PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» ovcu pn Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. «VROČE POLETJE» ZA RUMORJEVO VLADNO KOALICIJO v Čedalje ostrejše polemike med strankami leve sredine v Žolčen odgovor socialdemokrata Cariglie socialistu Mariottiju, ki je kritiziral vlado in KD - Polemičen poseg demokristjana Piccoiija Vittorelli v umirjenem tonu potrdil stališče PSI RIM, 3. — Rumorjevo levosredinsko vlado čaka «vroče poletje», pa ne iz zgolj vremenskih razlogov. Parlament bo v prihodnjih dneh Prizorišče ostrih bojev za spremembo in izboljšanje vladnih davčnih 'n konjunkturnih ukrepov, medtem ko se notranji odnosi v koalicij vsak dan slabšajo. Socialisti so jasno izrazili svoje nezadovoljstvo faradi neodločnosti vladne akcije in zaradi omahovanja demokristja-nov pri uresničevanju reform. Še včeraj je predsednik socialističnih Poslancev Mariotti jasno povedal, da se mora KD obnoviti, kajti dru-Sače ne bo mogoče nadaljevati sodelovanja in bo ostala samo alternativa sklicanja predčasnih volitev. Na to izjavo je danes žolčno reagiral predsednik socialdemokratskih poslancev Cariglia (čeprav je “ha polemika naperjena proti demokristjanom), ki je obtožil socialiste, da hočejo obnoviti «ljudsko fronto» s KPI. Po njegovem hima smisla čakati do oktobra, če le vnamerava strmoglaviti vlado. Grožnja z ljudsko fronto — je dejal Cariglia — je «nepremišljeno dejanje, razkosanje države in nevarna pustolovščina». . Socialdemokratski predstavnik se Je vprašal, «ali ima smisel ohra-J)1" Pri življenju tako težavno in kontradiktorno koalicijo, v kateri skuša KD samo pridobiti na času saradi svojih notranjih problemov, oiedtem ko komunisti s posredova-Pjern socialistov dvigujejo vsak dan ceno v odnosu do večine, ki ?°ce biti večina». Cariglia se je Izrekel proti stalnim posvetova-diem z opozicijo, češ da demokracija temelji na avtonomiji politič-dlh linij večine in opozicij^ Tudi nekateri drugi socialdemokratski predstavniki so dali danes čredno polemične izjave proti PSI “l Proti Rumorjevim posvetova-g komunistično opozicijo, jnedtem ko se nihče iz socialdemokratskih vrst ni obregnil ob dej-s '/°. da se je ministrski predsed-posvetoval tudi z Almirante-Oevimi misovci. Tako je Amadei, Podtajnik za finance in član vodstva PSDI, dejal, da «je nemogoče nadaljevati po tej poti» in da njegova stranka ne pristaja na “talna posvetovanja vlade s KPI. Amadei je tudi omenil možnost frontalnega spopada (o kateri je včeraj govoril tudi Mariotti), v ka-terem bi KPI in PSI nastopili Združeno ter dejal, da v tem pri-•neru socialdemokrati prav gotovo ; nodo stali na strani komunistov m socialistov (o čemer pa ni prav drnce dvomil). Za demokristjane je na Mariot-djeve izjave reagiral predsednik Poslanske skupine Piccoli, ki je sicer poudaril, da so polemike škodljive in da položaj terja solidarnost med koalicijskimi silami, po drugi strani pa ni bil nič manj oolemičen do socialistov. Med drugim je «povabil» socialiste, naj se raje ukvarjajo predvsem s hudimi kontradikcijami, ki naj bi o- *itno obstajale v PSI. Prav tako ie zavrnil obtožbo, po kateri naj bi bila KD reakcionarna in nesposobna jasnih izbir, češ da gre za «otročjo» obtožbo tudi glede na dejstvo, da je PSI v zadnjih desetih letih sodelovala s KD. Piccoli pa je po drugi strani polemiziral tudi s Cariglio, češ da je s svojim žolčnim stališčem še bolj zaostril probleme in ustvaril neupravičen alarm. Piccoli je tudi zagovarjal načelo posvetovanj z opozicijskimi silami, saj je vlada uradno osvojila to načelo med zad -njo razpravo o zaupnici v parlamentu.,. Taka posvotu-uanja P0 so še noi) potreona, ko vlada zahte-v va od državljanov tako težke žrtve. Na protisocialistične polemike pa je posredno odgovoril član vodstva PSI Vittorelli, ki je pojasnil, da socialisti ne želijo vladne krize, niti ne zamenjave predsednika vlade, niti ne strmoglavljenje levosredinske formule, še manj pa predčasnih volitev. Toda vse te posledice bi bile neizbežne, ko si ne bi vsi prizadevali za premostitev sedanjih nedvomnih vzrokov nesoglasij. «Socialisti se zavedajo, kako hude posledice bi imelo uresničenje teh alternativ, vendar pa se ne moreio odreči svojim programskim ciiiem v vladi in v večini, ki prepogostem a ne storita, kar bi morali, ali pa to storita pozno in slabo.» Ce bi socialisti zares hoteli povzročiti vladno krizo, je nadaljeval Vittorelli, bi to storili takoj po zasedanju vsedržavnega sveta KD, ne bi se pa pridružili težavni nalog«, da oi zahtevali od parlamenta odobritev emergenčnih vladnih ukrepov- Rumor sprejel Colomba RIM, 3. — Ministrski predsednik Rumor je sprejel danes v palači Chigi zakladnega ministra Colomba, s katerim se je pogovoril o raznih problemih na dnevnem redu in o poteku parlamentarne razprave o vladnih davčnih in konjunkturnih ukrepih. Po srečanju z Rumorjem so časnikarji vprašali Colomba, ali je res, da vlada pripravlja racioniranje plinskega olja. Minister je odgovoril, da bo treba preštudirati sistem za varčevanje s plinskim oljem, da pa doslej ni bilo še nobenega dokončnega sklepa. V okviru svojega obiska v Lizboni se je generalni tajnik OZN Kurt Waldheim srečal s portugalskim zunanjim ministrom Soaresom. Ob koncu pogovorov je Waldheim dejal, da bo portugalska vlada v kratkem objavila zelo pomembno sporočilo, po vsej verjetnosti v zvezi s procesom dekolonizacije miiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii,,,|,l,,,l,mil|lllll|tnllimilllllllllllin,l,,|||l|||l|||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiil|||l|,|,||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii MIDIEM K» SE KARAMANIISOVA VLADA PlilfKAVLJA NA DRUGO FAZO ŽENEVSKE KONFEMiNCE Grška javnost z zadovoljstvom pozdravila odstop šola varnostne službe Joanidosa 1 Po čistki v vrstah policije, so sedaj na vrsti ravnatelji bank in finančnih ustanov - Vlada se bo v kratkem spopadla s hudo inflacijo in draginjo ATENE, 3. — Ciprsko vprašanje in bodoča faza ženevske mirovne konference, ki se bo začela 8. avgusta sta bila danes na dnevnem redu seje nove grške vlade, na kateri so bili navzoči, poleg ministrov, tudi poveljniki treh rodov vojske. Pred zasedanjem ženevske konference je vlada i-menovala veleposlanika Deme-triosa Bicosa, ki je že bil grški zastopnik v ZDA, za podtajnika za zunanje zadeve. Novi podtajnik, ki je že prisegel, bo pomagal ministru Mavrosu, ki se na zadnjih pogajanjih s Turčijo in Veliko Britanijo ni kdove kako izkazal. V prihodnjih dneh bo prispel v Atene začasni ciprski predsednik Klerides, ki se bo posvetoval z novo Karamanlisovo vlado. Klerides bo zastopal grško-cipr-sko skupnost, kot bo Rauf Denk- Grški premier Karamanlis .....n...................................................................inumili.m................................ URADNO POJASNILO MINISTRSTVA ZA FINANCE Rumorjevo vlado čakajo težke Pfeizkušnje: parlament bo moral .0 septembra odobriti davčne l?, "0niunkturne ukrepe, o kate-f|h je pričakovati, da bodo prilož-ot* za oster boj med vlado in opozicijo. Istočasno pa se znotraj adne koalicije vodi ostra poli-lcr|a polemika, ki je zadobila vče-aJ naravnost žolčne tone s po-®9orn socialdemokratskega pred-avnika Cariglia. Ta je obtožil so-!a 'ste, da hočejo obnoviti «Ijud-.!'? ffonto» s komunisti in povzro-1 1 padec vlade. Demokristjan Pic-011 Pa je prav tako polemiziral s 0c|alisti, ki bi se morali po njego-•m, brigati ižključno za lastne ežave ter se ne ukvarjati s krizo KIJ. član vodstva PSI Vittorelli nJ6 .um'rien° odgovoril na te iz-Pa“6 in pojasnil, da socialisti ni-akor nočejo vladne krize, niti ne Predčasnih volitev, da pa bo do vlad nujno prišlo, če ne bodo ne stranke sposobne uresničiti Programa reforifi, ki jih država Potrebuje. v vladnim odlokom so Grčiji odstavili ravnatelje naj-f.fPeiših bančnih ustanov in na Jjhova mesta postavili predstav-'j gospodarskega življenja, ki l?