen (dokončanje postopkov) Postopki odmere komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo v skladu s predpisi, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo. 16. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:  Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Naklo (Uradni list RS, št. 79/11, 85/11, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/15, 56/15, 30/18).  Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za opremljanje s kanalizacijskim omrežjem v naseljih Podbrezje, Bistrica in Žeje (Uradni list RS, št. 28/15, 48/15).  Pravilnik o kriterijih za obročno plačilo komunalnega prispevka za opremljanje s kanalizacijskim omrežjem v naseljih Podbrezje, Bistrica in Žeje (Uradni list RS, št. 36/15).  Pravilnik o kriterijih za obročno plačilo komunalnega prispevka za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/15).  Sklep o delni oprostitvi plačila komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 85/11, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/15). 17. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0008/2020 Datum: 19.11.2020 Občina Naklo Ivan Meglič, župan 1116. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o enkratnem denarnem prispevku za novorojence v Občini Naklo Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07 – UPB s spremembami) in 12. člena Statuta Občine Naklo (Ur. l. RS, št. 28/15 in 63/15) je Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2393 Občinski svet Občine Naklo na svoji 13. seji, dne 16.12.2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ENKRATNEM DENARNEM PRISPEVKU ZA NOVOROJENCE V OBČINI NAKLO 1. člen Besedilo 3. člena Odloka o enkratnem denarnem prispevku za novorojence v občini Naklo (UVG, št. 16/06; v nadaljevanju Odlok) se spremeni in se glasi: »Upravičenec do enkratnega denarnega prispevka je eden od staršev novorojenca oz. skrbnik oz. posvojitelj, pri katerem ima novorojenec stalno prebivališče, če sta izpolnjena naslednja pogoja:  da imata tako upravičenec kot novorojenec stalno prebivališče v občini Naklo;  da upravičenec ni uveljavljal pravice do denarne pomoči ob rojstvu otroka v drugi občini.« 2. člen V besedilu 5. člena Odloka se črtata tretja in četrta alineja. 3. člen Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0009/2020 Datum: 16.12.2020 Občina Naklo Ivan Meglič, župan 1117. Sklep o določitvi cen programov v vrtcu pri Osnovni šoli Naklo Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 55/17), 3. in 12. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08, 119/08, 102/09 in 62/10 – ZUPJS), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15 in 59/19) ter 12. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 28/15 in UGSO, št. 63/15) je Občinski svet Občine Naklo na svoji 13. seji, dne 16.12.2020, sprejel SKLEP O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV V VRTCU PRI OSNOVNI ŠOLI NAKLO 1. Cene vzgojno - varstvenih programov v vrtcih javnega zavoda Osnovna šola Naklo na otroka mesečno znašajo: Program Stroški dela Stroški materiala in storitev Stroški živil za otroke Cena 01.01.202 1 prvo starostno obdobje 439,28 30,77 37,80 507,85 kombinirani oddelek in oddelek 2-4 353,70 30,77 37,80 422,27 leta drugo starostno obdobje 308,37 30,77 37,80 376,94 2. Dnevni strošek živil za otroke v cenah programov iz 1. člena tega sklepa znaša 1,89 EUR. 3. Starši oziroma skrbniki otrok, za katere je Občina Naklo po veljavni zakonodaji dolžna kriti del cene vrtca, lahko uveljavijo rezervacijo v obdobju od 1. julija do 31. avgusta. Rezervacijo lahko uveljavijo za neprekinjeno odsotnost otroka najmanj trideset in največ šestdeset koledarskih dni. Starši so dolžni vrtcu napovedati otrokovo odsotnost najpozneje en teden pred prvim dnem odsotnosti. Starši pri tem plačajo rezervacijo v višini 40% od plačila, ki jim je določeno z odločbo o višini plačila za program vrtca. 4. Starši, ki rezervacije v poletnih mesecih ne uveljavljajo, to pravico lahko izkoristijo kateri koli mesec med letom, vendar le enkrat letno za najmanj trideset in največ šestdeset koledarskih dni. Starši so odsotnost otroka dolžni vrtcu napovedati najpozneje en teden pred prvim dnem odsotnosti. 5. Bolniška odsotnost otroka se na podlagi zdravniškega potrdila upošteva, kadar je otrok odsoten 10 ali več strnjenih delovnih dni. Za odsotne dneve se zaračunava polovični prispevek staršev od plačila, ki jim je določeno z odločbo o višini plačila programa vrtca. Boleznina se upošteva, če starši odsotnost otroka iz vrtca javijo (preko spletnega portala) najkasneje do 7.30 ure tekočega dne. V primeru, da je odsotnost javljena kasneje, se upošteva z naslednjim dnem. 6. Znižano plačilo zaradi začasnega izpisa (rezervacije) in bolniške odsotnosti otroka ne velja v primeru, če se plačilo vrtca financira oziroma sofinancira iz državnega proračuna. 7. Določbe od 3. do 5. točke tega sklepa se smiselno uporabljajo tudi za starše oziroma skrbnike otrok, ki so vključeni v vrtce izven območja občine Naklo in za katere je Občina Naklo po veljavni zakonodaji dolžna kriti del cene vrtca. 8. Vrtec lahko v času šolskih počitnic, v času pred in med prazniki zaradi racionalne organizacije dela ter glede na število prisotnih otrok za določeno obdobje zapre posamezno enoto, če zagotovi vključitev otrok, ki v tem času potrebujejo vrtec, v dežurno enoto. 9. Staršem, ki pridejo iskat otroka po poslovnem času vrtca, zaračunamo zamudno uro. Višina zamudne ure se zaračuna v skladu s sklepom, ki ga izda svet zavoda. Zamudna ura se zaračuna tudi staršem otrok, katerih otrok je v vrtcu več kot 9 ur dnevno. V primeru zamude več ur se zaračuna število zamudnih ur. 10. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01.01.2021 dalje. Številka: 602-0008/2020 Datum: 16.12.2020 Občina Naklo Ivan Meglič, župan Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2394 OBČINA NAZARJE 1118. Sklep o vrednosti točke za izračun letnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2021 Na podlagi 23. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 9/1999, 1/2002 in 10/2003) je občinski svet na svoji 14. redni seji, dne 10. 12. 2020 sprejel SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN LETNEGA NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V LETU 2021 1. člen Vrednost točke za izračun letnega nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Nazarje za leto 2021 znaša 0,001513 EUR/m2. 2. člen Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Uporablja se od 01.01.2021. Številka: 032-0004/2018-15 Datum: 10. 12. 2020 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan OBČINA POLJČANE 1119. Sklep o začasnem financiranju Občine Poljčane v obdobju januar – marec 2021 Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 101/13 in 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18), 94. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/2011 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/20) in 12. člena Odloka o proračunu Občine Poljčane za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/20 in 35/20) je župan Občine Poljčane dne 18. 12. 2020 sprejel SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE POLJČANE V OBDOBJU JANUAR – MAREC 2021 1. člen S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Poljčane v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2021. 2. člen Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2020. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah (ZJF) in Odlokom o proračunu Občine Poljčane za leto 2020. 3. člen V obdobju začasnega financiranja se smejo porabiti sredstva do višine, ki je sorazmerna s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za leto 2020. V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. 4. člen V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna RS, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna RS in Odlok o proračunu Občine Poljčane za leto 2020. 5. člen V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Sredstva za naloge, opredeljene z zakonskimi predpisi, se uporabljajo v višini opredeljeni z zakonom. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine določene s tem sklepom. Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun tekočega leta. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena ZJF. 6. člen V obdobju začasnega financiranja se lahko Občina Poljčane zadolži do višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic dolga v tekočem proračunskem letu. 7. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2021 dalje. Številka: 410-0086/2020 Datum: 18. 12. 2020 Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan 1120. Pravilnik Občine Poljčane o interventnem sofinanciranju društev za omilitev posledic epidemije covid-19 za proračunsko leto 2021 Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/2011, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/2020) je Občinski svet Občine Poljčane na 14. redni seji dne 16. 12. 2020 sprejel PRAVILNIK OBČINE POLJČANE O INTERVENTNEM SOFINANCIRANJU DRUŠTEV ZA OMILITEV POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19 ZA PRORAČUNSKO LETO 2021 I. Splošne določbe 1. člen Vsebina odloka/pravilnika (1) S tem pravilnikom/odlokom se zaradi omilitve posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: COVID-19) spreminjajo in dopolnjujejo določbe veljavnih pravilnikov Občine Poljčane na področju delovanja društev in se zaradi omilitve posledic epidemije Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2395 COVID-19 na delovanje lokalnih društev za obdobje sofinanciranja od 1. januarja 2020 do ključno 31. decembra 2021 odstopa od določb naslednjih veljavnih: 1. Pravilnika o izvajanju letnih programov športa v Občini Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2013); 2. Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/2019); 3. Pravilnika o sofinanciranju programov turističnih društev na območju občine Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2013, 13/2017); 4. Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev na področju kmetijstva v Občini Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2016); 5. Pravilnika o sofinanciranju humanitarnih društev iz proračuna Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 125/2007, 10/2011, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2017) (2) S tem pravilnikom se določa začasen, za proračunsko leto 2021 veljaven, način sofinanciranja delovanja društev na območju občine Poljčane iz sredstev občinskega proračuna za proračunsko leto 2021 in način izkazovanja namenske porabe za to obdobje z namenom omilitve in odprave posledic COVID-19 za društva, ki delujejo na področju športa, kulture, turizma, kmetijstva in humanitarnih dejavnosti. II. Spremembe in dopolnitve pravilnikov 1. Pravilnika o izvajanju letnih programov športa v Občini Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2013 2. člen V Pravilniku o izvajanju letnih programov športa v Občini Poljčane se za proračunsko leto 2021 spremeni 1. odstavek 11. člena tako, da glasi: »(1) Komisija opravi pregled popolnih vlog, jih oceni na podlagi pogojev in ovrednoti tako, da izvajalcu letnega programa športa, ki izpolnjuje pogoje za sofinanciranje, dodeli število točk, ki ustreza povprečju doseženega števila točk tega izvajalca ali njegovega predhodnika (pri čemer je potrebno nasledstvo ustrezno izkazati), na javnih razpisih Občine Poljčane za sofinanciranje letnih programov športa v proračunskih letih 2018, 2019 in 2020 ter pripravi predlog razdelitve sredstev izvajalcev letnega programa športa v Občini Poljčane, ki ga podpišejo vsi člani komisije. Če posamezen izvajalec ni kandidiral na vseh v proračunskih letih 2018, 2019 in 2020 izvedenih javnih razpisih Občine Poljčane za sofinanciranje letnih programov športa, se mu dodelijo točke za proračunsko leto 2021 na podlagi števila točk, ki jih je dosegel:  če so mu bila dodeljena proračunska sredstva le na enem od javnih razpisov Občine Poljčane za sofinanciranje letnih programov športa v proračunskih letih 2018, 2019 in 2020, se upošteva takrat doseženo število točk;  če so mu bila dodeljena proračunska sredstva na dveh javnih razpisih Občine Poljčane za sofinanciranje letnih programov športa v proračunskih letih 2018, 2019 in 2020, se upošteva za dodelitev točk v proračunskem letu 2021 povprečje takrat doseženih točk.« 3. člen V Pravilniku o izvajanju letnih programov športa v Občini Poljčane se za proračunsko leto 2021 spremeni 1. odstavek 14. člena tako, da glasi: »(1) Pri sofinanciranju programov se upoštevajo le kandidature, ki so v celoti izpolnile pogoje, določene z razpisno dokumentacijo. Osnova za obseg sofinanciranja letnega programa športa so merila, kot so opredeljena v Pravilniku Občine Poljčane o interventnem sofinanciranju društev za omilitev posledic epidemije COVID -19 za proračunsko leto 2021. Dejanski obseg sofinanciranja se določi po sprejemu proračuna Občine Poljčane in Letnega programa športa.« 4. člen Priloga 1 k Pravilniku o izvajanju letnih programov športa v Občini Poljčane (Merila za vrednotenje in izbor programov športa v občini Poljčane) se za proračunsko leto 2021 ne uporablja za vrednotenje za izvajanje letnih programov športa v Občini Poljčane. 2. Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/2019) 5. člen V Pravilniku o sofinanciranju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Poljčane se za proračunsko leto 2021 spremeni 2. odstavek 9. člena tako, da glasi: »Naloge komisije so:  odpiranje in pregled prispelih vlog na javni razpis;  ugotavljanje izpolnjevanja formalnih pogojev vlog in vlagateljev;  ocenjevanje in vrednotenje programov in projektov v skladu z merili iz Pravilnika Občine Poljčane o interventnem sofinanciranju društev za omilitev posledic epidemije COVID -19 za proračunsko leto 2021;  sestava zapisnika o delu;  obravnava pritožbe prijaviteljev;  poročilo o ocenjevanju in vrednotenju vlog, skupaj s obrazložitvijo;  izvedba ostalih nalog, ki jih določi župan.« 6. člen V Pravilniku o sofinanciranju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Poljčane se za proračunsko leto 2021 spremeni 1. odstavek 11. člena tako, da glasi: »(1) Komisija opravi pregled popolnih vlog in jih vrednoti na podlagi pogojev, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji in jih ovrednoti tako, da izvajalcu ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki izpolnjuje pogoje za sofinanciranje, dodeli število točk, ki ustreza povprečju doseženega števila točk tega izvajalca ali njegovega predhodnika (pri čemer je potrebno nasledstvo ustrezno izkazati), na javnih razpisih Občine Poljčane za sofinanciranje ljubiteljske kulturne dejavnosti v proračunskih letih 2018, 2019 in 2020. Če posamezen izvajalec ni kandidiral na vseh v proračunskih letih 2018, 2019 in 2020 izvedenih javnih razpisih Občine Poljčane za sofinanciranje ljubiteljske kulturne dejavnosti, se mu dodelijo točke za proračunsko leto 2021 na podlagi števila točk, ki jih je dosegel:  če so mu bila dodeljena proračunska sredstva le na enem od javnih razpisov Občine Poljčane za sofinanciranje ljubiteljske kulturne dejavnosti v proračunskih letih 2018, 2019 in 2020, se upošteva takrat doseženo število točk;  če so mu bila dodeljena proračunska sredstva na dveh javnih razpisih Občine Poljčane za sofinanciranje ljubiteljske kulturne dejavnosti v proračunskih letih 2018, 2019 in 2020, se upošteva za dodelitev točk v proračunskem letu 2021 povprečje takrat doseženih točk.