° bili kompromitirani s prejš-Um vojaškim režimom. Gre za Prvi korak Karamanlisove vlade v .Proti veliki inflaciji in še «li.lraginji, v katero je Grčijo ahnila prejšnja vojaška vlada, edtem je še vedno v ospredju Pozornosti grške javnosti čistka v rstah grške vojaške policije In alne varnostne službe ter s tem v zvezi odstop šefa obeh organiz-generala Joanidesa, ki je bil ®iansko najmogočnejši človek v lvšem režimu. Vlada je dala azurneti, da bo v teku enega me-*?.Ca odstranila vse vojaške in ci-1 n* * predstavnike, ki so bili kompromitirani s prejšnjim vojaškim težimom. Enkratni davek na vozila in plovila bo treba plačati do 30. septembra RIM. 3. — Rok za izplačilo enkratnega izrednega davka na avtomobile, motorje in plovila zapade 30. septembra 1974. Po tolikih kolebanjih in negotovosti je vest tokrat uradna, saj prihaja iz ministrstva za finance, ki se v svojem sporočilu sklicuje na sklep poslanske komisije za finance in zaklad, ki je sklenila v tem smislu spremeniti vladni zakonski odlok. Ministrstvo dodaja, da spreminjeval-ni predlog sicer še ni bil dokončno odobren s strani parlamenta, da pa je mogoče predvideti, da rok za izplačilo davka ne bo več spremenjen. Kot je znano, je prvotno besedilo vladnega odloka predvidevalo, da rok zapade 6. avgusta; do tega datuma ne bo mogoče odobriti spre-minjevalnega predloga, zaradi česar bi lastnikom vozil, ki ne bi poravnali davka do 6. avgusta, lahko s formalnega vidika povsem upravičeno naložili globo zaradi kršenja zakonskega odloka. Prav zaradi tega pa je minister za notranje zadeve Taviani dal danes navodila prefektom, naj opozorijo vse policijske organe, pa tudi župane zaradi kompetence občinskih stražnikov, na novi položaj. Minister je torej v bistvu naročil silam javnega reda, naj ne dajejo glob kršiteljem vladnega odloka. Pač pa bodo morali plačati znatne globe lastniki avtomobilov, motorjev in plovil, ki ne bodo poravnali davka do 30. septembra. Ministrstvo za finance je v tej zvezi danes sporočilo, da so poskusi, da bi z raznimi prevarami ne plačali enkratnega davka, usojeni na neuspeh. Znano je namreč, da so šte- vilni avtomobilisti plačali na pošti po 15, 30, 100 ali 200 Ur in da so nato na potrdilu o izplačilu do-daU tri ničle, tako da bi iz potrdila, ki ga bo treba imeti s sabo v avtomobilu, kazalo, da je lastnik plačal v celoti enkratni davek. Ministrstvo za finance je v tej zvezi sporočilo, da nadzorstvo ne bo opravljeno na osnovi poštnih potrdil, pač pa z elektronskim preverjanjem pri vsedržavnem seznamu vozil, ki plačujejo prometni davek. Globe za liste, ki ne bodo plačaU davka do predvidenega roka, znašajo trikratni znesek davka. Kdor ne bo na poštni položnici navedel vzroka izplačila ah pa števila evidenčne tablice avtomobila, bo moral plačati globo za polovico zneska davka, končno pa bo moral plačati 5.000 Ur globe, kdor ne bo imel s sabo potrdila o izplačilu davka. Globa bo znižana za polovico, če jo bo kršitelj izplačal v roku 15 dni. Berlinguer sprejel tajnika KP Španije RIM, 3. - Tajnik KPI BerUn-guer je imel danes, kot poroča tiskovni urad stranke, prisrčno in bratsko srečanje s tajnikom španske komunistične partije Santia-gom Carillom. Komunistična voditelja sta analizirala novi položaj v Evropi po padcu fašističnih režimov na Portugalskem in v Grčiji in krizo frankističnega režima v Španiji. Berlinguer in Carillo sta tudi izrazila solidarnost z vsemi silami, ki si prizadevajo, da bi v Evropi ustvarili nov položaj, ter sta se v tej zvezi sklicevala na zaključke bruseljske konference komunističnih partij zahodnih držav, na kateri so komunisti izrazih voljo, da skupaj z vsemi demokratičnimi in socialističnimi silami zahodne Evrope delujejo za izgradnjo obnovljene in demokratične Evrope, ki bi bila sposobna dati svoj avtonomen in pozitiven prispevek k miru in k pomiritvi ter uvesti nove odnose prijateljstva in sodelovanja z vsemi državami. Na Krimu v kratkem zasedanje varšavskega pakta BEOGRAD, 3. — Beograjski dnevnik «Politika» poroča, da se bo v kratkem na Krimu začel0 neuradno zasedanje glavnih predstavnikov komunističnih partij držav članic varšavskega pakta. V ospredju pogovorov naj bi ojl proces popuščanja napetosti med Vzhodom in Zahodom, poročilo generalnega tajnika KP SZ Leonida Brežnjeva o njegovem sestanku s predsednikom Nixonom, priprave na posvetovalno konferenco komunističnih partij vsega sveta in verjetno tudi položaj na vzhodnem Sredozemlju. RIM, 3. — Ministrski predsednik Rumor je sprejel v palači Chigi maroškega ministra Benhimo, M mu je izročil poslanico kralja Hasana. taš zastopal turško-ciprsko skupnost na ženevskih pogajanjih. Kot je zano bo turški zunanji minister Turan Gunes zahteval za o-tok federativno ureditev z ločenimi zakoni in ločeno upravo. To tezo Atene odločno zavračajo, ker se bojijo, da bi bila morebitna ciprska federacija prvi korak k razdelitvi otoka. Šef grške diplomacije Mavros bo poudaril potrei», da si prebivalstvo otoka samo izbere bodočo ureditev. Karamanlisova vlada nadaljuje medtem z odstranjevanjem iz državne uprave vseh tistih elementov, ki so bili vpleteni v prejšnji režim. Potem ko je odstavila prefekte in župane, ki niso biU izvoljeni, temveč imenovani, je vlada danes sklenila zamenjati guvernerje državnih in podržavljenih bank. Z odlokom ministra za finance so bivšega ministra za gospodarstvo Papaligorasa imenovali za guvernerja osrednje grške bančne ustanove. ZamenjaU so ravnatelje tudi v nekaterih drugih bankah. Z istim odlokom so zamenjali tudi dosedanje namestnike guvernerjev in imenovali na njihovo mesto vidne predstavnike političnega in gospodarskega življenja, ki niso sodelovali s prejšnjimi vojaškimi režimi. Poleg odstopa poveljnika vojaške policije Joanidesa se grški tisk ukvarja še vedno s poUtič-nimi vprašanji, ki jih bo morala rešiti Karamanlisova vlada. Kot rečeno je odstop poveljnika vojaške policije in šefa varnostne službe generala Demetria Joanidesa še vedno na prvih straneh atenskih dnevnikov. Joanides danes ni prišel v svoj urad, od koder je doslej nadzoroval ključna mesta vojaške in politične oblasti. Kot znano je Jaonides zahteval šestmesečni odpust iz vojske, na kar je obrambni minister Averof takoj pristal. Danes poročajo, da je Joanides praktično zapustil poveljstvo varnostne službe že takoj drugi dan po Karamanliso-vem prihodu. Tudi Joanidesov namestnik, polkovnik Spanos je bil z odlokom obrambnega ministrstva premeščen na grško bolgarsko mejo. S čistko v vrstah politične policije in varnostne službe, z odstranitvijo policijskih funkcionarjev, ki so z nečloveško brutalnostjo izsiljevali priznanja od političnih jetnikov in nasprotnikov vojaškega režima, z odstranitvijo Joanidesa in Spanosa, je vlada delno ugodila zahtevam tistih, po mnenju katerih je kaznovanje predstavnikov bivšega vojaškega režima neobhodno potrebno. Iz vladnih sporočil je razumeti, da se bo čistka nadaljevala in da bo v teku enega meseca večji del predstavnikov prejšnjega vojaškega režima moralo zapustiti svoja mesta. Po mnenju političnih opazovalcev se bo vlada ministrskega predsednika Karamanlisa sedaj spopadla z nujnimi gospodarskimi vprašanji in v prihodnjih dneh bo baje obrazložila smernice svojega gospodarskega in finančnega programa. Inflacijska stopnja znaša v Grčiji kar 45 od sto, medtem ko so se cene v zadnjih šestih mesecih zvišale za približno 60 od sto. Minister za koordinacijo in bivši euvemer osrednje grške banke Ksenofon Zolotas je dejal, da Grčija računa na pomoč EGS in Združenih držav Amerike. Od EGS je Grčija že dobila posojilo 125 milijonov dolarjev, mora pa še prejeti 55 milijonov, ki so jih doslej blokirali zaradi nasprotovanja EGS vojaškemu režimu. A-meriški veleposlanik v Atenah Tasca je zagotovil Karamanlisovi vladi, da bodo ZDA skušale priti Grkom na pomoč. IZREDNO TEŽMEN POLOŽAJ STALNEGA SLOV. GLEDALIŠČA Po znani izjavi upravnega sveta Stalnega slovenskega gledališča, po kateri je finančni položaj naše osrednje kulturne ustanove naravnost dramatičen, tako da obstaja celo nevarnost, da bi ne mogli redno začeti nove gledališke sezone, se položaj ni bistveno spremenil, čeprav je prišlo do nekaterih pozitivnih premikov in čeprav je bilo naše gledališče deležno najširše solidarnosti. Upravni svet SSG je na svoji zadnji seji razpravljal o sedanjem položaju in objavil naslednje sporočilo: Upravni svet Stalnega slovenskega gledališča v Trstu je 30. julija na izredni seji razpravljal o sedanjem stanju gledališča ter o pogojih za otvoritev sezone 1974-75. Upravni svet je z zadovoljstvom ugotovil, da je v sedanjem dramatičnem položaju prišla z vseh strani do izraza izredna solidarnost z gledališčem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Po izjavi z dne 17. junija 1974, v kateri je upravni svet seznanil javnost in odgovorne predstavnike krajevnih ustanov ter dežele Furlanije - Julijske krajine o Zelo kritičnem položaju gledališča, so bile zapečete številne akcije. Gledališka delegacija je obiskala vse župane slovenskih občin, deželnega odbornika za kulturo, predsednika tržaške pokrajine in župana v Trstu. Slovenski župani so izrazili solidarnost občinskih svetov in napovedali, da se bodo skupaj pogovorili za obliko pomoči. Občinski svet v Sovod-njah je na svoji seji izrazil solidarnost in zahteval od odgovornih oblasti takojšnjo rešitev vprašanja Stalnega slovenskega gledališča. Deželni odbornik za kulturo je delegacijo seznanil s prizadevanji oblasti, da bi prišlo čimprej do ureditve našega gledališča. Predsednik tržaške pokrajine je ponovno zahteval od pristojnega ministrstva, da se zavzame za takojšnjo rešitev vprašanja. Tržaški župan je seznanil delegacijo z vsebino telegrama, ki ga je odposlal predsedstvu vlade v Rim. Obljubil je, da se bo osebno zavzel za naš problem. Iz velikega protestnega zborovanja v Kulturnem domu 2. julija je izšla resolucija, naslovljena predsedstvu vlade. Vsedržavno Mlada zakonca sta se po večtedenski ločitvi ponovno sestala, ko je prva ladja s Cipra priplula v pirejsko pristanišče, odkar so Turki vdrli na otok, kjer je ostalo blokiranih več grških državljanov združenje italijanskih gledaliških dejavnosti je na svoji seji 19. julija izrazilo solidarnost s Stalnim slovenskim gledališčem in dalo mandat svojim vodstvenim organom, da intervenirajo pri ustreznem ministrstvu. Skupnost slovenskih dramskih gledališč je izrazila solidarnost in naslovila posebno pismo predsedniku italijanskih stalnih gledališč Ivu Chiesi, v katerem ga prosi, naj se zavzame za rešitev Stalnega slovenskega gledališča iz sedanjega dramatičnega položaja. Kongres Društva dramskih umetnikov Jugoslavije je v Skopju našemu gledališču izrazil solidarnost in poslal pismo vsedržavnemu Društvu italijanskih igralcev (SAD. Tržaški občinski svet je 18. julija razpravljal o gledališču in dal mandat županu, da intervenira pri pristojnem ministrstvu. Tudi vodstvo italijanskih sindikalnih konfederacij se je zavzelo za rešitev vprašanja Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Zlasti je bilo važno posredovanje tržaškega župana Specci-nija in odbornika Abateja v Rimu, saj sta dosegla, da se je za 5 milijonov lir zvišala redna državna subvencija in da je gledališče prvič prejelo 10 milijonov lir kot integracijo za sezono 1973-74. To so sicer določeni znaki dobre volje, vendar pa s tem ni bistveno vprašanje rešeno, saj se stvar pravnega priznanja statusa Stalnega slovenskega gledališča ni premaknila z mrtve točke. Upravni svet je zaradi tega tudi ponovno ugotovil, da priznavajo ustanovi Stalno slovensko gledališče njen status vse krajevne ustanove: tržaški občinski in pokrajinski svet z resolucijami in sklepi upravnega značaja, sprejetimi z glasovi vseh strank ustavnega loka, in deželni svet s posebnim zakonom, da pa tega še vedno ne priznavajo rimske o-blastd. Položaj Stalnega slovenskega gledališča se torej ni bistveno Zboljšal in zaradi tega je bil upravni svet prisiljen sprejeti nekatere omejitvene u-krepe za prihodnjo sezono. Predvsem je sklenil podpisati z igralci in drugim osebjem delovno pogodbo za pričetek sezone samo do 31. decembra, za kolikor upa, da bo lahko delno kril njihove plače iz zagotovljenih subvencij in predvidljivih kreditov. Prav tako bo sicer redno razpisal abonmaje za prihodnjo sezono, vendar bo istočasno tudi opozoril abonente, da je možno, da se prekine, v kolikor ne bo prišlo do rešitev. Upravni svet je sklenil, da gledališče v septembru ne bo šlo na turnejo po Sloveniji, za kar je bilo prvotno že sprejet dogovor, ker so razpoložljiva sredstva zelo omejena in bodo služila v prvi vrsti za izplačilo dednih plač osebju. Končno je upravni svet sklenil, da ne bo sodeloval na gledaliških srečanjih Alpe-A-dria, na katerih bi po dogovorih nastopila slovenska gledališča, gledališke hiše iz naše dežele in italijansko gledališče z Reke, ker za tako sodelovanje ne razpolaga s potrebnimi sredstvi. Pri tem obstaja prepričanje o solidarnosti drugih gledaliških hiš. V okviru tega omejenega dedovanja je upravni svet razpravljal tudi o repertoarju in sddemil, da prične letošnjo trideseto sezono po vojni s Cankarjevo dramo «Za narodov blagor». TRŽAŠKI DNEVNIK S PETKOVE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Za električni tok berne odslej plačevali celih 68 odst. več Za toliko se bo zvišal račun velike večine tržaških družin - Znižanje le za tiste, ki uporabljajo elektriko samo za razsvetljavo To je torej prvi odlok o podražitvah, ki ga je sprejel tržaški občinski odbor. Zaradi odsotnosti župana Spaccinija je seji predsedoval podžupan Giuricin, predlog o povišanju pa je orisal odbornik Abate. Vsekakor je bil ukrep potreben, ker je zvišalo tarife podjetje ENEL ki dobavlja ACEGAT električno e-nergijo. Zato ta ukrep velja tudi za koristnike podjetja ENEL v nekaterih občinah tržaške pokrajine. Ko objavljamo to vest, ne more- Tržaški občinski odbor je na petkovi seji odobril nove cene električne energije, ki jo nudi podjetje ACEGAT. Gre za poviške, ki jih predvideva sklep medministrskega odbora za cene CIP z dne 6. julija letos in ki bodo hudo prizadeli prebivalstvo. Velika večina tržaških družin, približno 60 odstotkov vseh uporabnikov električne energije, ki plačujejo sedaj poprečno 37.000 lir letno za električno energijo, bo morala odslej plačevati 62.000 lir letno, to je celih 68 odstotkov več. Manj kot doslej bodo plačevali le tisti, ki uporabljajo električni tok samo za razsvetljavo. Predvsem bodo ukinili razliko med ceno toka za razsvetljavo in tako imenovanega industrijskega toka za gospodinjske stroje, ogrevanje itd. Doslej smo za razsvetljavo plačevali po 39 lir za kilovatno uro, za industrijski tok pa po 13,10 lire. Nova enotna cena je 21,5 lire za kilotano uro. Postopoma bodo namestili le po en števec za vsakega uporabnika, ne pa dveh ali več kot doslej. To pa ni vse. Uporabniki, katerih električni tok ima potenco večjo od 1,5 kW, bo moral plačati dodatek 4,40 lire za kilovatno uro. Takih uporabnikov je več kot 85 odstotkov in zanje bo torej nova cena 25,9 lire. Poleg zvišane tarife bodo morali plačati še 400 lir mesečno za vsak kW potence, ki presega 1,5 kW. Iz prvih računov, ki jih bomo prejeli, ne bo mogoče točno ugotoviti porabe in razlike, saj podjetje ACEGAT pregleduje števce le dvakrat letno in bodo tudi vsote približne. Vprašanje je tudi, kako bodo izračunali nove tarife na prvem računu, kajti po zakonu so te stopile v veljavo z 11. julijem. KRVAV OBRAČUN IZREDNEGA PROMETA HUDE POSLEDICE ŠTEVILNIH NESREČ Upokojenec, fant in dekle v smrtni nevarnosti mo mimo tega, da bi ne izrazili začudenja zaradi diskriminacijskega ravnanja do našega dnevnika od strani tiskovnega urada tržaške občine. Ta urad nam je namreč v zadnjem času redno dostavljal vse podatke istočasno kot drugim tržaškim listom. Kaže, da tokrat ni bilo tako, kajti to vest je objavil tržaški italijanski dnevnik že v včerajšnji številki. Čudimo se, da je prišlo do te diskriminacije in upamo, da se ne bo več ponavljala. V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU «S. KOSOVEL» POČITNIŠKI TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE 13 profesorjev za 16 predmetov na razpolago 80 dijakom Da 14. septembra vpisovanje v dijaški dom «S. Kosovel» Dne 1. avgusta se je v Slovenskem dijaškem domu «Srečko Kosovel» v Trstu začel počitniški tečaj za popravne izpite. V času dopustov, počitka in ne nazadnje tudi najhujše poletne vročine je v čudovitem domskem parku in v skoro vseh razpoložljivih domskih prostorih naenkrat postalo vse živo in delavno. Nad sto ljudi, od mladih tečajnikov do njihovih profesorjev, vzgojiteljev in ostalega osebja, si bo v 25 delovnih dneh do 30. avgusta prizadevalo, da bi dijaki dobro pripravljeni sedli pred iiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif OD 14. DO 18. AVGUSTA V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH Na letošnjem Kmečkem taboru razstava kmetijskih proizvodov Kmetijska zadruga vabi vrtnarje in cvetličarje, da prijavijo udeležbo Kmetijska zadruga iz Trsta in Spd Tabor z Opčin vabita vse, ki se poklicno, ljubiteljsko ali samo priložnostno ukvarjajo z vrtnarstvom ali cvetličarstvom, da se u-deležijo z vzornimi