« 7. člen Priloga 1 k Pravilniku o sofinanciranju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Poljčane (Merila za sofinanciranje Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2396 programov in delovanja društev na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Poljčane) in Priloga 2 (Vsebina meril in kriterijev) se za proračunsko leto 2021 ne uporabljata za vrednotenje za sofinanciranje ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Poljčane. 3. Pravilnika o sofinanciranju programov turističnih društev na območju občine Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 38/2012, 13/2017) 8. člen V Pravilniku o sofinanciranju programov turističnih društev na območju občine Poljčane se za proračunsko leto 2021 spremeni 2. odstavek 9. člena tako, da glasi: »Naloge komisije so:  odpiranje in pregled prispelih vlog na javni razpis;  ugotavljanje izpolnjevanja formalnih pogojev vlog in vlagateljev;  ocenjevanje in vrednotenje programov in projektov v skladu z merili iz Pravilnika Občine Poljčane o interventnem sofinanciranju društev za omilitev posledic epidemije COVID -19 za proračunsko leto 2021;  sestava zapisnika o delu;  obravnava pritožbe prijaviteljev;  poročilo o ocenjevanju in vrednotenju vlog, skupaj s obrazložitvijo;  izvedba ostalih nalog, ki jih določi župan.« 9. člen V Pravilniku o sofinanciranju programov turističnih društev na območju občine Poljčane se za proračunsko leto 2021 spremeni 1. odstavek 11. člena tako, da glasi: »(1) Komisija opravi pregled popolnih vlog in jih vrednoti na podlagi pogojev, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji in jih ovrednoti tako, da izvajalcu programov turističnih društev, ki izpolnjuje pogoje za sofinanciranje, dodeli število točk, ki ustreza povprečju doseženega števila točk tega izvajalca ali njegovega predhodnika (pri čemer je potrebno nasledstvo ustrezno izkazati), na javnih razpisih Občine Poljčane za sofinanciranje programov turističnih društev v proračunskih letih 2018, 2019 in 2020. Če posamezen izvajalec ni kandidiral na vseh v proračunskih letih 2018, 2019 in 2020 izvedenih javnih razpisih Občine Poljčane za sofinanciranje programov turističnih društev, se mu dodelijo točke za proračunsko leto 2021 na podlagi števila točk, ki jih je dosegel:  če so mu bila dodeljena proračunska sredstva le na enem od javnih razpisov Občine Poljčane za sofinanciranje programov turističnih društev v proračunskih letih 2018, 2019 in 2020, se upošteva takrat doseženo število točk;  če so mu bila dodeljena proračunska sredstva na dveh javnih razpisih Občine Poljčane za sofinanciranje programov turističnih društev v proračunskih letih 2018, 2019 in 2020, se upošteva za dodelitev točk v proračunskem letu 2021 povprečje takrat doseženih točk.« 10. člen Poglavje V. »Vsebina, merila in kriteriji«, to sta 14. in 15. člen in Priloga 1 Pravilnika o sofinanciranju programov turističnih društev na območju občine Poljčane (Merila in kriteriji za sofinanciranje programov s področja delovanja turističnih društev v občini Poljčane), se za proračunsko leto 2021 ne uporabljajo za vrednotenje za sofinanciranje programov turističnih društev na območju občine Poljčane. 4. Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev na področju kmetijstva v Občini Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2016) 11. člen V Pravilniku o sofinanciranju dejavnosti društev na področju kmetijstva v Občini Poljčane se za proračunsko leto 2021 spremeni 2. odstavek 7. člena tako, da glasi: »Naloge komisije so:  odpiranje in pregled prispelih vlog na javni razpis;  ugotavljanje izpolnjevanja formalnih pogojev vlog in vlagateljev;  ocenjevanje in vrednotenje dejavnosti v skladu z merili iz Pravilnika Občine Poljčane o interventnem sofinanciranju društev za omilitev posledic epidemije COVID -19 za proračunsko leto 2021;  sestava zapisnika o delu;  obravnava pritožbe prijaviteljev;  poročilo o ocenjevanju in vrednotenju vlog, skupaj s obrazložitvijo;  izvedba ostalih nalog, ki jih določi župan.« 12. člen V Pravilniku o sofinanciranju dejavnosti društev na področju kmetijstva v Občini Poljčane se za proračunsko leto 2021 spremeni 1. odstavek 9. člena tako, da glasi: »(1) Komisija opravi pregled popolnih prijav in jih vrednoti na podlagi pogojev, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji in jih ovrednoti tako, da izvajalcu dejavnosti društev na področju kmetijstva, ki izpolnjuje pogoje za sofinanciranje, dodeli število točk, ki ustreza povprečju doseženega števila točk tega izvajalca ali njegovega predhodnika (pri čemer je potrebno nasledstvo ustrezno izkazati), na javnih razpisih Občine Poljčane za sofinanciranje dejavnosti društev na področju kmetijstva v proračunskih letih 2018, 2019 in 2020. Če posamezen izvajalec ni kandidiral na vseh v proračunskih letih 2018, 2019 in 2020 izvedenih javnih razpisih Občine Poljčane za sofinanciranje programov turističnih društev, se mu dodelijo točke za proračunsko leto 2021 na podlagi števila točk, ki jih je dosegel:  če so mu bila dodeljena proračunska sredstva le na enem od javnih razpisov Občine Poljčane za sofinanciranje dejavnosti društev na področju kmetijstva v proračunskih letih 2018, 2019 in 2020, se upošteva takrat doseženo število točk;  če so mu bila dodeljena proračunska sredstva na dveh javnih razpisih Občine Poljčane za sofinanciranje dejavnosti društev na področju kmetijstva v Občini Poljčane v proračunskih letih 2018, 2019 in 2020, se upošteva za dodelitev točk v proračunskem letu 2021 povprečje takrat doseženih točk.« 13. člen Poglavje V. »Merila in kriteriji«, to sta 14. in 15. člen, Pravilnika o sofinanciranju programov dejavnosti društev na področju kmetijstva v Občini Poljčane se za proračunsko leto 2021 ne uporabljata za vrednotenje za sofinanciranje dejavnosti društev na področju kmetijstva v Občini Poljčane. 5. Pravilnika o sofinanciranju humanitarnih društev iz proračuna Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 125/2007, 10/2011, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2017) Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2397 14. člen V Pravilniku o sofinanciranju humanitarnih društev iz proračuna Občine Poljčane se za proračunsko leto 2021 spremeni 5. odstavek 8. člena tako, da glasi: »Po ugotovitvi komisije o izpolnjevanju pogojev za kandidaturo na razpisu, komisija pristopi k vrednotenju vlog (popolnih in dopolnjenih) v skladu z merili iz Pravilnika Občine Poljčane o interventnem sofinanciranju društev za omilitev posledic epidemije COVID -19 za proračunsko leto 2021 in pripravi predlog razdelitve sredstev, ki ga predloži županu.« 15. člen V Pravilniku o sofinanciranju humanitarnih društev iz proračuna Občine Poljčane naslednja merila za ocenjevanje (vrednotenje) prijav: Komisija opravi pregled popolnih prijav in jih ovrednoti tako, da kandidatu – izvajalcu humanitarne dejavnosti, ki izpolnjuje pogoje za sofinanciranje, dodeli število točk, ki ustreza povprečju doseženega števila točk tega izvajalca ali njegovega predhodnika (pri čemer je potrebno nasledstvo ustrezno izkazati), na javnih razpisih Občine Poljčane za sofinanciranje humanitarnih društev iz proračuna Občine Poljčane v proračunskih letih 2018, 2019 in 2020. Če posamezen izvajalec ni kandidiral na vseh v proračunskih letih 2018, 2019 in 2020 izvedenih javnih razpisih Občine Poljčane za sofinanciranje humanitarnih društev, se mu dodelijo točke za proračunsko leto 2021 na podlagi števila točk, ki jih je dosegel:  če so mu bila dodeljena proračunska sredstva le na enem od javnih razpisov Občine Poljčane za sofinanciranje humanitarnih društev v proračunskih letih 2018, 2019 in 2020, se upošteva takrat doseženo število točk;  če so mu bila dodeljena proračunska sredstva na dveh javnih razpisih Občine Poljčane za sofinanciranje humanitarnih društev v proračunskih letih 2018, 2019 in 2020, se upošteva za dodelitev točk v proračunskem letu 2021 povprečje takrat doseženih točk.« 16. člen Poglavje III. »Merila za ocenjevanje prijav«, to so 9., 10., 11. in 12. člen, Pravilnika o sofinanciranju humanitarnih društev iz proračuna Občine Poljčane se za proračunsko leto 2021 ne uporabljajo za vrednotenje za sofinanciranje humanitarnih društev iz proračuna Občine Poljčane. III. Prehodna in končna določba 17. člen (1) Za aktivnosti izvajalcev na območju občine Poljčane, ki so sofinancirane na podlagi v 1. členu tega pravilnika izrecno navedenih pravilnikov o sofinanciranju na območju občine Poljčane, v povezavi s tem pravilnikom za proračunsko leto 2021, se zadnji zahtevek za izplačilo proračunskih sredstev, vključno z aktivnostmi, katerih izvedba je načrtovana v mesecu decembru 2021, vloži najpozneje do 30. 11. 2021. Na podlagi predloženega zahtevka se ustrezna proračunska sredstva izplačajo najpozneje do 15. 12. 2021. Vsebinsko-finančno poročilo z dokazili o namenski porabi, vključno z aktivnostmi, izvedenimi v mesecu decembru 2021, pa je izvajalec dolžan predložiti najpozneje do 31. 1. 2022. (2) V kolikor najpozneje do 31. 1. 2022 vsebinsko- finančno poročilo oz. poročila z dokazili o namenski porabi vseh proračunskih sredstev, vključno z aktivnostmi, izvedenimi v mesecu decembru 2021, niso predložena, se šteje, da namenska poraba ni izkazana in jih morajo prejemniki v neizkazanem znesku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi vrniti v proračun skladno s pozivom, ki ga pripravi občinska uprava. 18. člen (1) Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. (2) Ta pravilnik se uporablja za čas od 1. 1. 2021 do vključno 31. 12. 2021. Številka: 900-0003/2019 (14-T6) Datum: 16. 12. 2020 Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan 1121. Sklep o vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Poljčane za leto 2021 Na podlagi drugega in tretjega odstavka 14. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/2019 in 64/2020), je Občinski svet Občine Poljčane na 14. redni seji dne 16. 12. 2020 sprejel SKLEP Vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Poljčane za leto 2021 za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča znaša 0,002225 EUR. II. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2021 dalje. Številka: 9000-0001/2018-20-403 Datum: 16. 12. 2020 Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan OBČINA PREVALJE 1122. Sklep o začasnem financiranju Občine Prevalje v obdobju januar – marec 2021 Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 17. in 110. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 70/2015 in 48/2016) je župan Občine Prevalje dne 17.12.2020 sprejel SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE PREVALJE V OBDOBJU JANUAR – MAREC 2021 1. Splošna določba Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2398 1. člen (vsebina sklepa) S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Prevalje (v nadaljevanju: občina) v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasnega financiranja). 2. člen (podlaga za začasno financiranje) Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2020. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15– ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18 v nadaljevanju: ZJF) in Odlokom o proračunu Občine Prevalje za leto 2020 in njegovimi spremembami (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/2020, 31/2020 in 58/2020 v nadaljevanju: odlok o proračunu). 2. Višina in struktura začasnega financiranja 3. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V obdobju začasnega financiranja se prihodki in drugi prejemki ter odhodki in izdatki splošnega dela proračuna določijo v naslednjih zneskih: v € A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov Proračun januar- marec 2021 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 1.464.096 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.233.558 70 DAVČNI PRIHODKI 1.069.122 700 Davki na dohodek in dobiček 972.608 703 Davki na premoženje 43.277 704 Domači davki na blago in storitve 57.480 706 Drugi davki -4.242 71 NEDAVČNI PRIHODKI 164.435 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 85.523 711 Takse in pristojbine 1.437,96 712 Denarne kazni 5.834 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 71.639 72 KAPITALSKI PRIHODKI 3.053 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 3.053 73 DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 227.485 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 2.763 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU in iz drugih držav 224.721 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 1.464.707 40 TEKOČI ODHODKI 437.778 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 74.614 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 12.402 402 Izdatki za blago in storitve 341.620 403 Plačila domačih obresti 4.955 409 Rezerve 4.185 41 TEKOČI TRANSFERI 547.775 410 Subvencije 190 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 359.733 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 2.519 413 Drugi tekoči domači transferi 185.332 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 463.803 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 463.803 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 15.349 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso prorač. uporabniki 979 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 14.370 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) -610 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2399 750 Prejeta vračila danih posojil 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 475.278 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 66.615 IX. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 408.053 X. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 408.663 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+IX.-X.) 610 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. 283.574 V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. 4. člen (posebni del proračuna) Finančni načrti neposrednih uporabnikov se določijo do ravni proračunskih postavk – podkontov . 3. Izvrševanje začasnega financiranja 5. člen (uporaba predpisov) V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in odlok o proračunu. 6. člen (prevzemanje in plačevanje obveznosti) V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Neposredni uporabniki lahko v obdobju začasnega financiranja prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme svojega finančnega načrta samo v okviru pravic porabe iz svojega finančnega načrta, določenega v posebnem delu proračuna. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena ZJF. 4. Obseg zadolževanja občine v obdobju začasnega financiranja 7. člen (obseg zadolževanja občine) V obdobju začasnega financiranja se občina ne more zadolžiti. 5. Končna določba 8. člen (uveljavitev sklepa) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2021 dalje. Številka: 410-0034-2020 Datum: 17.12.2020 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan 1123. Odlok o blaženju posledic epidemije COVID-19 Na podlagi 21. in 65. člena 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015) je Občinski svet Občine Prevalje na 16. redni seji dne 17.12.2020 sprejel naslednji ODLOK O BLAŽENJU POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19 1. člen S tem odlokom se z namenom blaženja posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), razglašene za območje Republike Slovenije, določajo ukrepi za oprostitev plačila občinskih taks. 2. člen Ukrepi, ki so določeni v tem odloku se uporabljajo subsidiarno, takrat, ko za blažitev posledic epidemije niso na voljo ustrezni državni ukrepi oziroma takrat, ko so upravičenci izčrpali državne ukrepe. Vsi upravičenci so dolžni, pred uveljavitvijo ukrepov po tem odloku, uporabiti vse državne ukrepe, ki so na voljo in zagotavljajo enako ali enakovredno pomoč upravičencu. V primeru državnega ukrepa, ki zagotavlja enako ali enakovredno pomoč upravičencu kot ukrepi po tem odloku, upravičenec ni upravičen do ukrepov po tem odloku. V kolikor je upravičenec uporabil ukrep po tem odloku in je država naknadno zagotovila državni ukrep, ki zagotavlja enako ali enakovredno pomoč, upravičenec z dnem zagotovitve državnega ukrepa, izgubi pravico do ukrepa po tem odloku. 3. člen Ta odlok ne vpliva na določila PEU in zakonodajo, ki ureja državno pomoč in pogoje, za dodelitev državne pomoči. Za vsak posamezen ukrep po tem odloku, je potrebno presoditi, ali predstavlja državno pomoč v Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2400 smislu PEU in spoštovati predpisane postopke za dodeljevanje državne pomoči. 4. člen Zaradi ublažitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) taksni zavezanci, opredeljeni v 7. členu Odloka o občinskih taksah v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/2007, 10/2009; Odlok o občinskih taksah) v letu 2020 niso zavezani za plačilo občinske takse, določene z Odlokom o občinskih taksah. 5. člen Pristojni oddelek Občinske uprave Občine Prevalje upošteva določbo prejšnjega člena tega odloka v odločbi o odmeri takse oziroma po uradni dolžnosti obnovi upravni postopek ter izda novo odločbo, s katero odpravi prejšnjo. 6. člen Do pomoči niso upravičena podjetja iz sektorjev:  o ribištva in akvakulture,  o primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, o predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih: i. če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, ii. če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce Pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi. Skupni znesek pomoči, dodeljen enotnemu podjetju ne bo presegel 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR). »Enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: (a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja; (b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja; (c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu; (d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) prvega pododstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje. Pomoč ne bo namenjena za nabavo vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz. Upošteva se kumulacija pomoči:  o pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči;  o pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi 360/2012;  o pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz 100.000 EUR). Občina Prevalje bo od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobil pisno izjavo o: 1. vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu; 2. drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči »de minimis«, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih. Občina Prevalje bo pisno obvestil prejemnika:  da je pomoč dodeljena po pravilu »de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013)),  o znesku de minimis pomoči.  Občina Prevalje bo hranila evidence o individualni pomoči de minimis 10 let od datuma dodelitve pomoči. 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se za leto 2020. Števila: 426-0024/2020 Datum: 17.12.2020 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan 1124. Sklep o določitvi najemnin za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in na podlagi 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015) je občinski svet Občine Prevalje na 16. redni seji dne 17.12.2020 sprejel SKLEP O DOLOČITVI NAJEMNIN ZA LETO 2021 I. Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2401 1. NAJEM ZEMLJIŠČ Najem vrtov Do 100 m2 0,50 EUR/m2/leto Nad 100 m2 50,00 EUR/leto Najem stavbnih zemljišč Nezazidano zemljišče (npr. zelenice, ipd.) 0,13 EUR/m²/leto Nezazidano zemljišče, na katerem so postavljeni začasni objekti (npr. postavitev zabojnikov za smeti, ipd.) 1,50 EUR/m²/mesec Pozidano zemljišče (npr. parkirišča, ograje, letni vrtovi, razni objekti, ipd.): 0,50 EUR/m²/mesec Ekstenzivna in intenzivna kmetijska raba (travnik, sadovnjak, pašnik, njiva, ipd.) 96,45 EUR/ha/leto 2. NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV Poslovni prostori: 5,00 EUR/m²/mesec*1 2.1. Uporaba velike dvorane Družbenega doma:  Za družabne prireditve z gostinsko ponudbo (poroke, valete, zaključki, plesni večeri, občni zbor, ipd.) 400,00 EUR/prireditev*2,*3  Za kulturne, športne in druge prireditve ter združevanja (koncerti, gledališke predstave oz. združevanja, recitale, proslave, tekmovanja, predstavitve umetniških del, srečanja zaposlenih, sprejemi, obdarovanja, prodajni sejmi, predavanja ipd.) 50,00 EUR/uro*2  Rekreativni nameni (zumba, aerobika, ples, pilates, joga, razni tečaji, ipd.) 20,00 EUR/uro  Za humanitarne namene 4,00 EUR/uro  Za druge namene, ki niso razvrščeni drugje 50,00 EUR/uro*2 2.2. Uporaba ostalih prostorov (Mala dvorana 1, Mala dvorana 2, Predprostor 1, Predprostor 2, galerija) Družbenega doma:  Za družabne prireditve z gostinsko ponudbo (poroke, valete, zaključki, plesni večeri, občni zbor, ipd.) 120,00 EUR/prireditev*2  Za kulturne, športne in druge prireditve ter združevanja (koncerti, gledališke predstave oz. združevanja, recitale, proslave, tekmovanja, predstavitve umetniških del, srečanja zaposlenih, sprejemi, obdarovanja, prodajni sejmi, predavanja ipd.) 15,00 EUR/uro*2  Rekreativni nameni (zumba, aerobika, ples, pilates, joga, razni tečaji, ipd.) 10,00 EUR/uro  Za humanitarne namene 2,00 EUR/uro  Za druge namene, ki niso razvrščeni drugje 15,00 EUR/uro*2 2.3. Zunanje površine, namenjene prireditvam:  Za družabne prireditve z gostinsko ponudbo (poroke, valete, zaključki, plesni večeri, občni zbor, ipd.) 400,00 EUR/prireditev*2,*3  Za kulturne, športne in druge prireditve ter združevanja (koncerti, gledališke predstave oz. združevanja, recitale, proslave, tekmovanja, predstavitve umetniških del, srečanja zaposlenih, sprejemi, obdarovanja, prodajni sejmi, predavanja ipd.) 50,00 EUR/uro*2  Rekreativni nameni (zumba, aerobika, ples, pilates, joga, razni tečaji, ipd.) 20,00 EUR/uro  Za humanitarne namene 4,00 EUR/uro Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2402  Za druge namene, ki niso razvrščeni drugje 50,00 EUR/uro*2 2.4. Uporaba zobozdravstvene ordinacije v prostorih Osnovne šole Franja Goloba na Prevaljah 234,00 EUR/mesec 2.5. Uporaba prostora v prostorih podružnične Osnovne šole na Lešah 21,38 EUR/mesec 2.6. Prostori, v lasti Občine Prevalje 5,35 EUR/m2/mesec DOPLAČILA: 1.) PRIPRAVA DVORANE (postavljanje/pospravljanje stolov in miz) - velika dvorana Družbenega doma 100 EUR/prireditev - majhna dvorana Družbenega doma 10 EUR/prireditev 2.) ČIŠČENJE DVORANE PO PRIREDITVI - po ceniku izvajalca 3.) OSVETLJAVA - po ceniku izvajalca 4.) OZVOČENJE - po ceniku izvajalca 5.) ČIŠČENJE MED PRIREDITVIJO - po ceniku izvajalca 3. TRŽNICA Najem prodajne hišice v lasti občine  dnevni 8 EUR  tedenski 32 EUR  mesečni 120 EUR Opomba: Najem prodajne hišice pomeni tudi pravico uporabe prostora pred hišico, kakor izhaja iz skice iz priloge. Najem prodajne stojnice v lasti občine  dnevni 3 EUR  tedenski 10 EUR  mesečni 20 EUR Najem tržne površine (lastno prodajno mesto na označenem prodajnem prostoru)  dnevni 8 EUR  tedenski 32 EUR  mesečni 120 EUR Opomba: Prodaja se lahko vrši samo na označenem prodajnem prostoru. Skica označenega prodajnega prostora izhaja iz priloge. 4. NAJEM ŠPORTNIH OBJEKTOV Uporaba športne dvorane  Za prireditev z uporabo povečane tribune. 750,00 EUR, postavitev sedežev v dvorani se dodatno obračuna 0,82 EUR/kom.  Za prireditev z uporabo tribune 500,00 EUR, postavitev sedežev v dvorani se dodatno obračuna 0,82 EUR/kom.  Za rekreativne namene in vadbo 18,26 EUR/uro Uporaba male telovadnice  Za prireditev (stojišča) 350,00 EUR  Za rekreativne namene in vadbo 9,13 EUR/uro Uporaba velikega igrišča v Športnem parku Ugasle peči  Za izvedbo treninga 70,00 EUR/1,5 ure za uporabo celega igrišča; 40,00 EUR/1,5 ure za uporabo polovice igrišča; Ob uporabi razsvetljave se dodatno obračuna 10,00 EUR  Za izvedbo tekme 120,00 EUR, ob uporabi razsvetljave, se dodatno obračuna 10,00 EUR Uporaba malega asfaltiranega igrišča v Športnem Parku Ugasle peči 50 EUR/ uro *1 V ceno niso vključeni stroški (stroški električne energije, ogrevanja, uporabe vode, čiščenje prostorov). Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2403 *2 Cena najema zajema poleg najema prostorov tudi stroške električne energije, ogrevanja in uporabe vode, ne zajema pa stroškov čiščenja. *3 Zaradi zavarovanja najemnega razmerja in vseh morebitnih zahtevkov najemodajalca proti najemniku (morebitna škoda, neporavnana najemnina, ipd.), lahko najemodajalec zahteva varščino v višini 100,00 EUR na račun Občine Prevalje, Trg 2a, 2391 Prevalje, TRR št. 01375-0100010242, kar se stranke dogovorijo ob podpisu pogodbe. Zaklonišča se dajo v najem v miru, pri čemer je potrebno poudariti, da:  se ne smejo izvajati nobene adaptacije oz. obnove, ki bi poslabšale zaščitno funkcijo zaklonišča,  se ne smejo uporabljati oz. oddajati prostori, namenjeni prezračevanju (ventilaciji) in prostori, ki so namenjeni shranjevanju opreme za zaklonišča,  se ne sme skladiščit stvari, ki lahko poslabšujejo higienske razmere zaklonišč,  zaklonišče je potrebno redno vzdrževati in ga v primeru »nesreče« ali razglašenega izrednega stanja v roku 24 ur izprazniti. II. Za najem velike dvorane in ostalih prostorov, kjer je določena cena na uro, se zaračuna uporaba po dejanski uporabi, s tem, da se obvezno zaračuna najmanj ena začetna ura, v kolikor je predvidena uporaba manj kot šest (6) ur. Obračunajo se polne ure, pri čemer se uporaba do 15 min pred ali po poteku ure zaokroži navzdol, kar je več pa navzgor. V čas uporabe dvorane se všteva tudi čas priprave dvorane in druge aktivnosti uporabnika (vaje, generalka, nameščanje in odstranjevanje ozvočenja, osvetlitve, scene, ipd…) s strani uporabnika. III. Pri uporabi športne dvorane, male telovadnice ter velikega igrišča v Športnem parku Ugasle peči se zaračuna uporaba po dejanski uporabi, s tem, da se obvezno zaračuna najmanj ena začetna ura. Obračunajo se časovni intervali, kakor določeno s tem sklepom, pri čemer se uporaba do 15 min pred ali preko intervala zaokroži navzdol, kar je več, pa navzgor. V čas uporabe teh objektov se všteva tudi čas priprave dvorane in druge aktivnosti uporabnika. IV. Najem tržnice:  dnevni najem pomeni najem na določen datum (t.i. koledarski datum),  tedenski najem je mogoč, če se prodaja vrši najmanj 4 dni v tednu,  mesečni najem je mogoč, če se prodaja vrši najmanj 5 dni v tednu. Znesek najemnine za uporabo tržnice vključuje že pripadajoče stroške (stroški električne energije, vode in komunalnih storitev, stroški zavarovanja, stroški čiščenja,..). V. V zgoraj navedenih cenah davščine niso zajete. Skladno z določbami 44. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18 in 59/19) se DDV pri plačilu najemnine za najem nepremičnin/zemljišč ne obračunava. Najemodajalec bo najemojemalcu za uporabo dvorane Družbenega doma, športne dvorane, male telovadnice, velikega in malega nogometnega igrišča izstavil fakturo z vračunanim DDV. VI. Brezplačna uporaba je mogoča samo za:  osebe javnega prava za opravljanje javnih nalog, razen za javna podjetja;  nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu, za opravljanje dejavnosti, za katero so ustanovljene;  mednarodne organizacije, katerih članica je RS in imajo na ozemlju RS svoj sedež, agencijo, oddelke, predstavništvo ali pisarno. VII. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, začne veljati naslednji dan po objavi in uporabljati se začne s 01.01.2021. Z dnem uporabe tega sklepa, preneha veljati sklep št. 032-0019/2019 z dne 19.12.2019. Številka: 032-0009/2020 Datum: 17.12.2020 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan Priloga:  Slika tržnice 5. NAJEM ZAKLONIŠČA Uporaba zaklonišč  Najem zaklonišča za shrambo 1,25 EUR/m2/mesec Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2404 Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2405 1125. Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun občinskih taks v Občini Prevalje za leto 2021 Na podlagi 17. člena Odloka o občinskih taksah v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/07 in 10/09), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/15) je Občinski svet Občine Prevalje na 16. redni seji dne 17.12.2020 sprejel SKLEP O DOLOČITVI VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN OBČINSKIH TAKS V OBČINI PREVALJE ZA LETO 2021 1. člen Vrednost točke za izračun občinske takse za leto 2021 znaša 0,038 EUR. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.1.2021 dalje. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun občinskih taks v Občini Prevalje za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/19). Številka: 426-0023/2020 Datum: 17.12.2020 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan 1126. Sklep o vrednosti točke za izračun davka od premoženja v Občini Prevalje za leto 2021 Na podlagi 9. člena Odloka o davkih občanov (MUV, št. 19/91), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE)) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (UGSO, št. 70/15) je Občinski svet Občine Prevalje na 16. redni seji dne 17.12.2020 sprejel SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN DAVKA OD PREMOŽENJA V OBČINI PREVALJE ZA LETO 2021 1. člen Vrednost točke za izračun davka od premoženja v Občini Prevalje za leto 2021 znaša 1,28 EUR. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 1. januarjem 2021. Številka: 422-0006/2020 Datum: 17.12.2020 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan OBČINA ROGAŠOVCI 1127. Sklep o začasnem financiranju Občine Rogašovci v obdobju januar – marec 2021 Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 68. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/2018) je župan Občine Rogašovci dne 15. 12. 2020 sprejel SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE ROGAŠOVCI V OBDOBJU JANUAR – MAREC 2021 1. Splošna določba 1. člen (vsebina sklepa) S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Rogašovci (v nadaljevanju: občina) v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasnega financiranja). 2. člen (podlaga za začasno financiranje) Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2020. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18; v nadaljevanju: ZJF) in Odlokom o proračunu Občine Rogašovci za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/20 in 37/20; v nadaljevanju: odlok o proračunu). 2. Višina in struktura začasnega financiranja 3. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V obdobju začasnega financiranja se prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki splošnega dela proračuna Občine Rogašovci določijo v naslednjih zneskih: KONTO OPIS Proračun januar - marec 2021 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 653.298,80 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 629.500,18 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 579.938,35 Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2406 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 557.466,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 8.132,84 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 13.948,98 706 DRUGI DAVKI 390,53 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 49.561,83 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 26.940,41 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 680,60 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 0,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 666,31 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 21.274,51 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 20.881,79 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 0,00 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV 20.881,79 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 0,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 0,00 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 2.916,83 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 2.916,83 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0,00 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 0,00 786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0,00 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ 0,00 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 621.277,89 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 249.586,62 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 70.858,35 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 12.488,49 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 162.521,93 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 0,52 409 REZERVE 3.717,33 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 273.068,09 410 SUBVENCIJE 0,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 186.286,23 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 20.501,20 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 66.280,66 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 92.233,96 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 92.233,96 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 6.389,22 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM 6.389,22 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 0,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 32.020,91 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0,00 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0,00 440 DANA POSOJILA 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0,00 C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 0,00 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 12.214,05 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 12.214,05 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.) 19.806,86 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) -12.214,05 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -32.020,91 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 800.000,00 V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2407 4. člen (posebni del proračuna) Finančni načrti neposrednih uporabnikov se določijo do ravni proračunskih postavk - podkontov in so priloga k temu sklepu ter se objavijo na oglasni deski občine. 3. Izvrševanje začasnega financiranja 5. člen (uporaba predpisov) V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in odlok o proračunu. 6. člen (prevzemanje in plačevanje obveznosti) V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Neposredni uporabniki lahko v obdobju začasnega financiranja prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme svojega finančnega načrta samo v okviru pravic porabe iz svojega finančnega načrta, določenega v posebnem delu proračuna. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena ZJF. 4. Obseg zadolževanja občine v obdobju začasnega financiranja 7. člen (obseg zadolževanja občine) Občina Rogašovci se v obdobju začasnega financiranja ne bo zadolževala. 5. Končna določba 8. člen (uveljavitev sklepa) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2021 dalje. Številka: 410-23/2020-1 Datum: 5. 12. 2020 Občina Rogašovci Edvard Mihalič, župan OBČINA SLOVENSKA BISTRICA 1128. Sklep o začasnem financiranju Občine Slovenska Bistrica v obdobju januar – marec 2021 Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 31. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/19), je župan Občine Slovenska Bistrica, dne 3. 12. 2020, sprejel SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE SLOVENSKA BISTRICA V OBDOBJU JANUAR – MAREC 2021 1. člen (vsebina sklepa) S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Slovenska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: občina) v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasnega financiranja). 2. člen (podlaga za začasno financiranje) Začasno financiranje temelji na proračunu Občine Slovenska Bistrica za leto 2020. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov Občine Slovenska Bistrica je določen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18; v nadaljnjem besedilu: ZJF) in Odloku o proračunu Občine Slovenska Bistrica za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/20). 3. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V obdobju začasnega financiranja se smejo porabiti sredstva do višine, ki je sorazmerna s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za leto 2020. V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. 4. člen (uporaba predpisov) V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in Odlok o proračunu občine Slovenska Bistrica za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/20). 5. člen (prevzemanje in plačevanje obveznosti) V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Sredstva za naloge, opredeljene z zakonskimi predpisi, se uporabljajo v višini opredeljeni z zakonom. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine določene s tem sklepom. Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun tekočega leta. 6. člen (obseg zadolževanja občine) V obdobju začasnega financiranja se lahko Občina Slovenska Bistrica zadolži do višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic dolga v tekočem proračunskem letu. 7. člen (uveljavitev sklepa) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2021 dalje. Številka: 033-21/2020-37-0312 Datum: 3. 12. 2020 Občina Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2408 OBČINA ŠALOVCI 1129. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Šalovci za leto 2019 Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/2011-UPB4, 14/2013-popr., 101/2013, 55/2015- ZFisP, 96/2015-ZIPRS1617 in 13/2018) in 18. člena Statuta Občine Šalovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/2018) je Občinski svet občine Šalovci na svoji 15. redni seji, dne 16. decembra 2020 sprejel ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE ŠALOVCI ZA LETO 2019 1. člen S tem odlokom se sprejme zaključni račun proračuna Občine Šalovci za leto 2019, ki zajema vse prihodke in odhodke proračuna Občine Šalovci. 2. člen Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.127.396 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.561.369 70 DAVČNI PRIHODKI 1.279.267 700 Davki na dohodek in dobiček 1.090.994 703 Davki na premoženje 123.948 704 Domači davki na blago in storitve 62.490 706 Drugi davki 1.835 71 NEDAVČNI PRIHODKI 282.102 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 230.848 711 Takse in pristojbine 1.715 712 Globe in druge denarne kazni 1.275 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 12.056 714 Drugi nedavčni prihodki 36.208 72 KAPITALSKI PRIHODKI 169.403 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 30.491 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 138.912 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 396.624 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 300.611 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 96.013 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 1.966.189 40 TEKOČI ODHODKI 808.262 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 227.712 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 37.783 402 Izdatki za blago in storitve 495.925 403 Plačila domačih obresti 18.128 409 Rezerve 28.714 41 TEKOČI TRANSFERI 538.782 410 Subvencije 42.701 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 310.092 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 44.519 413 Drugi tekoči domači transferi 141.470 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 605.404 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 605.404 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 13.741 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 8.544 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 5.197 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) 161.207 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 7.986 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 7.986 440 Dana posojila 6.986 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 1.000 Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2409 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) -7.986 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 69.262 50 ZADOLŽEVANJE 69.262 500 Domače zadolževanje 69.262 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 96.914 55 ODPLAČILA DOLGA 96.914 550 Odplačila domačega dolga 96.914 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 125.569 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -27.652 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -161.207 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA -80.982 3. člen Bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb in račun financiranja so sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-137/2020-1 Datum: 16. 12. 2020 Občina Šalovci Iztok Fartek, župan 1130. Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Šalovci za leto 2021 Na podlagi 10. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Šalovci (Ur.l.RS, št. 79/2017) in 18. člena Statuta občine Šalovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/2018) je Občinski svet občine Šalovci na svoji 15. redni seji, dne 16. decembra 2020 sprejel SKLEP O DOLOČITVI VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE ŠALOVCI ZA LETO 2021 1. člen Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Šalovci v letu 2021 znaša 0,003 EUR. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2021 dalje. Številka: 422-2/2020-1 Datum: 16. 12. 2020 Občina Šalovci Iztok Fartek, župan OBČINA ŠKOFJA LOKA 1131. Odlok o proračunu Občine Škofja Loka za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFOin 76/16 – odl. US), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13 in 55/15 – ZFisP, 13/18 – ZJF-H in 71/17, 83/18 -ZIPRS1819) in 16. ter 92. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin št. 3/16, 35/2016 in 26/2017) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 15. redni seji, dne 10. decembra 2020 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA LETO 2021 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za leto 2021 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Sestava in višina proračuna 2. člen (Sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. S proračunskimi postavkami je opredeljena osnovna struktura proračuna po namenih porabe. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2410 A.BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Proračun 2021 Skupina/Podskupina kontov/Konto I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 24.830.400,28 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 21.871.454,00 70 DAVČNI PRIHODKI 18.669.319,00 700 Davki na dohodek in dobiček 14.453.393,00 703 Davki na premoženje 3.980.426,00 704 Domači davki na blago in storitve 235.500,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 3.202.135,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 2.482.335,00 711 Takse in pristojbine 15.000,00 712 Globe in druge denarne kazni 120.000,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 20.500,00 714 Drugi nedavčni prihodki 564.300,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 350.200,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 145.200,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 205.000,00 73 PREJETE DONACIJE 48.736,25 730 Prejete donacije iz domačih virov 8.600,00 731 Prejete donacije iz tujine 40.136,25 74 TRANSFERNI PRIHODKI 2.560.010,03 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 702.583,45 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 1.857.426,58 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0,00 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 0,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 23.546.798,76 40 TEKOČI ODHODKI 7.273.675,31 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 1.786.334,57 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 285.476,06 402 Izdatki za blago in storitve 4.554.364,68 403 Plačila domačih obresti 131.500,00 409 Rezerve 516.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 8.595.718,88 410 Subvencije 253.