proizvodi letošnje razstave sadja, povrtnine in rož, ki bo v okviru Kmečkega tabora v dneh 14., 15., 16., 17. in 18. avgusta na Opčinah. Dovoljeni so kakršnikoli poljski proizvodi, vendar je zaželeno, da se jih primerno pripravi za razstavljanje in da se pripravi listek z imenom razstavljavca. Kmetijska zadruga je sklenila odkupiti proizvode tako, da ne bo Včeraj se je pripetilo izredno veliko prometnih nesreč. Pri Fernetičih se je zbrala dolga kolona avtov tako proti meji kot proti Opčinam in pri tem je prišlo do več trčenj brez posledic za potnike. Več trčenj je bilo tudi v mestnem središču. Na žalost se je pripetilo tudi nekaj hujših nesreč in tri osebe se v bolnišnici borijo s smrtjo. Prva žrtev prometne nesreče je bil 66-letni upokojenec Aldo Castella-vin iz Ul. Solitro 7. Kmalu po 8. uri se je odpravil na kopanje v železniško kopališče in je prečkal Miramar-ski drevored na zebrastem prehodu za pešce. Več avtov se je ustavilo, da bi pešcu dalo prednost pri prečkanju, 23-letni Pietro Biasissi iz Ul. Giuliani 29 pa ni ustavil svojega fiata 128 in prehitel ustavljene avte ter pešca silovito zbil na tla. Nesrečni Castellavin si je pri tem zlomil obe nogi in se močno potolkel po glavi, tako da so ga v bolnišnici sprejeli s pridržano prognozo v oddelku za oživljanje. V istem oddelku so z enako prognozo sprejeli malo pred 15. uri 20-let-nega dijaka Franca Orlicha iz Naselja S. Nazario 64. Peljal se je motornim kolesom po Ul. Cicerone, ko pa je zavil na Largo Piave ga je zaneslo na levo, pri čemer je trčil ob ograjo, ki je ob jarku, v katerem podjetje Sip namešča telefonske kable. Ograja ni vzdržala sun ka in fant je z motorjem padel v skoro tri metre globok jarek. Orlich se je močno potolkel po glavi, po rokah in trupu. Najhujša nesreča pa se je pripetila ob 16. uri na obalni cesti. 17- letna dijakinja Bosanna Ceccoli iz Ul. Mayer 11 se je peljala z motornim kolesom vrste gilera 175 kub. cm s prijateljem Gmnnijem Rama nijem, starim 19 let iz Ul. Melara 50. Ko sta se pripeljala do hotela Enalc. je s ceste, ki pelje proti morju. naglo privozil na glavno cesto 20-letni Lucio Cigui iz Ul. Pittoni 16. Voznik gilere se ni utegnil izogniti trčenju s fiatom 850, ki si je izsilil prednost. Padel je na tla in se potolkel po glavi in rokah (ozdravel bo v 10 dneh), njegovo sopotnico pa je vrglo več metrov daleč, tako silovito, da se je zelo hudo potolkla po glavi. Po mnenju zdravnikov ima malo možnosti, da preživi hudim možganskim poškodbam. Zvečer sta se na trbižki cesti pri Padričah ponesrečila 20-letni mehanik Fulvio Pisani iz Ul. D Alviano 31/3 in 19-!etna dijakinja Mara Pau lettich s Stare mitnice 16. Peljala sta se v Pisanijevem fiatu 124, ko je voznik zaradi nenadne slabosti izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki ga je zaneslo na levo v obcestno drevo. Potnica se je ranila po čelu in obrazu. V bolnišnici so ji rane samo razkužili, voznik pa se je močno potolkel po trebuhu in trupu. Po mnenju zdravnikov ho ozdravel v 20 dneh. nihče utrpel izgube. Prijaviti se je treba na sedežu Kmetijske zadruge, Trst, Ul. Foscolo 1, tel 794-386 ali pri Viktorju Sosiču, Opčine, Narodna ul. 158, tel. 211-870. Nadalje organizatorji naprošajo, da bi zainteresiranci dostavili proizvode dan pred otvoritvijo ali isti dan v Prosvetnem domu na Opčinah, vendar pravočasno v jutranjih urah. Vsi, ki jim je pri srcu sadjarstvo in vrtnarstvo, naj pohitijo, saj je to edinstvena tovrstna razstava na Tržaškem in je prav, da široka javnost spozna delo naših marljivih in požrtvovalnih ljudi. • Praznik komunističnega tiska v organizaciji sekcije KPI v Briščkih se nadaljuje še danes s sledečim sporedom: ob 10. uri bo mladinski slikarski ex tempore, popoldne se bosta na proseškem igrišču spoprijeli ženski nogometni enajsterici Križa in Repna. Ob 19. uri bo koncert kriške godbe, ob 20. uri bosta govorili posl. Albin Škerk in sen. Paolo Sema. Sledil bo ples. Z AVTOBUSI PROGE 39 Končno povezava Trebč z Opčinami Tržaški občinski odbor je končno ugodil zahtevam rajonske konzulte za vzhodni Kras in sklenil, da z jutrišnjim dnem podaljša progo avtobusa štev. 39 od Trebč do Opčin. Avtobus bo torej vozil po Progi Ul. Cicerone — Bazoviška cesta — Bazovica — Padriče — Gropada — Pa-driče — Trebče — Opčine (tramvajska postaja). Nova postajališča bodo namestili pri trebenskem pokopališču, pri Banih, pri openski šoli in ob začetni tramvajski postaji Po tej spremembi bodo prevozili avtobusi 170 000 km letno več kot doslej, kar bo stalo približno 48 milijonov lir letno izpitne komisije v jeseni. Vseh tečajnikov je 80, iz nižjih srednjih šol 32, iz vseh višjih šol 48. Prvič letos je ns tem tečaju nekaj dijakov Slovencev iz strokovnih zavodov Volta in Galvani. Obiskovalci tečaja imajo skupno 144 izpitov; 13 profesorjev, ki poučujejo 16 predmetov (slovenščina, italijanščina, latinščina, grščina, angleščina, nemščina, matematika, fizika, kemija, trgovsko računstvo, knjigovodstvo, trgovinstvo, prirodopis, stenografija, zemljepis, zgodovina), opravi dnevno 55 šolskih ur, kar bo zneslo na koncu 1375 rednih inštrukcij, če ne upoštevamo dodatnih lekcij, ki se pri tem in onem dijaku ali skupini dijakov še nakopičijo ob koncu tečaja. Za nadzorstvo nad učenjem izven šolskih ur skrbijo štirje vzgojitelji od 7.30 do 19. ure. Poleg te stroge šolske plati je še tu skrb za prehrano, usklajevanje umikov in dela, čiščenje in podobno, za kar skrbijo ravnatelj, ekonom in domske gospodinje. * • * Ravnateljstvo Slovenskega dijaškega doma «Srečko Kosovel» v Trstu, Ul. Ginnastica 72 ali Campo S. Luigi 11, tel. 793-167 (avtobus št. 25 in 26, prva postaja nad polikliniko INAM) sporoča, da sprejema prošnje za vpis v Dom za šolsko leto 1974/75 vsak delovni dan od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure. V dom se lahko vpišejo dijaki iz vseh vrst in stopenj slovenskih šol in dijaki slovenske narodnosti, ki obiskujejo italijanske strokovne šole, ki jih v slovenskem jeziku ni. Vpisovanje traja do 14. septembra, oziroma do zasedbe prostih mest. iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimmiiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimimuuiiiimiiiiit NA GRADU SV. JUSTA Jutri Ukročena trmoglavka v torek pa Kiss me Kate Režiser Franco Enriquez se bo predstavil tržaški publiki z delom, ki mu je prineslo največ uspeha in ki mu je najbolj priljubljeno, to je z «Ukročeno trmoglavko*, komedijo največjega dramatika vseh časov, Williama Shakespeara. Režiser Enriquez je nekoliko spremenil prvotno izvedbo te komedije, tako da je sedaj še bolj privlačna in zabavna. Obdržal pa je glavna igralca, Valerio Moriconijevo, ki igra Caterino in Glauca Maurija. ki ima vlogo Petruccia. Ista igralca pod vodstvom istega režiserja nam bosta predstavila'tudi musical «Kiss me Kate». Predstave se bodo pričele v pone- deljek (5.) z «Ukročeno trmoglavko», naslednji dan bo na sporedu «Kiss me Kate». V sredo (7.) bomo lanko videli ponovno predstavo «U-kročene trmoglavke» in končno bo v četrtek še «Kiss me Kate». Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. • šolsko skrbništvo obvešča, da bodo pokrajinske prednostne lestvice tistih, ki si želijo novih delovnih mest za šolsko leto 1974-75 na nižjih in višjih srednjih šolah tržaške pokrajine. izobešene ha učiteljišču «G. Calducci» v Ul. Madonna del Mare 11 od 5. avgusta dalje od 9. do 12. ure. ttiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiifiiiitiuuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiimiitiiiiiiiimmiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiifiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii Danes, NEDELJA, 4. avgusta DOMINIK Sonce vzide ob 5.51 in zatone ob 20.30 — Dolžina dneva 14.39 — Luna vzide ob 20.43 in zatone ob 6.10. Jutri, PONEDELJEK, 5. avgusta MARINKA Včeraj - danes Vreme včeraj: na j višja temperatura 30,1 stopinje, najnižja 23,4, ob 19. uri 29,2 stopinje, zračni tlak 1016,1 mb, stanoviten, veter 5 km na uro vzhodnik, vlaga 65-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 25,7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3. avgusta 1974 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 13 oseb. UMRLI SO: 64-letna Maria Grossi por. Morie, 68-letna Bianca Caf-fieri vd. Galvani, 68-letna Maria Filiputti vd. Cargia, 71-letna Maria Gracalich vd, Sartoretto, 76-letni