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.273.156,92 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 1.013.240,46 413 Drugi tekoči domači transferi 2.056.321,50 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 6.756.466,57 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 6.756.466,57 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 920.938,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 328.800,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 592.138,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 1.283.601,52 B.RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/Konto IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 40.000,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 40.000,00 750 Prejeta vračila danih posojil 40.000,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 40.000,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 40.000,00 440 Dana posojila 40.000,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C.RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/Konto VII. ZADOLŽEVANJE (500) 163.973,00 50 ZADOLŽEVANJE 163.973,00 Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2411 500 Domače zadolževanje 163.973,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 1.451.265,16 55 ODPLAČILA DOLGA 1.451.265,16 550 Odplačila domačega dolga 1.451.265,16 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -3.690,64 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -1.287.292,16 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) -1.283.601,52 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 3.690,64 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti institucionalnih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Škofja Loka. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) V proračunskem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke- konta. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki od požarne takse, ki se uporabijo za namene, določene v zakonu, 2. prihodki od komunalnih prispevkov, 3. prihodki lastne dejavnosti ožjih delov občine, ki se uporabijo za financiranje izdatkov krajevnih skupnosti, predvidenih v finančnem načrtu krajevnih skupnosti, 4. prihodki od turistične takse, 5. prihodki od od pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest in koncesijske dajatve za poseke in prodajo lesa, 6. koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se porablja za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire, 7. del presežka na podlagi Zakona o fiskalnem pravilu, ugotovljenega z Zaključnim računom občine za leto 2020, ki bo ostal po odplačilu glavnic dolgov. Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih namenskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračuna. Obveznosti v breme sredstev iz prvega odstavka tega člena se lahko prevzemajo le, če so sredstva že nakazana v proračun, ali pa je izdan sklep ali odločba pristojnega organa in podpisana pogodba o dodelitvi sredstev. O obsegu pobranih in porabljenih namenskih prihodkov se poroča v okviru zaključnega računa proračuna. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. Proračunski uporabnik lahko samostojno razporeja proračunska sredstva znotraj posamezne proračunske postavke, to je med konti. Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nov konto, če je to potrebno zaradi pravilne knjigovodske evidence. Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke in v okviru sredstev posameznega uporabnika. O prerazporeditvah pravic porabe med posameznimi postavkami proračuna, na predlog proračunskega uporabnika, odloča župan, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja porabe ne sme presegati 25 % obsega področja proračunske porabe. V obseg prerazporeditev ne štejejo prerazporeditve, ki so potrebne zaradi pravilne opredelitve odhodka po programski klasifikaciji in prerazporeditve iz splošne proračunske rezervacije. Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o prerazporejenih sredstvih. 6. člen (odpiranje novih proračunskih postavk) Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nova postavka ali nov konto, če pri načrtovanju proračuna teh izdatkov ni bilo mogoče predvideti, a je odprtje nove postavke potrebno zaradi realizacije projektov, financiranih s strani sredstev EU, zaradi izvršitve sodb sodišča ali zaradi drugih utemeljenih razlogov. Novo postavko se lahko odpre le v primeru, če se sredstva na tej postavki lahko zagotovijo s prerazporeditvijo sredstev iz drugih postavk. Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu novo odprtih proračunskih postavkah. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Župan lahko na predlog proračunskega uporabnika spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov ter po potrebi med letom odpre tudi nove projekte v skupni vrednosti do 1.000.000 €. Spremembo posameznega projekta in vključitev novega projekta, ki presega 200.000 € mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Župan lahko na predlog neposrednega uporabnika spremeni načrt razvojnih programov za projekte, ki so sofinancirani iz državnega proračuna oz. z evropskimi sredstvi ne glede na določilo prvega odstavka tega člena. Sprememba po tem odstavku se izvede v primeru potrebne uskladitve načrta razvojnih programov zaradi črpanja državnih oz. evropskih sredstev, ne glede na znesek. Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2412 Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti usklajen z veljavnim proračunom. 8. člen (začasno zadržanje izvrševanja proračuna) Na predlog oddelka za proračun, finance in gospodarstvo župan skladno z zakonom začasno zadrži izvrševanje proračuna, če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna. Sredstva proračuna se prednostno zagotavljajo za namene, ki so določeni z zakoni oziroma občinskimi odloki in še omogočajo minimalni obseg delovanja uporabnikov. Prioriteta v izvajanju investicij je dokončanje začetih investicij, za katere so opredeljena tudi lastna sredstva investitorja oziroma jih sofinancira država. 9. člen (splošna proračunska rezervacija) Med odhodki proračuna je predvidena splošna proračunska rezervacija kot nerazporejeni del proračunskih prejemkov za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. Dodeljena sredstva proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt uporabnika. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije na predlog oddelka za proračun, finance in gospodarstvo odloča župan, o čemer polletno poroča občinskemu svetu. Splošna proračunska rezervacija se v letu 2021 oblikuje v višini 300.000 €. 10. člen (proračunska rezerva) Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče. O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do vključno višine 20.000 € odloča župan na predlog oddelka za proračun, finance in gospodarstvo. Župan o uporabi sredstev proračunske rezerve s pisnimi poročili obvešča občinski svet. V primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega zgoraj navedeni znesek, odloča občinski svet. Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto. Proračunska rezerva se v letu 2021 oblikuje v višini 216.000 €. 11. člen (prevzemanje obveznosti v breme proračuna) Neposredni uporabniki (v nadaljevanju: uporabniki proračuna) proračunskih sredstev smejo prevzemati obveznosti samo za namene in do višine določene v posebnem delu proračuna. Sredstva za plače in prispevke, za preostale prejemke, za plačilo blaga in storitev se praviloma dodeljujejo vsem proračunskim uporabnikom enakomerno med letom kot mesečne akontacije. Pri tem se upošteva zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostno stanje proračuna. Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost proračunskega uporabnika, se mu sorazmerno zmanjša oziroma poveča obseg sredstev. Sredstva za opravljanje nalog na posameznih področjih izvajanja javnih služb se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje, ter programi dela izvajalcev javnih služb in tem proračunom. Drugi prejemniki proračunskih sredstev so fizične ali pravne osebe, ki na podlagi pogodbe, odločbe ali sklepa prejmejo proračunska sredstva. Poraba sredstev in sofinanciranje prejemnikov proračunskih sredstev za posamezno nalogo, ki ni izrecno opredeljena z drugimi predpisi, se opredelita s pogodbo oziroma kriteriji, ki jih določi župan, ali z javnim razpisom. 12. člen (prevzemanje obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) V breme proračuna se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih, če je že odprta postavka v proračunu tekočega leta. Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za investicijske odhodke in investicijske transfere za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj že načrtovane pravice porabe na postavki proračuna za tekoče leto in s tem lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih. Neposredni uporabnik lahko v letu 2021 prevzame obveznosti za namene, za katere so načrtovane pravice porabe v letu 2021 in ki zapadejo v plačilo v letu 2022, v višini 80 % obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika, načrtovanih v proračunu za leto 2021. V letu 2021 lahko neposredni uporabnik prevzame obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2023, do višine 40 % obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2021 po podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika. Neposredni uporabnik v breme proračunov prihodnjih let ne sme prevzemati obveznosti brez odložnega pogoja, s katerim se izvajanje pogodbenih obveznosti odloži, dokler za ta namen nima zagotovljenih pravic porabe v posebnem delu proračuna. Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko neposredni uporabnik prevzema obveznosti za: 1. pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov; 2. pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki so potrebni za izvajanje upravnih nalog v občini (tiskovine in drugi javni dokumenti); pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe. 13. člen (plačilni roki v breme občinskega proračuna) Splošni plačilni rok za plačilo dobaviteljem je 30. dan po prejemu e-računa. Plačilni rok začne teči naslednji dan po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo. Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko je po zakonu dela prost dan, oziroma v plačilnem sistemu TARGET ni opredeljen kot plačilni dan, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik oziroma naslednji plačilni dan v sistemu TARGET. 14. člen (določbe, vezane na zakon, ki ureja javna naročila) Neposredni in posredni uporabniki proračuna so dolžni pri porabi proračunskih sredstev za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev upoštevati določila Zakona o javnih naročilih in Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ. Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2413 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega ter finančnega premoženja občine 15. člen (upravljanje s premoženjem) O pridobitvi in odtujitvi finančnega premoženja Občine Škofja Loka, kadar to ni opredeljeno s proračunom, odloča župan do skupne višine 100.000 €. 16. člen (odpis dolga) Če so izpolnjeni pogoji iz 77. člena Zakona o javnih financah, lahko župan v letu 2021 posameznemu dolžniku na podlagi njegove prošnje odpiše plačilo dolga do višine 1.000 €. V skupni višini lahko župan v letu 2021 odpiše do 20.000 € zapadlih terjatev. 17. člen (kratkoročna zadolžitev proračuna) Župan je pooblaščen, da v primeru neenakomernega pritekanja prejemkov lahko odloči o kratkoročni zadolžitvi proračuna največ do 5 % zadnjega sprejetega proračuna. 18. člen (prosta denarna sredstva) S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, poslovne banke, hranilnice in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložb. Posredni uporabniki morajo na zahtevo oddelka za proračun, finance in gospodarstvo prosta denarna sredstva najprej ponuditi proračunu, če je to potrebno za zagotavljanje likvidnosti oziroma za izvrševanje občinskega proračuna. 19. člen (poročanje) Organi in uporabniki ter drugi prejemniki proračunskih sredstev občinskega proračuna so dolžni pristojnim organom občinske uprave predložiti program dela in finančni načrt za leto 2021, ki je usklajen s proračunom, v 30 dneh po sprejemu proračuna. Prav tako so dolžni posredovati poročila o realizaciji programov in o porabi sredstev po namenih za preteklo leto, po predpisih in metodologiji ekonomske klasifikacije javnofinančnih tokov. Uporabniki so dolžni predložiti podatke za analizo poslovanja, ki jih zahteva župan, oddelek za proračun, finance in gospodarstvo ali nadzorni odbor. Pravne osebe, v katerih ima občina najmanj 15-odstotni delež v kapitalu, morajo v 180 dneh po koncu poslovnega leta, vendar najmanj 30 dni pred objavo sklica seje skupščine, predložiti oddelku za proračun, finance in gospodarstvo gradivo za sejo skupščine in vsa revizijska poročila ter poročila nadzornih organov za preteklo poslovno leto, če jih gradivo za sejo skupščine ne vsebuje. 20. člen (pristojnosti predstojnika neposrednega in posrednega uporabnika) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, ki skrbi, da se med letom prejemki razporejajo skladno z njihovim pritekanjem enakomerno vsem proračunskim porabnikom. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je za zakonitost izvrševanja finančnega načrta krajevne skupnosti odgovoren predsednik sveta posamezne krajevne skupnosti. Za zakonita in namenska izplačila in uporabo sredstev iz proračuna so odgovorni skrbniki postavk, ki so določeni na podlagi sklepa župana in odredbodajalci po pooblastilu župana. Za zakonito in namensko uporabo proračunskih sredstev, ki so posrednemu proračunskemu uporabniku razporejena iz proračuna občine, sta odgovorna direktor posrednega uporabnika oziroma predstojnik. 21. člen (krajevne skupnosti) Krajevna skupnost lahko, brez predhodnega soglasja župana, sklepa pravne posle, ki se nanašajo na redno poslovanje krajevne skupnosti, pod pogojem, da vrednost pravnega posla ne presega 500 € in da je odhodek predhodno predviden v finančnem načrtu krajevne skupnosti. Predsednik sveta krajevne skupnosti oziroma odredbodajalec krajevne skupnosti odloča o prerazporeditvah pravic porabe med posameznimi postavkami v finančnem načrtu krajevne skupnosti v okviru omejitev iz 3. odstavka 5. člena tega odloka. Sredstva, ki so namenjena investicijam oz. projektom, ni možno prerazporejati na proračunske postavke delovanja ožjih delov občin. Predsednik sveta krajevne skupnosti lahko spreminja vrednost projektov v finančnem načrtu krajevne skupnosti, ki so vključeni v Načrt razvojnih programov, do 20 % izhodiščne vrednosti projekta. 22. člen (dolgoročno zadolževanje in poroštva) Zadolževanje občine je možno na način in v skladu z določbami zakona, ki ureja javne finance ter v okvirih, ki so določeni v splošnem delu proračuna. Občina za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, v letu 2021 ne bo izdajala poroštev. Posredni uporabniki občinskega proračuna, katerih ustanoviteljica je občina, ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje, se v letu 2021 dolgoročno ne smejo zadolževati in ne smejo izdajati poroštev. 5. Prehodne in končne določbe 23. člen (poraba presežka po fiskalnem pravilu) V letu 2021 se presežek občine po Zakonu o fiskalnem pravilu, ki bo ugotovljen z zaključnim računom za leto 2020, porabi za odplačilo glavnic najetih kreditov. 24. člen (začasno financiranje) V obdobju začasnega financiranja Občine Škofja Loka v letu 2022, če bo začasno financiranje potrebno, se uporabljata ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 25. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 4100-1/2020 Datum: 10. 12. 2020 Občina Škofja Loka Tine Radinja, župan Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2414 1132. Odlok o proračunu Občine Škofja Loka za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFOin 76/16 – odl. US), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13 in 55/15 – ZFisP, 13/18 – ZJF-H in 71/17, 83/18 -ZIPRS1819) in 16. ter 92. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin št. 3/16, 35/2016 in 26/2017) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 15. redni seji, dne 10. decembra 2020 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA LETO 2022 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za leto 2022 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Sestava in višina proračuna 2. člen (Sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. S proračunskimi postavkami je opredeljena osnovna struktura proračuna po namenih porabe. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A.BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Proračun 2022 Skupina/Podskupina kontov/Konto I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 24.446.377,39 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 21.923.403,00 70 DAVČNI PRIHODKI 18.707.848,00 700 Davki na dohodek in dobiček 14.453.393,00 703 Davki na premoženje 4.028.955,00 704 Domači davki na blago in storitve 225.500,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 3.215.555,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 2.492.755,00 711 Takse in pristojbine 15.000,00 712 Globe in druge denarne kazni 120.000,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 23.500,00 714 Drugi nedavčni prihodki 564.300,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 205.000,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 205.000,00 73 PREJETE DONACIJE 58.052,50 730 Prejete donacije iz domačih virov 8.600,00 731 Prejete donacije iz tujine 49.452,50 74 TRANSFERNI PRIHODKI 2.259.921,89 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 974.702,00 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 1.285.219,89 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0,00 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 0,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 23.095.491,97 40 TEKOČI ODHODKI 7.198.935,48 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 1.812.377,41 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 282.860,90 402 Izdatki za blago in storitve 4.469.197,17 403 Plačila domačih obresti 118.500,00 409 Rezerve 516.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 8.589.342,94 410 Subvencije 253.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.278.156,92 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 1.003.891,46 413 Drugi tekoči domači transferi 2.054.294,56 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 6.451.613,55 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 6.451.613,55 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 855.600,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 293.500,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 562.100,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 1.350.885,42 Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2415 B.RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/Konto IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 45.000,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 45.000,00 750 Prejeta vračila danih posojil 45.000,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 40.000,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 40.000,00 440 Dana posojila 40.000,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 5.000,00 C.RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/Konto VII. ZADOLŽEVANJE (500) 85.380,00 50 ZADOLŽEVANJE 85.380,00 500 Domače zadolževanje 85.380,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 1.434.979,28 55 ODPLAČILA DOLGA 1.434.979,28 550 Odplačila domačega dolga 1.434.979,28 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 6.286,14 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -1.349.599,28 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) -1.350.885,42 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 0,00 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti institucionalnih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Škofja Loka. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) V proračunskem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke- konta. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki od požarne takse, ki se uporabijo za namene, določene v zakonu, 2. prihodki od komunalnih prispevkov, 3. prihodki lastne dejavnosti ožjih delov občine, ki se uporabijo za financiranje izdatkov krajevnih skupnosti, predvidenih v finančnem načrtu krajevnih skupnosti, 4. prihodki od turistične takse, 5. prihodki od od pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest in koncesijske dajatve za poseke in prodajo lesa, 6. koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se porablja za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire, 7. del presežka na podlagi Zakona o fiskalnem pravilu, ugotovljenega z Zaključnim računom občine za leto 2021, ki bo ostal po odplačilu glavnic dolgov. Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih namenskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračuna. Obveznosti v breme sredstev iz prvega odstavka tega člena se lahko prevzemajo le, če so sredstva že nakazana v proračun, ali pa je izdan sklep ali odločba pristojnega organa in podpisana pogodba o dodelitvi sredstev. O obsegu pobranih in porabljenih namenskih prihodkov se poroča v okviru zaključnega računa proračuna. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. Proračunski uporabnik lahko samostojno razporeja proračunska sredstva znotraj posamezne proračunske postavke, to je med konti. Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nov konto, če je to potrebno zaradi pravilne knjigovodske evidence. Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke in v okviru sredstev posameznega uporabnika. O prerazporeditvah pravic porabe med posameznimi postavkami proračuna, na predlog proračunskega uporabnika, odloča župan, pri čemer skupno povečanje Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2416 ali zmanjšanje posameznega področja porabe ne sme presegati 25 % obsega področja proračunske porabe. V obseg prerazporeditev ne štejejo prerazporeditve, ki so potrebne zaradi pravilne opredelitve odhodka po programski klasifikaciji in prerazporeditve iz splošne proračunske rezervacije. Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o prerazporejenih sredstvih. 6. člen (odpiranje novih proračunskih postavk) Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nova postavka ali nov konto, če pri načrtovanju proračuna teh izdatkov ni bilo mogoče predvideti, a je odprtje nove postavke potrebno zaradi realizacije projektov, financiranih s strani sredstev EU, zaradi izvršitve sodb sodišča ali zaradi drugih utemeljenih razlogov. Novo postavko se lahko odpre le v primeru, če se sredstva na tej postavki lahko zagotovijo s prerazporeditvijo sredstev iz drugih postavk. Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu novo odprtih proračunskih postavkah. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Župan lahko na predlog proračunskega uporabnika spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov ter po potrebi med letom odpre tudi nove projekte v skupni vrednosti do 1.000.000 €. Spremembo posameznega projekta in vključitev novega projekta, ki presega 200.000 € mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Župan lahko na predlog neposrednega uporabnika spremeni načrt razvojnih programov za projekte, ki so sofinancirani iz državnega proračuna oz. z evropskimi sredstvi ne glede na določilo prvega odstavka tega člena. Sprememba po tem odstavku se izvede v primeru potrebne uskladitve načrta razvojnih programov zaradi črpanja državnih oz. evropskih sredstev, ne glede na znesek. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti usklajen z veljavnim proračunom. 8. člen (začasno zadržanje izvrševanja proračuna) Na predlog oddelka za proračun, finance in gospodarstvo župan skladno z zakonom začasno zadrži izvrševanje proračuna, če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna. Sredstva proračuna se prednostno zagotavljajo za namene, ki so določeni z zakoni oziroma občinskimi odloki in še omogočajo minimalni obseg delovanja uporabnikov. Prioriteta v izvajanju investicij je dokončanje začetih investicij, za katere so opredeljena tudi lastna sredstva investitorja oziroma jih sofinancira država. 9. člen (splošna proračunska rezervacija) Med odhodki proračuna je predvidena splošna proračunska rezervacija kot nerazporejeni del proračunskih prejemkov za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. Dodeljena sredstva proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt uporabnika. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije na predlog oddelka za proračun, finance in gospodarstvo odloča župan, o čemer polletno poroča občinskemu svetu. Splošna proračunska rezervacija se v letu 2022 oblikuje v višini 300.000 €. 10. člen (proračunska rezerva) Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče. O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do vključno višine 20.000 € odloča župan na predlog oddelka za proračun, finance in gospodarstvo. Župan o uporabi sredstev proračunske rezerve s pisnimi poročili obvešča občinski svet. V primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega zgoraj navedeni znesek, odloča občinski svet. Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto. Proračunska rezerva se v letu 2022 oblikuje v višini 216.000 €. 11. člen (prevzemanje obveznosti v breme proračuna) Neposredni uporabniki (v nadaljevanju: uporabniki proračuna) proračunskih sredstev smejo prevzemati obveznosti samo za namene in do višine določene v posebnem delu proračuna. Sredstva za plače in prispevke, za preostale prejemke, za plačilo blaga in storitev se praviloma dodeljujejo vsem proračunskim uporabnikom enakomerno med letom kot mesečne akontacije. Pri tem se upošteva zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostno stanje proračuna. Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost proračunskega uporabnika, se mu sorazmerno zmanjša oziroma poveča obseg sredstev. Sredstva za opravljanje nalog na posameznih področjih izvajanja javnih služb se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje, ter programi dela izvajalcev javnih služb in tem proračunom. Drugi prejemniki proračunskih sredstev so fizične ali pravne osebe, ki na podlagi pogodbe, odločbe ali sklepa prejmejo proračunska sredstva. Poraba sredstev in sofinanciranje prejemnikov proračunskih sredstev za posamezno nalogo, ki ni izrecno opredeljena z drugimi predpisi, se opredelita s pogodbo oziroma kriteriji, ki jih določi župan, ali z javnim razpisom. 12. člen (prevzemanje obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) V breme proračuna se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih, če je že odprta postavka v proračunu tekočega leta. Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za investicijske odhodke in investicijske transfere za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj že načrtovane pravice porabe na postavki proračuna za tekoče leto in s tem lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih. Neposredni uporabnik lahko v letu 2022 prevzame obveznosti za namene, za katere so načrtovane pravice porabe v letu 2022 in ki zapadejo v plačilo v letu 2023, v Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2417 višini 80 % obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika, načrtovanih v proračunu za leto 2022. V letu 2022 lahko neposredni uporabnik prevzame obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2024, do višine 40 % obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2022 po podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika. Neposredni uporabnik v breme proračunov prihodnjih let ne sme prevzemati obveznosti brez odložnega pogoja, s katerim se izvajanje pogodbenih obveznosti odloži, dokler za ta namen nima zagotovljenih pravic porabe v posebnem delu proračuna. Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko neposredni uporabnik prevzema obveznosti za: 1. pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov; 2. pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki so potrebni za izvajanje upravnih nalog v občini (tiskovine in drugi javni dokumenti); pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe. 13. člen (plačilni roki v breme občinskega proračuna) Splošni plačilni rok za plačilo dobaviteljem je 30. dan po prejemu e-računa. Plačilni rok začne teči naslednji dan po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo. Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko je po zakonu dela prost dan, oziroma v plačilnem sistemu TARGET ni opredeljen kot plačilni dan, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik oziroma naslednji plačilni dan v sistemu TARGET. 14. člen (določbe, vezane na zakon, ki ureja javna naročila) Neposredni in posredni uporabniki proračuna so dolžni pri porabi proračunskih sredstev za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev upoštevati določila Zakona o javnih naročilih in Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega ter finančnega premoženja občine 15. člen (upravljanje s premoženjem) O pridobitvi in odtujitvi finančnega premoženja Občine Škofja Loka, kadar to ni opredeljeno s proračunom, odloča župan do skupne višine 100.000 €. 16. člen (odpis dolga) Če so izpolnjeni pogoji iz 77. člena Zakona o javnih financah, lahko župan v letu 2022 posameznemu dolžniku na podlagi njegove prošnje odpiše plačilo dolga do višine 1.000 €. V skupni višini lahko župan v letu 2022 odpiše do 20.000 € zapadlih terjatev. 17. člen (kratkoročna zadolžitev proračuna) Župan je pooblaščen, da v primeru neenakomernega pritekanja prejemkov lahko odloči o kratkoročni zadolžitvi proračuna največ do 5 % zadnjega sprejetega proračuna. 