Aldo Ravalico, 62-letni Veglia Cat-taruzza, 58-letni Guerrino Sabot, 61-letni Aurelio Rufo, 74-letni Matteo Barbarà, 70-Ietna Maria Rocca, 68-letna Santina Cettin, 81-letna Giuditta Russi, 75-letni Giovanni Zani er. OKLICI: Uradnik Paolo Scocchi in učiteljica Loredana Roberti železničar Albino Calcina in bolničarka Iside Cerutti, uradnik Sergio Mestre in uradnica Sonia Kermac, uradnik Nicola Bellanca in otroška vrtnarica Silva Argenti, uradnik Dario Godina in uradnica Elvira U-mer, mehanik Bruno Palman in o-troška vrtnarica Rosanna Biasissi, uradnik Antonio Rizzo in uradnica BIRME 1974 Presenetljivo velika izbira UR tn ZLATNINE - ZLATO 18/750%o — Velika izbira ur SEIKO — Posebni popusti. Urama to zlatarna LAURENT! Trst Trieste. Largo Santorio 4 Maria Cristina Della Mattia, specializiran delavec Fabrio Marchetti in uradnica Giuliana Umari. farmacevt Gregorio Papadia in uradnica Sandra Russignan, gledališki režiser odv. Carlo Piccinato in šivilja Idalia Busechian, podčastnik trgovske mornarice Tommaso Caserata in trgovska pomočnica Marisa Fachin, uradnik Bruno Giovannim in uradnica Lidia Ive, železostrugar Bruno Peric (Pieri) in knjigovodi-nja Maria Teresa Caucich, uradnik Dario Gattolin in univerzitetna študentka Tatiana Zega, univerzitetni študent Giorgio Lacovig in trgovska pomočnica Nevia Grison, uradnik Fulvio Benedetti in uradnica Carla Pocecco, bolničar Carlo Randisi in trgovska pomočnica Franca Estello. pristaniščnik Walter Pischianz in trgovska pomočnica Marina Gaspare, uradnik Roberto Silvestri in u-niverzitetna študentka Anna Piccioni, mehanik Dario Depase in uradnica Ermenegilda Ceschia, finančni stražnik Santo Patti in učiteljica Marisa Cherin, uradnik Lucio Ju-retig in učiteljica Eliana Petrich, trgovec Franco Babic in gospodinja Laura Beakovic, trgovski pomočnik Edoardo Jerkič in trgovska pomočnica Anna Giuressi, železničar Angelo Riccobon in tipografka Nadia Piccoli, delavec Salvatore Secoli in gospodinja Giuseppina Gorjup, zdravnik dr. Giorgio Strani in učiteljica Fieretia dr. Russi, u-radnik Roberto Micol in uradnica Carmen Cattarossi, uradnik Roberto Dionis in študentka Franca Orzan, zdravnik Pierpaolo Gori in univerzitetna študentka Daniela Bonifacio, mehanik Stanislao Domio in uradnica Miranda Cah, delavec Giovanni Scrigner in gospodinja Grazia Bu-rolo, podčastnik javne varnosti Ermenegildo De Santis in gospodinja Nerjna Girardi, uradnik Giuseppe Sciabica in gospodinja Teresa Testa, finančni podčastnik Antonio Coccaro in tajnica Maria Rosaria Esposito, študent Enze Doria in trgovska pomočnica Renata Rizzante, univerzitetni študent Rodolfo Marchesini in gospodinja Evelina Ceraci, financar Concetto Tomasel-lo in delavka Assunta Vignogna, finančni stražnik Giancarlo Pierluigi in uradnica Nerina Liubicich, u-radnik Sergio Sau in uradnica Luciana Ferrari, univerzitetni študent Diego Allaix in univerzitetna študentka Renata Sorrentino, fizik Antonio Attanasio in tajnica Victoria Lynn Shofner prometni stražnik Bruno Zacchigna in uradnica Loredana Bruschina, univerzitetni študent Federico Gerin in univerzitetna študentka Luciana Grassi, industrijski izvedenec Roberto Marchesini in uradnica Alida Tornasi, uradnik Marino Besenghi in frizerka Edda Bezek-Skabar, trgovec Giovanni Gnesutta in bankonjera Fausta Gambadella, diplomiran dr. Vittorio Tandelli in uradnica Anna Tirone, mehanik Nevio Bandi in delavka Vesna Ukmar, žerjavar Giacinto Dicandia in likarica Maria Sardella, uradnik Francesco Postet in uradnica Maria Adriana Savarin, brigadir Domenico Conte in tipografka Tiziana Godina, u-čitelj Silvio Marini in socialna asistentka Serena Giadeossi, uradnik Paolo Stizzoli in uradnica Paola Chiapolino, mesar Eligio Bozieglav in blagajničarka Patrizia Cleva. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. are) Pizzul — Cignola. Korzo Italija 14: Prendim, Ul. T. Vecellio 24: Serravano. Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 3.30) AJ1 Esculapio, Ul. Roma 15: INAM. Al Cammello. Drevored XX. septem bra 4. Alla Maddalena, Istrska ub ca 35. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (te! 228-124). Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 21) 001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Žav Ije (tel. 213-137): Milje (tel. 271 124) LOTERIJA BARI 63 49 12 51 50 CAGIARI 68 22 39 36 50 FIRENCE 33 54 42 30 63 GENOVA 61 8 9 80 1 MILAN 38 71 52 34 73 NEAPELJ 25 18 28 24 52 PALERMO 75 66 34 46 21 RIM 23 20 52 50 67 TURIN » 39 54 83 7 BENETKE 34 89 50 82 77 ENALOTTO 2 2 X 2X1 2 1 1 X I 1 KVOTE: 12 točk — 2.838.000; 11 točk — 202.200; 10 točk — 22.000 lir. Gledališča ROSSETTI Danes ob 18 uri ponovitev Pietri-jeve operete: «Izgubljena ženska». O-pereto bodo ponovili še 8. in 10. avgusta ob 21. uri. Na razpolago so tudi vstopnice za premiero operete «Grofica Marica», ki bo 9. avgusta. Prireditve GRAD SV. JUSTA Od jutri 5., do četrtka 8. avgusta t.l., izmenoma predstave Shakespearove «Ukročene trmoglavke» in C. Porterjeve «Kiss me Kate». Režija Franco Enriquez. V glavnih vlogah Glauco Mauri in Valeria Mori-coni. Predprodaja vstopnic pri o-srednji blagajni (Pasaža Protti, tel. 36272). A VDITORIJ PORTOROŽ POLETJE 74 FOLKLORNI ANSAMBEL JOSE DE LA VEGA iz Španije Portorož, 6 avgusta ob 21.00 TV SPEKTAKEL «PORTOROŠKA NOČ Portorož, Avditorij, 10. avgusta ob 21.00 PREDPRODAJA VSTOPNIC dan pred prireditvijo pri blagajni Avditorija v Portorožu in v turističnih poslovalnicah v kraju prireditve. Telefonske rezervacije vstopnic in vse informacije glede prireditev: Zavod za turizem, Portorož, Biro za prireditve, Portorož, Avditorij, tel. (066) - 73569 Razna obvestila Odbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora vabi vse pevce in instrumentalni ansambel, da se danes, 4. avgusta 1974, ob 13. uri zanesljivo zbero v Bazovici, kjer bo odhod avtobusov ob 13.30 v Beneško Slovenijo na nastop. Pokrajinsko združenje rejcev obvešča svoje člane, da bodo uradi združenja zaprti zaradi dopusta od 5. do 18. avgusta. Potovalni urad AURORA priredi naslednja izleta: Od 15. do 18. avgusta Izlet v Velenje, Rogaško Slatino, Ptuj, Zagreb in na Plitvička jezera. Cena 49 000 lir. Od 15. do 18. avgusta Izlet na Dunaj. Cena 59.000 lir. Informacije in prijave pri P01*-valnem uradu AURORA, Cicerone 4, tei. 29-243. Razstave V Mestni galeriji Piran je odprta še danes razstava z naslovom «His-toria IV» od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 20.00. Kino Miramarski park — Predstave «Luči in zvoki»: ob 21.00 «Der Kaiser-traum von Miramare (v nemščini) in ob 22.15 «H sogno imperiale di Miramare» (v italijanščini). Jutri ob 21.00 «Maximilian of Mexico an emperor’s tragedy» (v angleščini) in ob 22.15 «Il sogno imperiale di Miramare» (v italijanščini). "" ■5’ Avtobus iz Ul. Beccaria ob 20.00 in 21.15, iz miramarskega parka ob 22.15 in 23.30 z vmesnimi postajami. Ariston — I.N.C, 21.30' «Vogliamo i colonelli». Barvni film. Igra Ugo Tognazzi. Nazionale 16.00 «Le avventure di E-nea». Barvni film. Glavno vlogo igra Andrea Giordana. Excelsior 15.30 «La brigata del dia volo». Barvni film. Igrajo William Bolden, Clif Robertson, Wince Ed wards. Grattacielo 16.00 «Il merlo maschio». Barvni film. Igrata Laura Antonel-li in Landò Buzzanca. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice Zaprto zaradi popravil. Eden 16.00 «Le folli avventure di Rabbi Jacobi». Barvni zabavni film. Igra Luis De Funes. Ritz 16 00 «Cyborg — Anno 2087» (Metà uomo metà macchina, prò grammato per uccidere). Barvni film. Igra Michael Rennie. Aurora 16 00 «Permette signora che ami vostra figlia?» Barvni film. Igra Ugo Tognazzi. Capital 16.00 «L’isola del tesoro». Barvni film, igra Orson Welles. Cristallo 15.30 «Borsalino». Igra Jean Paul Beimondo. Impero Zaprto zaradi počitnic. Filodrammatico 15.00 «Lr pillole delle fighe dei farmacista». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 15.00 «Il ragazzo ha visto l’assassino e deve morire» Barvni film. Igrata Marc Lester in Lionel Jeffries. Ideale 15.00 «D messicano». Barvni film. Igrata Antonio Aguilar in Jose Baviera. Vittorio Veneto 15.30 «Cavalcata dei resuscitati ciechi». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grozljivka. Abbazia 15.00 «Notte sulla città». Barvni film. Igrata Alain Delon in Catherine Deneuve. Astra 16.00 «La lunga pista dei lupi», po romanu Jacka Londona. Barvni film. Igrata Doug McClure in Cristina Nel. Tajništvo SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA bo do 31. avgusta uradovalo samo od 8. do 13. ure. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga VALERIJA ŠINIGOJ roj. COLJA Gostilničarka v Dornberku pri Gorici Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 4. avgusta, ob U- P° sončni uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. žalujoča družina in sorodniki Dornberk, Opčine, 4. avgusta 1974 Včeraj, 3. avgusta nas je zapustila naša draga mama in nona FRANČIŠKA BOŽIČ Pogreb bo jutri, 5. t.m„ ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v škedenjsko cerkev. žalujoči: sin, hči, nevesta, zeL vnukinja ter ostalo sorodstvo Trst, 4. avgusta 1974 Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3 Dne 3. avgusta nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče JOŽEF GRAH0NJA Pogreb bo jutri, 5. t.m., ob 16. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Pesek. Žalujoči: žena Lilijana, hčerka Marija, brat, sestri ter drugo sorodstvo Trst, 4. avgusta 1974 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo predrago PEPK0 ŠTOKA roj. BAN se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Žalujoča družina ŠTOKA Prosek, 4. avgusta 1974 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega ljubljenega EGONA ŠIRCE Posebna zahvala sorodnikom, pevskemu zboru «Rdeča zvezda» iz Saleža, č. g. župniku, Mladinskemu krožku, darovalcem cvetja, mladini ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Družina Trst, Mavhinje, 4. avgusta 1974 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage ELE0N0RE STARC por CUMAR žalujoče družine CUMAR, CORSI, TENCE IN STARC Trst, Sv. Križ. Kontovel, 4. avgusta 1974 Ltauorfltarker C A S H asu/ C ARRY Odprto vsak dan od 8. do 13. ter od 16. do 19. ure. Kaj je Cash and Carry? Cash and Carry je samopostrežna trgovina na debelo, je nov način prodaje, nova oblika razpečevanja, ki omogoča neverjetne prihranke in zato kompetitivne in povoljne cene. Koliko je Cash and Carry v Italiji? V Italiji je trgovin Cash and Carry 150. Prvi Cash and Carry v Trstu se imenuje «Liquormarket Cash and Carry s specializacijo na področju likerjev, amarov, vin, wiskyjev, šampanjcev ter tujih specialitet. Kdo so odjemalci trgovin Cash and Carry? Odjemalci Cash and Carry so lastniki lokalov, trgovci, bari, kavarne, restavracije, gostilne, slaščičarne, delikatese, trgovine jestvin in vinarne in je zato vstop zasebnikom prepovedan, «Liquormarket Cash and Carry» prodaja samo in izključno na debelo. Lfauorflftarket C A S H CARRY DOBRODOŠLI VSI TRGOVCI IN LASTNIKI JAVNIH LOKALOV. ZA VELIKI ŠMAREN POSEBNE PONUDBE. INGROSSO Gospodje odjemalci se naprošajo, da se oskrbijo z izkaznico, ki jo bo izdajal urad na sedežu «Liquormarket Cash and Carry» v Ul. Concordia 6/C - Trst - Telefon 795-252. «Liquormarket Cash and Carry» je moderen In prostoren ambient, s približno 400 kv. m razstavnega in prodajalnega prostora z desettisoči razstavljenih steklenic z izredno veliko izbiro kakih 650 pijač. «Liquormarket Cash and Carry» je edini v deželi Furlaniji -Julijski krajini tako po svojem obsegu, kot tudi po specializaciji na področju likerjev. Je novost za Trst, obiščite nas... ... Kjerkoli ste, ste v najkrajšem času (4 ali 5 minut) že pri nas 111 Notranje parkirišče, rezervirano za gospode odjemalce. Pridite z avtom. 'rimorsici dnevni! 3 4. avgusta 197f NA POBUDO PROSVETNEGA DRUŠTVA VESNA Prejšnji teden v Križu srečanje domačinov z izseljenimi rojaki Izmenjava daril in družabni večer ob domačem vinu in ribah Pred tednom je PD Vesna :z Križa priredilo v dvorani A. Sirk srečanje s svojimi rojaki, ki živijo onkraj morja v Severni in Južni Ameriki. Mnogo zdomcev je v tem času obiskalo svojo rojstno vas in domače kraje, ki so jih, mnogi izmed hjih, zapustili še v mladih letih. Srečanje v prosvetni dvorani PD Vesna je začela domača mladinska godba na pihala, ki je s koračnicami in domačimi napevi kaj hitro vzpostavila prijetno vzdušje, tako da so se gostje - domačini oču-tili Križani med Križani. Pozdrav je kot nekdanji zdomec m starejši član PD imel Viktor Bogateč, ki je zaželel zdomcem prijetno počutje v naših krajih ter poudaril, da je domače PD Vesna že dolgo vrsto let imelo stike s sorodnimi organizacijami v Argentini, to jo s slovenskimi društvi «Zarja», «Ljudski oder» ter s slovenskim podpornim društvom «Naš dom». V imenu sedanjega odbora PD je tajnik Boris Košuta med drugim dejal, da četudi je sedanji odbor druživa sestavljen pretežno iz mladih odbornikov, ni rečeno, da bodo stare tradicije in vezi puščene v ne-mar in v pozabo, saj se jasno zavedajo, da morajo nadaljevati to. kar so naši predniki začeli in si Priborili s trudom in krvjo, da lahko na tem mestu slišimo slovensko besedo. Kot dokaz za še tesnejše sodelovanje med PD Vesna in na novo u-stanovljenega društva Triglav iz Buenos Airesa je podaril plaketo iz kraškega kamna, ki naj bi vezala Slovence z dveh celin sodelujočih v obeh prosvetnih društvih. Med tem, ko je zadonela slovenska pesem ob kozarčku domačega kriškega vina in domačih ribah, sem zaprosil Borisa Košuto tajnika pripravljalnega odbora za zgraditev kulturnega centra v Buenos Airesu, °a bi nam orisal življenje in delovanje Slovencev v Argentini. Boris se je rade volje odzval povabilu in dejal: «Končno smo se po «O letih poskusov in pogajanj med Slovenci v Buenos Airesu združili tz društev «Zarja», «Ljudski oder» ter slovensko podporno društvo «Naš dom» v skupno slovensko - jugoslovansko podporno društvo «Triglav». Namen in predpogoj novega društva ie. da bi zajel vse tam živeče Slovence, jih strnil v eno samo veliko družino, ki naj bi črpala iz matične domovine kulturne ter jezikovne zaklade. Biti Slovenec v naši drugi domovini, ne pomeni biti manjvreden ali zaničevan, temveč se lahko kamorkoli predstavimo kot Slovenci, saj so naši očetje in mi, njihovi Potomci, sedaj dokazali večinske-C111 narodu, da poštenost in pridno delovno roko spoštuje in ceni vsakdo, ki ima količkaj vere v sočloveka ter spoštovanje do samega sebe. mladina iz predenega Priredi danes, 4. in jutri, 5. avgusta «ŠAGRO» Ban e s ob 18.00 nastop godbe na pihala iz Brega, ob 19.30 nas-top pevskega zbora «V. Vodnik». V odmoru bo rokohitrc Gian Prikazoval svoje spretnosti. Ob 20.30 ples. Jutri ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples. 2a jedačo in pijačo preskrbljeno. Kulturni center, ki ga s skupnimi napori in močmi nameravamo zgraditi, mora služiti celotni družbi od najmlajšega do najstarejšega člana naše skupnosti. Služiti mora kot drugi dom Slovenca, kateremu je dana možnost, da v skladu z argentinskim ljudstvom bogati svojo narodno zavest ter se kulturno, športno ter družbeno razvija. Naši pevski zbori in igre zajemajo poleg domače pesmi in govorice tudi programe večinskega naroda, tako da domačinom lahko dokažemo našo kulturno raven. Zato pa nismo pri tem prav nič prikrajšani za priznanja s strani domačega občinstva. Vse kar se dela na kulturnem polju, se pri nas dela brez-T plačno, zadoščenje pa je, če se nekajkrat v letu ob državnih praznikih, novem letu ali lovski večerji, ki je enkrat v juliju, zbere 250 do 300 članov in prijateljev slovenske narodnosti ter ob družabni večerji s specialitetami iz rodnih krajev zadržimo v razgovoru in prijetni družbi. Ob koncu večera se je rojak Boris Košuta zahvalil v imenu vseh prisotnih za lep sprejem, ki so ga bili deležni in podaril v spomin lesorez z motivom, ki ponazarja njihovo novo domovino. Predno so se razšli, so si ogledali še prenovljen sedež PD ter knjižnico, ki je pred kratkim preurejena začela na novo delovati in s tem bogatiti zavest in kulturo Križanov. Še stisk rok in želja na skorajšnje svidenje čez leta ponovno v domačem Križu. K. Košuta Viktor Bogateč pozdravlja izseljence v dvorani Albert Sirk v Križu Ijavnim zakonom. Ta odlok so prebivalci spodnjega dela občine pričakovali, saj je letos na tistem področju res mnogo komarjev. Zato ie nerazumljivo, da so sodni izvedenci potrebovali celih enajst mesecev, da so ugotovili, da razkužila niso strupena in s tem povzročili velike nevšečnosti prebivalstvu območja izvira Timave, kjer je mnogo nadležnih komarjev. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiii,,ii,,ll,,llllllllllllllllxlllil,llii,iii,i1iniiiliiiiliiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiii,,iiiiiiiiiiiiimiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiin OHRANITEV ŽIVINOREJE SPADA V ZAŠČITO KRASA Kraški živinorejci soglasno poudarjajo nujnost kraške zadružne mlekarne Nerazumljivo ravnanje deželnega odborništva za kmetijstvo in ustanove ERSA - Pogovor s predsednikom zadruge Skupščina PSI v Nabrežini Razpravljali bodo o regulacijskem načrtu V sredo ob 20.30 bo na sedežu v Nabrežini skupščina članov PSI, ki pripadajo devinsko-nabrežinski sekciji. Razpravljali bodo o občinskem regulacijskem načrtu in o drugih vprašanjih. Zaradi važnosti problemov, ki so na dnevnem redu, priporoča tajništvo sekcije vsem članom, da se udeležijo skupščine. Že pred tremi leti so se sestali na občnem zboru kraški živinorejci in ustanovili, po temeljitih pripravah, «Kraško zadružno mlekarno», da bi si zgradili mlekarno in si tako zagotovili bolj donosno prodajo mleka, oziroma mlečnih izdelkov. Koristnost te pobude je prikazal kmetom pokrajinski kmetijski inšpektorat, ki jim je bil stalno ob strani in jim pomagal z nasveti ter posredovanji na pristojnih mestih. Naši živinorejci so upali, da se bo pobuda uresničila v doglednem času, in,so verjeli predstavnikom deželne uprave in deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA, toda leta minevajo in prav zdaj, ob zaključni fazi priprav, ko bi morali začeti z delom za gradnjo mlekarne, preti huda nevarnost, da bo šla vsa zadeva po vodi, ker. . . dežela, oziroma ERSA, nima za to denarja. Zadruga, ki je bila ustanovljena pred tremi leti, šteje 100 članov-živinorejcev s Krasa: Načrt za mle- • Tržaški župan je izdal dovoljenje, da avtobusi lahko vozijo tudi po Ulici Capodistria na odseku in v smeri od hiše št. 21 do Ulice Svevo, kjer je prepovedan promet za ostala vozila. Po odloku tržaškega pretorja Podjetje Esoform bo nadaljevalo z razkuževanjem v devinsko-nabrežinski občini V kratkem bodo uslužbenci pod jetja Esoform iz Roviga nadaljevali z razkuževanjem proti komarjem v nekaterih predelih devinsko - nabre-žinske občine. To so delali že več let vse od 1. septembra 1973, ko je pretor Losapio ukazal prenehati z razkuževanjem, češ da strupi, ki jih uporablja omenjeno podjetje, škodijo človekovemu zdravju. Odlok tržaškega pretorja z dne 27.7.1974 pa potrjuje, da razkužila, ki jih u-porablja podjetje Esoform niso škodljiva in ne nasprotujejo v Rojaki iz Amerike si ogledujejo PD Vesna v Križu karno je izdelal geom. Gomirato, odbor je pripravil in izročil ustanovi ERSA vso potrebno dokumentacijo v predpisanem roku (do 30. junija). Kmalu po izročitvi dokumentacije in načrta pa je predsednik zadruge Alfonz Guštin prejel po Kmetijskem nadzorništvu vabilo za sestanek na deželnem odborni-štvu za kmetijstvo. Na tem sestanku je predstavnik deželnega odborništva za kmetijstvo sporočil, da dežela nima dovolj denarja in da je že nakazala 60 mil. lir, kar naj bi zadostovalo. Predsednik je odgovoril, da bi gradnja mlekarne stala najmanj 120 mil. lir, tistih 60 mil. lir pa da spada med preostanke kmetijskega nadzorništva iz prejšnjih let. Direktor ustanove ERSA dr. Bellavista je izjavil, da ne more zavzeti stališča, dokler se ne sestane in o tem razpravlja odbor omenjene deželne ustanove, dr. Moretti pa je celo dejal, da bi treba sploh preučiti, ali je pobuda pozitivna in koristna. Zaradi vsega tega se je po sestanku na deželnem odborništvu za kmetijstvo sestal upravni odbor zadruge, ki je ostro kritiziral ravnanje deželnega odborništva in ustanove ERSA Jer sklenil, da o zadevi obvesti sindikalne organizacije ter vodstva strank, da bi posredovale pri deželni upravi. Pri tem upravni odbor opozarja, da bo-clo.nastale še druge hude težave zlasti glede gradbenega zemljišča. Repentabrska občina je namreč po ugodni cpni odstopila zadrugi primerno zemljišče z? gradnjo mlekarne, toda pogodba ne bo več veljavna in repentabrski občinski svet bi moral spet o tem sklepati, če ne bi začeli z gradnjo do 30. septembra. Darovi in prispevki JAMARJI KLUBA «DIMNICE» vabijo na praznovanje 70 LETNICE ODKRITJA JAM DIMNICE ki bo danes, 4. avgusta Slavnostni obisk bo ob 14.30, spremljal ga bo mešani pevski zbor «Slovenec» iz Boršta s slovensko pesmijo. Na prostem bo jamarski piknik ves popoldan; v" 'jami pa ples z ansamblom Otavija Brajka. Ljubitelji jam, planinci, plesalci, pridite v Markovščino! Ko smo se te dni pogovarjali o tej zadevi s predsednikom zadruge nam je izrecno poudaril: «Mi hočemo, da se zadružna mlekarna zgradi in da začne čimprej obratovati. Tudi Kmetijsko nadzorništvo, ki je podprlo to pobudo, vztraja in zagovarja koristnost ter nujnost take mlekarne. Če tega ne bo, bomo do kraja razočarani in v kratkem bo izginila živinoreja na Krasu. Vsakdo, ki se le količkaj razume na te stvari, bo lahko sklepal, kakšne bodo gospodarske in socialne posledice. O posledicah pa bi morali razmišljati tudi vsi tisti, ki govorijo o zaščiti Krasa, kraške narave in Kraševcev.» Nagradni natečaj za živinorejce Pokrajinsko kmetijsko nadzomi-štvo v Trstu obvešča vse živinorejce, da razpisuje nagradni natečaj za higiensko - bivalno izboljšanje hlevov, senikov in prostorov za shranjevanje mleka in močnih krmil ter za hlevsko opremo. Sredstva za natečaj, iz skladov deželnega odborništva za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo, znašajo 4 milijone lir. Natečaja se lahko u-deležijo vsi živinorejci tržaške pokrajine, ki nameravajo izboljšati ..svoj hlev. Rok za predložitev prošenj pri pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu v Trstu, Ul. Ghega štev: 6, traja do vključno 30. avgusta letos. sedaj smo v novem sedežu v ulici Caboto 24 (industrijska cona avtobus št. 21) NUOVA CONCESSIONARIA J nove telefonske številke: 826.1811213 FESTIVAL LJUBLJANA 22. MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE 6. BALETNI BIENALE Danes, 4. avgusta, ORGELSKI VEČER Gabor Lehotka, Budapest Jutri, 5. avgusta, JOSE' DE LA VEGA Španska plesna skupina V sredo, 7. avgusta, FILIPE ANTONIO HALL klavir, ZDA V četrtek, 8. avgusta, BALETNI VEČER BALET NACIONAL DE CUBA V petek, 9. avgusta, JOSE' DE LA VEGA Španska plesna skupina Vse prireditve bodo v Križankah, Začetek predstav ob 20.30. Informacije in rezervacije po telefonu (061) 21-768 Mali oglasi AUTORALLY Pahor Giorgio Ul. Zonta, 3/A tel. 69-250 Avtopritikline — novosti PERSONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih gum DUNLOP. TRST Ul. Boccaccio 3 Telefon 414iri POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi inozemstvo AUTOAGENZ1A ZANARDO, Ul. del Bosco 20, tel. 796348, «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najvišje ocenjuje vaš rabljeni avtomobil v zameno za novega ali rab» Ijenega in zahteva najmanjši predujem za do 36-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menjamo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure. Alfa romeo 2000 berlina 1972, 2000 GT veloce 1972, 1600 super 1971, giuli«i 1.3 1974, 1300 TI 1870, GT junior 1300 1968, alfa sud 1973-1972; alletta 1972, 1750 berlina 1971, 1750 GT veloce 1971; fiat 128 berlina štiri vratg 1970, 128 rally 1971; 126 1974, 85« special 1970. autobianchl primula 65 C 1969; autobianchi A 112 ele-gant 1974; BMW 1600 1968; NSU TT 1000 1970; innocenti mini minor MK3 1971; renault TL6 1970,; kawasaki mach 3/500 1973. OBIŠČITE NAS!!! «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68. 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 06 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 m Ul. Cologna 7 — Autosalone Trieste. PRI TRŽAŠKI poročni agenciji «I41 vostra stella» odlična in takojšnja ureditev zakona za dekleta vseh starosti. Telefonirati na 763714 ob ponedeljkih, torkih in sredah. OBIŠČITE NOVO TRGOVINO POGRINJALA - ODEJE PREPROGE - ZAVESE Ul. C. Battisti, 14 — tel. 62917 TRST NASPROTI VELEBLAGOVNICE STAND A «AUTOAGENZIA CLAUDIO» l/UCA CEPPA 8 TELEFON 29-714 ZASTOPNIK Shodu ZA TRSt lN POKRAJINO m TAKOJŠNJA DOBAVA Prihranite na bencinu z novimi ŠKODA 74 100 - 100 L - 110 L COUPÉ R RAZSTAVA NAJNOVEJŠI H MODELOV ZA SPOMENIK PADLIH V NOB IZ ŠKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Franco Laganis 5.000 lir, Ervin in Zora Mezgec 5.000 lir, Luciana Schillani 2.000 lir, Zannini Augusto 2.000 lir, Klara Ličen 3.000 lir, Franc Trobec 2.000 lir, Sahar-Scan-dalen 1.000 lir, Smillovich 1.000 lir, Josip Giorgi 5.000 lir. V počastitev spomina Janka Ger-dola daruje Amalija Castellani 3.