18. člen (prosta denarna sredstva) S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, poslovne banke, hranilnice in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložb. Posredni uporabniki morajo na zahtevo oddelka za proračun, finance in gospodarstvo prosta denarna sredstva najprej ponuditi proračunu, če je to potrebno za zagotavljanje likvidnosti oziroma za izvrševanje občinskega proračuna. 19. člen (poročanje) Organi in uporabniki ter drugi prejemniki proračunskih sredstev občinskega proračuna so dolžni pristojnim organom občinske uprave predložiti program dela in finančni načrt za leto 2022, ki je usklajen s proračunom, v 30 dneh po sprejemu proračuna. Prav tako so dolžni posredovati poročila o realizaciji programov in o porabi sredstev po namenih za preteklo leto, po predpisih in metodologiji ekonomske klasifikacije javnofinančnih tokov. Uporabniki so dolžni predložiti podatke za analizo poslovanja, ki jih zahteva župan, oddelek za proračun, finance in gospodarstvo ali nadzorni odbor. Pravne osebe, v katerih ima občina najmanj 15-odstotni delež v kapitalu, morajo v 180 dneh po koncu poslovnega leta, vendar najmanj 30 dni pred objavo sklica seje skupščine, predložiti oddelku za proračun, finance in gospodarstvo gradivo za sejo skupščine in vsa revizijska poročila ter poročila nadzornih organov za preteklo poslovno leto, če jih gradivo za sejo skupščine ne vsebuje. 20. člen (pristojnosti predstojnika neposrednega in posrednega uporabnika) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, ki skrbi, da se med letom prejemki razporejajo skladno z njihovim pritekanjem enakomerno vsem proračunskim porabnikom. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je za zakonitost izvrševanja finančnega načrta krajevne skupnosti odgovoren predsednik sveta posamezne krajevne skupnosti. Za zakonita in namenska izplačila in uporabo sredstev iz proračuna so odgovorni skrbniki postavk, ki so določeni na podlagi sklepa župana in odredbodajalci po pooblastilu župana. Za zakonito in namensko uporabo proračunskih sredstev, ki so posrednemu proračunskemu uporabniku razporejena iz proračuna občine, sta odgovorna direktor posednega uporabnika oziroma predstojnik. 21. člen (krajevne skupnosti) Krajevna skupnost lahko, brez predhodnega soglasja župana, sklepa pravne posle, ki se nanašajo na redno poslovanje krajevne skupnosti, pod pogojem, da vrednost pravnega posla ne presega 500 € in da je odhodek predhodno predviden v finančnem načrtu krajevne skupnosti. Predsednik sveta krajevne skupnosti oziroma odredbodajalec krajevne skupnosti odloča o prerazporeditvah pravic porabe med posameznimi postavkami v finančnem načrtu krajevne skupnosti v okviru omejitev iz 3. odstavka 5. člena tega odloka. Sredstva, ki so namenjena investicijam oz. projektom, ni možno prerazporejati na proračunske postavke delovanja ožjih delov občin. Predsednik sveta krajevne skupnosti lahko spreminja Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2418 vrednost projektov v finančnem načrtu krajevne skupnosti, ki so vključeni v Načrt razvojnih programov, do 20 % izhodiščne vrednosti projekta. 22. člen (dolgoročno zadolževanje in poroštva) Zadolževanje občine je možno na način in v skladu z določbami zakona, ki ureja javne finance ter v okvirih, ki so določeni v splošnem delu proračuna. Občina za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, v letu 2022 ne bo izdajala poroštev. Posredni uporabniki občinskega proračuna, katerih ustanoviteljica je občina, ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje, se v letu 2022 dolgoročno ne smejo zadolževati in ne smejo izdajati poroštev. 5. Prehodne in končne določbe 23. člen (poraba presežka po fiskalnem pravilu) V letu 2022 se presežek občine po Zakonu o fiskalnem pravilu, ki bo ugotovljen z zaključnim računom za leto 2021, porabi za odplačilo glavnic najetih kreditov. 24. člen (začasno financiranje) V obdobju začasnega financiranja Občine Škofja Loka v letu 2023, če bo začasno financiranje potrebno, se uporabljata ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 25. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 4100-1/2020 Datum. 10. 12. 2020 Občina Škofja Loka Tine Radinja, župan 1133. Pravilnik o postopku izvedbe javnega razpisa s področja družbenih dejavnosti v Občini Škofja Loka Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20 – ZIUZEOP-A) in Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/16 - uradno prečiščeno besedilo, 35/16 in 26/17) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 15. redni seji dne 10.decembra 2020 sprejel PRAVILNIK O POSTOPKU IZVEDBE JAVNEGA RAZPISA S PODROČJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBČINI ŠKOFJA LOKA 1. Splošne določbe 1. člen (vsebina in uporaba pravilnika) (1) Ta pravilnik podrobneje ureja:  način izvedbe postopka izbire programov in projektov (v nadaljevanju: program), ki se na področjih kulture, socialnega varstva, humanitarne dejavnosti, zdravja, raziskovalne dejavnosti, mladine, starejših, organiziranja dogodkov in drugih področjih družbene dejavnosti v interesu Občine Škofja Loka (v nadaljevanju: Občina) sofinancirajo na podlagi javnega razpisa ali javnega poziva (v nadaljevanju: razpis),  sklepanje pogodbe o sofinanciranju programa (v nadaljnjem besedilu: pogodba) in  način izvajanja nadzora nad izvedbo pogodbe iz prejšnje alineje. (2) Ta pravilnik se uporablja za vse razpise s področja družbenih dejavnosti Občine, z izjemo področja športa, ki ga ureja poseben odlok, s kateri so urejeni postopek, pogoje in merila za sofinanciranje letnega programa športa. Za vprašanja, ki niso urejena z omenjenim odlokom, se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika. (3) Če postopek razpisa za določeno področje ureja zakon ali drug pravni akt na podlagi zakona, se ta pravilnik smiselno uporablja za vprašanja, ki v tem zakonu ali drugem pravnem aktu niso urejena. (4) Za vsa ostala vprašanja postopka, ki niso določena v tem pravilniku, se smiselno uporabljajo področni predpisi in določbe zakona, ki ureja upravni postopek. 2. člen (cilji in načela postopka) (1) Cilji in načela izvajanja javnih razpisov na področjih družbenih dejavnosti so:  zagotavljanje potrebnih pogojev za dejavnosti, ki niso izvajane v okviru javnih služb, a ustrezajo kriterijem ugotavljanja javnega interesa in omogočajo dodatne dejavnosti,  javna dostopnost do proračunskih sredstev,  kakovost dejavnosti, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev,  javna dostopnost do dejavnosti, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev,  spodbujanje dejavnosti na področjih družbenih zadev,  preprečevanje dvojnega sofinanciranja iste dejavnosti,  podpora dejavnostim, ki jim ni moč pripisati pretežne komercialne naravnanosti. (2) Tem ciljem in načelom so podrejena merila za posamezno razpisano področje, ki jih potrdi strokovna komisija iz 8. člena tega pravilnika. 3. člen (višina sredstev) Višina sredstev za sofinanciranje programov s področja družbenih dejavnosti se določi s proračunom Občine za posamezno leto. 2. Pristojnosti pri vodenju razpisnega postopka 4. člen (vodenje in izvedba razpisnega postopka) Naloge vodenja postopka javnega razpisa opravlja občinska uprava, posamezne naloge v postopku pa opravljata tehnična komisija in strokovna komisija (v nadaljevanju: razpisna komisija). 5. člen (naloge tehnične komisije) Naloge tehnične komisije so predvsem:  ugotavljanje formalne popolnosti vlog, tj. pravočasnosti in popolnosti vloge ter upravičenosti Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2419 prijaviteljev,  priprava seznama pomanjkljivosti vlog, na podlagi katerega se pošljejo zahteve za dopolnitev,  pošiljanje zahtev za dopolnitev formalno nepopolnih vlog, če jo v posameznem postopku za to pooblasti občinska uprava,  pregled tehnične upravičenosti, na primer izpolnjevanja obveznosti do Občine in drugih administrativnih obveznosti ter pogojev, ki jih glede na razpisno besedilo mora izpolnjevati prijavitelj. 6. člen (naloge strokovne komisije) Naloge strokovne komisije so:  potrditev pogojev in meril za določeno razpisno področje na poziv pristojnega javnega uslužbenca še pred izvedbo javnega razpisa,  ocenjevanje vseh pravočasnih in popolnih vlog upravičenih prijaviteljev,  priprava poročila o ocenjevanju in predloga za sofinanciranje. 7. člen (imenovanje in mandat tehnične komisije) (1) Tehnično komisijo, ki šteje od tri do pet članov, imenuje župan med uslužbenci občinske uprave, in sicer za obdobje do štirih let. (2) Po izteku mandata so lahko člani v tehnično komisijo ponovno imenovani. 8. člen (imenovanje in mandat strokovnih komisij) (1) Za vsak javni razpis se imenuje strokovna komisija, ki šteje od 3 do 7 članov. Ista strokovna komisija lahko naloge opravlja pri več javnih razpisih, če se tako opredeli v sklepu o imenovanju oziroma začetku postopka. (2) Predsednika in člane strokovne komisije s sklepom imenuje župan med uslužbenci občinske uprave ter strokovnjaki z ustreznih področij. Dolžina trajanja mandata posamezne strokovne komisije se določi v sklepu, ne sme pa biti daljša od štirih let. (3) Če javni razpis vključuje več vsebinskih področij, se število članov posamezne komisije določi tako, da se zagotovi zastopanost strokovnjakov različnih področij, ki so razpisana. (4) Občina lahko člane strokovne komisije izbere na podlagi javnega poziva, s katerim strokovne institucije in nevladne organizacije, ki delujejo na področju, na katerega sodi posamezen javni razpis, ter uporabniki in splošna javnost predlagajo kandidate za člane strokovne komisije. Pravila postopka izbora se določijo v pozivu. (5) Pri imenovanju članov strokovne komisije je Občina samostojna, končno odločitev o imenovanju članov strokovne komisije sprejme župan. 9. člen (Razrešitev članov razpisnih komisij) (1) Župan lahko člana komisije razreši pred iztekom mandata, če:  se član ne udeležuje sej komisije,  ne izvaja svojih nalog,  pri svojem delu ravna v nasprotju s predpisi in sklepom o imenovanju,  svojih nalog ne opravlja strokovno oziroma jih ne opravlja v dogovorjenih rokih,  je član prekršil načeli zaupnosti in tajnosti podatkov. (2) V primeru razrešitve člana komisije župan imenuje nadomestnega člana komisije. 10. člen (Nadomeščanje članov razpisne komisije) Župan za primer odsotnosti člana komisije ali za primer izločitve člana zaradi navzkrižja interesov imenuje enega ali več nadomestnih članov komisije. 11. člen (Pravila o nepristranskosti) (1) V postopku izvedbe javnega razpisa se zagotavlja nepristranskost vseh oseb, ki na kakršenkoli način sodelujejo v razpisnem postopku. (2) Nepristranskost oseb iz prvega odstavka pomeni: 1. da oseba ni poslovno ali osebno zainteresirana za pridobitev javnih sredstev, ki so predmet obravnave komisije, in sicer bodisi kot prijavitelj, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec ali druga odgovorna oseba prijavitelja oziroma kot soizvajalec ali podizvajalec programa; 2. da oseba s prijaviteljem ali z zakonitim zastopnikom ali s pooblaščencem prijavitelja ni v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali v zakonski zvezi ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza prenehala, ali če z njim živi ali je živela v izven zakonski skupnosti; 3. da osebe ali njihovi družinski člani niso člani organov upravljanja ali poslovodenja prijavitelja ali z njim povezane organizacije. (3) Za povezane organizacije iz tretje točke prejšnjega odstavka se štejejo organizacije, ki so med seboj upravljavsko, kapitalsko ali drugače povezane tako, da zaradi teh povezav skupaj oblikujejo poslovno politiko oziroma poslujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev, oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o sofinanciranju in poslovanju. Za povezane organizacije štejejo tudi organizacije, ki jih zastopa ista oseba. (4) Pred začetkom opravljanja nalog v zvezi z izvedbo posameznega javnega razpisa mora vsak član razpisne komisije podpisati izjavo o nepristranskosti in zaupnosti. (5) Če član razpisne komisije kadarkoli med svojim delom ugotovi, da se nahaja v navzkrižju interesov, mora o tem takoj seznaniti ostale člane komisije in se izločiti iz obravnavanja prijave, na katero se nasprotje interesov nanaša. (6) Če se član razpisne komisije ne izloči sam, lahko o izločitvi odloči tudi župan. 3. Izvedba razpisa 12. člen (potek postopka) Razpisi se izvajajo v teh fazah: 1. Uvedba postopka:  sklep o začetku postopka,  objava razpisa. 2. Priprava vlog za obravnavo:  odpiranje vlog,prispelih na razpis,  pošiljanje poziva za dopolnitev nepopolne vloge, prispele na razpis,  izdaja sklepa o zavrženju nepravočasne vloge, vloge, ki je ni vložila upravičena oseba oz. je prijavitelji niso pravočasno dopolnili. 3. Ocenjevanje vlog:  ocenjevanje vlog,  poročilo in  predlog sofinanciranja. 4. Izbor programov, posredovanje predhodnega obvestila prijavitelju in izdaja odločb. 5. Sklepanje pogodb. Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2420 3.1. Uvedba postopka 13. člen (sklep o začetku postopka) (1) Župan sprejme sklep o začetku postopka razpisa, s katerim določi predmet sofinanciranja, predviden obseg javnih sredstev ter cilje, ki se jih da doseči z razpisom. (2) V sklepu o začetku postopka župan določi tudi strokovno komisijo, ki opravlja naloge strokovne komisije v tem postopku. Če za določeno področje še ni določena strokovna komisija, jo župan določi v sklepu o začetku postopka. 14. člen (objava razpisa) (1) Razpis se v celoti z vso razpisno dokumentacijo objavi na spletnih straneh Občine. (2) V času razpisa mora biti dokumentacija razpisa dosegljiva vsem zainteresiranim na sedežu Občine. 15. člen (sestavine razpisa) (1) Razpis mora vsebovati:  ime oziroma naziv in sedež Občine;  navedbo, da gre za razpis za izbiro programov, pri katerem bodo v okviru sredstev, ki so na razpolago za posamezen razpis, sofinancirani tisti programi, ki bodo v postopku izbire ovrednoteni višje/presegli prag za sofinanciranje/ustrezali razpisnim pogojem,  pravno podlago za izvedbo javnega razpisa  področja programov, ki so predmet javnega razpisa,  osnovne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji,  navedbo meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo osnovne pogoje, izberejo prejemniki sredstev,  obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva,  okvirno vrednost razpoložljivih sredstev, namenjenih za predmet javnega razpisa,  minimalne pogoje za dodelitev sofinanciranja,  način določanja višine sofinanciranja posameznega programa,  rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev,  rok, v katerem bodo potencialni prejemniki obveščeni o izidu javnega razpisa,  način pošiljanja in vsebino vlog,  datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev,  navedbo javnih uslužbencev, pristojnih za posredovanje informacij v zvezi z razpisom,  informacijo o razpisni dokumentaciji, ki je prijaviteljem na razpolago,  navedbo o tem, kdo s sklepom odloči o dodelitvi sredstev in kdo o pritožbi zoper ta sklep. (2) Razpisna dokumentacija mora med drugim vsebovati:  obrazce za predložitev podatkov o programu,  navedbo vseh dokumentov, ki jih mora prijavitelj predložiti za dokazilo,da izpolnjuje pogoje in da je upravičen do sredstev,  vzorec pogodbe, ki se bo sklepala z izbranimi prijavitelji. (3) Poleg navedenih podatkov iz prejšnjega odstavka se lahko objavijo tudi drugi podatki, če so potrebni glede na vrsto predmeta javnega razpisa. 16. člen (objava razpisa pred sprejetjem proračuna) (1) Če proračun ni sprejet pravočasno, lahko Občina objavi razpis tudi pred sprejetjem proračuna. (2) V tem primeru se postopek izbora izvede v skladu s tem pravilnikom, pri čemer v odločbi o izboru ni navedena le končna višina sofinanciranja. (3) Višina sofinanciranja se določi v posebnem sklepu, ki se sprejme po sprejetju proračuna. 3.2. Priprava vlog za obravnavo 17. člen (odpiranje vlog, prispelih na razpis) (1) Vloge, prispele na javni razpis, odpre tehnična komisija. Komisija sestavi zapisnik, v katerega vpiše:  naslov, prostor in čas odpiranja vlog,  imena navzočih članov tehnične komisije,  ugotovitve o prepoznih in nepopolnih vlogah ter vlogah, ki jih niso vložile upravičene osebe,  seznam vlog, ki ustrezajo pogojem razpisa,  seznam vlog, ki so pozvane na dopolnitev. (2) Tehnična komisija vloge odpre praviloma v petih delovnih dneh po preteku roka za oddajo vlog. 18. člen (poziv k dopolnitvi) (1) Na podlagi ugotovitev zapisnika pristojni javni uslužbenec prijavitelje pozove k dopolnitvi vloge. (2) Poziv na dopolnitev mora vsebovati rok za dopolnitev vloge, ki ne sme biti krajši od petih dni. 19. člen (sklep o zavrženju) (1) Na podlagi ugotovitev zapisnika o odpiranju vlog občinska uprava izda sklep o zavrženju vlog, ki so bile prepozne, niso bile dopolnjene v roku ali so jih vložile neupravičene osebe. (2) Zoper sklep o zavrženju lahko prijavitelj v roku 15 dni po prejemu sklepa vloži pritožbo, o kateri odloča župan. Zoper županovo odločbo ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor pred pristojnim sodiščem. (3) Vloga, prispela na razpis, je pravočasna, če je prispela v roku, določenem v besedilu razpisa. (4) Vloga je popolna, če vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih določa besedilo razpisa. Vloga se šteje za popolno tudi v primeru, če se je prijavitelj prijavil na več sklopov ali področij istega razpisa in je samo eni od vlog priložil vse obvezne sestavine. (5) Upravičena oseba je tista oseba, katere vloga izpolnjuje pogoje, določene v besedilu razpisa. Izpolnjevanje pogojev se ugotavlja na osnovi obveznih dokazil in vloge prijavitelja. 3.3. Ocenjevanje vlog 20. člen (ocenjevanje vlog) Ocenjevanje vseh pravočasnih in popolnih vlog upravičenih oseb izvede pristojna strokovna komisija, ki ovrednoti programe glede na v razpisu objavljena merila. O tem pripravi poročilo in predlog sofinanciranja. 21. člen (poročilo in predlog sofinanciranja) (1) Poročilo in predlog sofinanciranja vključuje: obrazložitev vsebinskih razlogov za predlagano odobritev ali zavrnitev posameznega programa, dosežene točke in predlog strokovne komisije o višini sofinanciranja programa. (2) Predlog lahko vključuje tudi po prednostnem redu razvrščeno rezervno listo programov, ki lahko postanejo predmet sofinanciranja v primeru sprostitve ali povečanja proračunskih sredstev, oziroma rezervno listo, s katero Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2421 se lahko povečuje obseg sofinanciranja že odobrenih programov. 3.4. Obveščanje strank o rezultatih razpisa 22. člen (predhodno obvestilo) Občina lahko pred sprejetjem končne odločitve pisno obvesti stranko o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, ter predlogu strokovne komisije. Obvestilu se določi rok, do katerega ima stranka možnost, da se izjavi o navedbah v obvestilu. Obvestilo se lahko sporoči tudi v elektronski obliki na elektronski naslov, ki je naveden v vlogi. Občina si v obvestilu pridrži pravico do spremembe odločitve v končni odločbi. 3.5. Odločba 23. člen (izdaja odločbe) (1) Pristojni organ izda odločbo o sofinanciranju programov. (2) Odločba se izda v roku, ki ga določa javni razpis, in najpozneje v dveh mesecih od datuma odpiranja vlog. (3) Odločba lahko vključuje tudi po prednostnem redu razvrščeno rezervno listo programov, ki lahko postanejo predmet sofinanciranja v primeru sprostitve ali povečanja proračunskih sredstev, oziroma rezervno listo, s katero se lahko povečuje obseg sofinanciranja že odobrenih programov. (4) Zoper odločbo se lahko v roku 15 dni po prejemu odločbe vloži pritožbo, o kateri odloča župan. Zoper županovo odločbo ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor pred pristojnim sodiščem. 3.6. Sklepanje pogodb 24. člen (vsebina pogodbe) (1) Pogodba mora vsebovati te sestavine oziroma elemente:  pogodbene stranke (naziv, naslov, davčna številka, številka računa, zastopnik),  predmet pogodbe, ki opredeljuje naziv in vsebino programa, obseg, čas realizacije, celotno vrednost in višino sofinanciranja programa,  trajanje pogodbe,  rok, do katerega lahko izvajalec črpa finančna sredstva,  navedbo elementov zahtevka za izplačilo,  navedbo skrbnikov pogodbe za vsako stranko,  pravico sprememb večletnih pogodb,  obveznost navajanja Občine kot financerja,  obveznost poročanja Občini,  način nadzora nad zakonito in namensko porabo sredstev,  določilo o sankcijah, če izvajalec nenamensko porabi dodeljena sredstva ali ne izpolni predmeta pogodbe,  določilo, da mora izvajalec Občino sproti obveščati o spremembah, ki lahko vplivajo na izpolnitev pogodbenih obveznosti,  navedbo skrbnika pogodbe,  datum podpisa in podpis. (2) Glede na posebnosti predmeta pogodbe lahko pogodba vsebuje tudi dodatne sestavine. Pristojni javni uslužbenci so praviloma tudi skrbniki pogodb na strani Občine. 25. člen (sklenitev pogodbe) (1) Občina pošlje prijavitelju pogodbo in ga pozove k podpisu. (2) Občina sklene z izbranim prijaviteljem (v nadaljevanju: izvajalcem) pogodbo, s katero se uredijo vsa medsebojna razmerja v zvezi z zagotavljanjem sredstev za sofinanciranje predmeta pogodbe in njegovo izvedbo. (3) Izvajalec vrne podpisano pogodbo v roku, določenem v pozivu k podpisu pogodbe, sicer se šteje, da je odstopil od zahteve za sofinanciranje. Rok za podpis pogodbe se lahko podaljša, če izvajalec pisno sporoči objektivne razloge za podaljšanje roka. (4) Če je vsebina razpisa taka, da so dokazila o poteku in rezultatih programa predvidena že kot sestavina vloge, sklenitev pogodbe ni potrebna. V tem primeru se bistvene sestavine pogodbe iz prejšnjega člena smiselno opredelijo že v odločbi iz 23. člena tega pravilnika. 26. člen (večletne pogodbe) (1) Pri sklepanju pogodb o večletnem sofinanciranju programov se pogodbene obveznosti določajo na letni ravni, in sicer na način, da se v osnovni pogodbi natančno opredeli vsebino in obseg programa za tekoče leto, za naslednje ali naslednja leta pa le okvirno. Vsebina in obseg programa se za vsako naslednje leto opredelita v dodatku k osnovni pogodbi, sklenjenemu na podlagi poziva izvajalcem za predložitev predloga programa za naslednje leto, predloga strokovne komisije in odločitve Občine. (2) Kadar sta vsebina in obseg večletnega programa opredeljena skladno z vsemi določili prejšnjega člena za vsako leto posebej, tedaj vmesni postopek poziva ni potreben in tudi ni treba sklepati dodatka k pogodbi. 27. člen (spremljanje pogodb) Skrbniki pogodb so odgovorni za spremljanje izpolnjevanja pogodbenih obveznosti izvajalcev programov, ki so prejeli javna sredstva, in namensko uporabo sredstev. 28. člen (spremenjene okoliščine) Izvajalec je dolžan obvestiti Občino o spremembi okoliščin, ki utegnejo vplivati na izpolnitev njegovih pogodbenih obveznosti v pogodbeno določenem roku po nastanku spremembe oziroma, ko je za spremembo izvedel. 29. člen (poročanje) (1) Izvajalec je dolžan Občini po pozivu in navodilih pristojnega javnega uslužbenca predložiti poročila o poteku in rezultatih izvedbe predmeta pogodbe, skladno z roki, določenimi v pogodbi. (2) V primeru dvoma lahko skrbnik pogodbe zahteva dodatna pojasnila oziroma dokazila, ki so povezana s predmetom pogodbe. 4. Prehodna in končna določba 30. člen (zamik uporabe) Ne glede na drugi odstavek 1. člena tega pravilnika se za javni razpis za sofinanciranje nadarjenih mladih glasbenikov in plesalcev – Jobstov sklad do 1. januarja 2022 uporablja Pravilnik o sofinanciranju nadarjenih Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2422 mladih glasbenikov in plesalcev – Jobstov sklad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 31/2018). 31. člen (veljavnost pravilnika) (1) Ta pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, veljati pa začne 1. januarja 2021. (2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o sofinanciranju socialnih, invalidskih in humanitarnih dejavnosti (Uradni list Republike Slovenije, št. 8/2012) in Merila za kategorizacijo in financiranje kulturnih programov in projektov v občini Škofja Loka, ki jih je Občinski svet Občine Škofja Loka sprejel na 22. redni seji 21. maja 2009. (3) Z 1. januarjem 2022 preneha veljati Pravilnik o sofinanciranju nadarjenih mladih glasbenikov in plesalcev – Jobstov sklad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 31/2018). Številka: 600-1/2020 Datum: 10. 12. 2020 Občina Škofja Loka Tine Radinja, župan 1134. Sklep o spremembi Sklepa o cenah posebnih storitev za odvajanje in čiščenje odpadne vode v Občini Škofja Loka Na podlagi 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN, 57/11 - ORZGJS40) in 16. in 100. člena Statuta Občine Škofja Loka uradno prečiščeno besedilo – UPB-2 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016, 35/2016 in 26/2017) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 15. redni seji dne 10.12.2020 sprejel SKLEP O SPREMEMBI SKLEPA O CENAH POSEBNIH STORITEV ZA ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V OBČINI ŠKOFJA LOKA 1. člen S tem Sklepom se spreminja cena za čiščenje odpadne vode industrijskih uporabnikov iz Sklepa o cenah posebnih storitev za odvajanje in čiščenje odpadne vode v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 19/15, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/2016, 19/2017, 57/2017 in 56/2019). 2. člen 3. člen sklepa iz prejšnjega člena se v celoti nadomesti z besedilom: »3. člen Cena za čiščenje odpadne vode industrijskih uporabnikov je sestavljena iz: 1. omrežnine, ki je enaka omrežnini za storitve javne službe »odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode« v delu, ki se nanaša na čiščenje odpadne vode in 2. cene storitve čiščenja odpadne vode industrijskih uporabnikov, ki znaša 0,7071 EUR/m3 povečane za faktor obremenitve.« 3. člen Ta Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Ta Sklep začne veljati in se uporabljati 1. 1. 2021. Številka: 354-32/2020 Datum: 10. 12. 2020 Občina Škofja Loka Tine Radinja, župan 1135. Sklep o cenah storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in posebnih storitev v Občini Škofja Loka Na podlagi 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN, 57/11 - ORZGJS40) in 16. in 100. člena Statuta Občine Škofja Loka uradno prečiščeno besedilo – UPB-2 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016, 35/2016 in 26/2017) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 15. redni seji dne 10.12.2020 sprejel SKLEP O CENAH STORITEV ZBIRANJA DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV IN POSEBNIH STORITEV V OBČINI ŠKOFJA LOKA 1. člen S tem sklepom se določijo cene storitev obvezne gospodarske javne službe zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov (poglavje A) in posebnih storitev (poglavje B) v Občini Škofja Loka. A. Cene storitev zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov 2. člen Cene storitev za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov so za: a) zbiranje komunalnih odpadkov sestavljene iz  cene javne infrastrukture, ki znaša 0,0021 EUR/kg in  cene storitve, ki znaša 0,1621 EUR/kg; b) zbiranje bioloških odpadkov sestavljene iz:  cene javne infrastrukture, ki znaša 0,0000 EUR/kg in  cene storitve, ki znaša 0,2182 EUR/kg. B. Cene posebnih storitev za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov 2. člen Za zaključene pošiljke odpadkov, se za pokrivanje stroška javne infrastrukture in za storitve tehtanja, evidentiranja in nalaganja na prekladališču Draga za potrebe prevoza na večje razdalje, uporabljajo naslednje cene:  javna infrastruktura (prekladalna rampa): 0,0025 EUR/kg in  tehtanje, evidentiranje in nalaganje odpadkov: 0,0132 EUR/kg. 3. člen Uporabniku objekta za občasno bivanje, se storitve zaračuna v višini 33 %. Št. 69/18.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2423 4. člen Pri uporabi tipiziranih vreč za zbiranje odpadne embalaže in MKO namesto zabojnika, se za obračun uporablja cena tistega zabojnika in frekvenca praznjenja, ki jo vreče nadomeščajo, z upoštevanjem dejanskega skupnega volumna vreč na leto. Za eventualno uporabo vmesnih volumnov vreč in zabojnikov, se za obračun upošteva cena najbližjega volumna iz tega Sklepa. Količina je v tem primeru količnik med dejanskim volumnom opreme in volumnom iz tega Sklepa. 5. člen V cenah tega Sklepa davek na dodano vrednost ni vključen. 6. člen Z dnem uveljavitve tega Sklepa preneha veljati Sklep o cenah storitev obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov in posebnih storitev v Občini Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2019). 7. člen Ta Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Ta Sklep začne veljati in se uporabljati 1. 1. 2021. Številka: 354-43/2020 Datum: 10. 12. 2020 Občina Škofja Loka Tine Radinja, župan 1136. Sklep o cenah storitev oskrbe s pitno vodo v Občini Škofja Loka Na podlagi 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN, 57/11 - ORZGJS40) in 16. in 100. člena Statuta Občine Škofja Loka uradno prečiščeno besedilo – UPB-2 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016, 35/2016 in 26/2017) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 15. redni seji dne 10.12.2020 sprejel SKLEP O CENAH STORITEV OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI ŠKOFJA LOKA 1. člen S tem Sklepom se določijo cene storitev obvezne gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo v Občini Škofja Loka. 2. člen Cena storitve javne službe oskrba s pitno vodo je sestavljena iz: 1. vodarine, ki znaša 0,4639 EUR/m3 in 2. omrežnine, ki predstavlja strošek javne infrastrukture in se obračunava v EUR/mesec glede na velikost obračunskega vodomera, skladno z naslednjo preglednico in znaša: Storitev Enota Faktor Cena v EUR Omrežnina/premer vodomera DN≤20 kom/mesec 1 4,7247 20