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA V spomm brata Petra Bogatea, padlega v Španiji, darujejo sestre 10.000 lir. Kristjan in Angela Košuta (št. 20 N) 5.000 lir. Ženska nogometna e-kipa iz Križa daruje 35.000 lir. V spomin pok. Eleonore Starc -Cumar daruje Srečko Sedmak z družino (Prosek) 5.000 lir. Namesto cvetja pok. Josipu Ma-ganji darujeta Marija in Matija Settimo (Trst) 5.000 lir. V isti namen daruje Giulio Žerjal 2.000 lir. V spomin Eleonore Starc darujeta sestra Elvira in mož Marko Ten-ce 30.000 lir. # * * Namesto cvetja na grob po. Ivana Kalc, daruje družina červenka 3.000 lir za osnovno šolo «Kajuh» v Gropadi. V spomin pok. Marije Malalan daruje družina Ostrouška 5.000 lir za ŠD Polet in 5.000 lir za PD Tabor. Ob 30. obletnici smrti ljubljene mame in none Katarine Cesar darujejo hčere Ida, Danila in Marija ter vnukinja Magda 10.000 lir za Dijaško matico. Vabimo Vas, da obiščete NOVO TRGOVINO S POHIŠTVOM v Ul. Castaldi 3 v Trstu (tel. 762-966 — pri Trgu Garibaldi) OGLEDALI si boste med drugim edino razstavo na Tržaškem vseh vrst izdelkov znane tovarne (kmečke anevne sobe, skrinje, kmečki koti itd.) in velik izbor kuhinj tovarne CUMINI Namesto cvetja na grob Uršule Hrovat daruje Ljudmila Racman 2 tisoč lir za Dijaško matico. V spomin pokojnega Srečka Lukmana darujeta Minka in Drago Pahor 2000 lir za sklad Andreja Budala. Viktorija Brecelj daruje 20.000 lir za pevski zbor S. Kosovel iz Ajdovščine. V spomin sestre Pepke Štoke roj. Ban daruje Marica z družino 6.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kon-tovel. Namesto cvetja na grob Egona Širce darujejo: družina Kreševič 5 tisoč lir za ŠK Kras in 5.000 lir_ za PD Rdeča zvezda, Drago Milič 5 tisoč lir za ŠK Kras in 5.000 lir za PD Rdeča zvezda, Zdenka Kalc 2 tisoč 500 lir za PD Rdeča zvezda, Milan Milič 2.500 lir za ŠK Kras in 2.500 lir za PD Rdeča zvezda. V spomin Egona Širce darujejo pevci pevskega zbora Rdeča zvezda iz Saleža 14.000 lir za Mladinski krožek — Trst in 14.000 lir za ŠK Kras. V počastitev spomina pok. Janka Gerdola darujeta Edvin in Adri-jana Guštin 5.000 lir za Dijaško matico. V spomin pokojnega Egona Širce daruje L. Furlan iz Mavhinj 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Ivana Žerjala daruje Sergij Žerjal, Za-brežec 55, 5.000 lir za pevski zbor «Valentin Vodnik». Ob 30. obletnici smrti Josipa Slavca daruje žena Josipina Slavec 10 tisoč lir za pevski zbor «Valentin Vodnik». ... Ob 30. obletnici smrti Avguština Ivančiča daruje Regina 5.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane, 5.000 lir za Dijaško matico in 5.000 lir za ŠZ Bor. Ob priliki družabnega večera z izseljenci iz Argentine in Amerike dne 26. 7. 74 so darovali za PD Vesna: Slavko in Avrelija Pertot 5.000 lir, Franc Kovačič 5.000 hr, Kristina Moffi 10.000 lir in Mira Runco 10.000 lir. V spomin pok. učitelja Janka Gerdola darujejo bivši člani «tržaške tamburice» za Glasbeno matico. Marica in Rafko Vitez 10.000 ir, Alma in Gabrijela Trobec 10.000 hr, Sergej in Majda Pertot 10.000 hr, Adrijan Semen 5000 lir, Cvetka Rebec 2000 lir ter Karlo Rudež 3000 hr. V počastitev spominà Janka Gerdola daruje Amalija Castellani 2 tisoč lir za Tržaški partizanski pevski zbor. Svojci pokojnega Janka Gerdola so prispevali v počastitev njegovega spo mina 50.000 lir za sklad dr. Andreja Budala. DNEVNA SOBA «DRAGICA» BREST CERKNICA INDUSTRIJA POHIŠTVA - JUGOSLAVIJA CELOTEN PROGRAM IZDELKOV INDUSTRIJE POHIŠTVA BREST - CERKNICA LAHKO KUPITE PO IZREDNO UGODNIH CENAH V «SALONU POHIŠTVA» V CERKNICI. SALON POHIŠTVA JE ODPRT VSAK DAN NEPREKINJENO OD 9. DO 19. URE. OB SOBOTAH OD 8. DO 13. URE. ■ ZA DEVIZE 5% POPUSTA ■ BREZPLAČNA DOBAVA POHIŠTVA NA DOM TELEFON: OSI — 791 200 — TELEX: 31-167 PnmorifcTdnóvnìfc 4 4. avgusta 1974 GORIŠKI DNEVNIK PO IZSTOPU SOCIALISTOV IZ OBČINSKEGA ODBORA Krščanska demokracija ni pričakovala izstopa PSI iz levosredinske večine v Gorici PSDI hoče zamenjavo socialističnega odbornika s svojim - V goričkem občinskem odboru sta sedaj prazni dve odbornički mesti Izstop socialistov iz levosredinske večine v Gorici je vzbudil užaljenost v demokristjanskih vrstah in le malo prikrito zadovoljstvo med socialdemokrati. V petek zvečer je hotel socialistični odbornik dr. Tullio Tomassich dati na seji občinskega odbora ostavko, na županstvu pa ni našel nikogar. Zaradi tega je svojo ostavko z odborni-škega mesta poslal županu De Simonu s priporočenim pismom. Prav tako je tajnik mestnega odbora PSI Waltritsch poslal tajnikoma KD Ronconu in PSDI Candussiju pismi, v katerih ju obvešča o prekinitvi sodelovanja. Formalno se je tako zaključila prva faza odločitve socialistov o izstopu iz občinskega odbora To odločitev je sprejelo vodstvo PSI v torek zvečer, potem ko so demokristjani v ponedeljek na seji pokrajinskega sveta odvzeli opoziciji možnost izvolitve svojega predstavnika v izpitno komisijo za izbiro direktorja psihiatrične bolnišnice. Na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo verjetno septembra, bodo dokončno sprejeli Tomassiche-vo ostavko. Vodstvo KD si ni pričakovalo take odločitve socialistov. To izhaja tako iz izjav župana De Simona, kot iz pisanja njegovega tajnika v škofijskem tedniku «Voce isontina» in tudi iz včerajšnje izjave pokrajinskega vodstva KD. Demokristjani hočejo najti vzrok za krizo v težavah znotraj socialistične stranke, v resnici pa so socialisti tokrat pustili ob strani možna notranja nesoglasja in odločili o prehodu v opozicijo soglasno. V svojem poročilu zavrača pokrajinsko tajništvo KD obtožbe, da ni ravnalo demokratično v pokrajinskem svetu. Vse težave skuša zvrniti na socialiste. To v pokrajinskem merilu, kjer je bil govor o psihiatrični oskrbi in tudi v raznih občinah, kjer je treba, po mnenju KD, vse težave pripisati «objektivnim težavam». KD se je, tako je rečeno v tiskovnem poročilu, vedno prizadevala, da bi delala za dobrobit naše skupnosti. Za težave pa naj bi bili krivi socialisti. Logično je, da so obtožbe, ki sta jih nanizala novinarjem na tiskovni konferenci v sredo zjutraj pokrajinski tajnik PSI Del Ben in občinski tajnik PSI Waltritsch hudo prizadele demokristjane. Prebivalstvo bo lahko samo ugotovilo, da so bile te obtožbe utemeljene, saj se vse, prav po krivdi seda- njega vodstva KD, ki se vrača na staro, tj. na desničarske in konservativne pozicije, prepočasi pomika naprej. Tu je treba prišteti ne le prepočasno urejanje raznih infrastruktur, marveč tudi reševanje vprašanj, ki zanimajo Slovence, prepozno iskanje stikov z Novo Gorico, odlašanje umestitve kon-zulte za slovenska vprašanja, zanemarjanje periferije in naših vasi na račun mestnega središča. Sicer pa si želi pokrajinsko vodstvo KD ponovno sodelovanje s socialisti, vendar «le če bodo ti opustili svoj maksimalizem». Zahtevati določene pravice je za demokristjane maksimalizem. Bolj suho je stališče vodstva PS Dl. Ti bodo stopili v stik s KD, da takoj nadomestijo dr. Tomassi-cha (PSI) in dr. Paulina (SDZ). Tako bodo vsaj zadovoljili še enega svojega svetovalca, ki bo dobil odbomiško mesto. Tiskovno poročilo PSDI je polno obtožb proti so- cialistom. V istem poročilu je tudi zahteva, da se v pokrajinskem merilu da več moči predstavnikom te stranke. To pomeni, da je treba socialdemokratom dati nova mesta v raznih upravnih svetih. V torek zvečer se bo sestalo občinsko vodstvo krščanske demokracije. Razpravljali bodo o nastalem položaju in sprejeli ustrezne sklepe. Občinski odbor v Gorici ima sedaj dva odbornika manj kot prej, to socialista dr. Tomassicha in dr. Pauhna (SDZ). Če ostane pri pri koaliciji med KD in PSDI bo ta lahko računala na 24 svetovalcev. To je 19 demokristjanov, 4 socialdemokrati in 1 republikanec. Morda se jim bo pridružil tudi neodvisni socialdemokrat Žiberna. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO PO NEDAVNEM SKLEPU OBČINSKEGA SVETA Na slovenskem podeželju v goriški občini bodo ustanovili tri samostojne rajone Konzulte bodo imeli Standrež, Podgora in Pevma z Oslavjem in Štmavrom - Najmanj prebivalcev je v briškem rajonu Morda že jeseni bo goriški občinski svet imenoval člane rajonskih konzuli, tako tiste, ki jih bodo predlagale politične stranke kot tiste, ki bodo v posameznih konzultah zastopali sindikate, prosvetna društva, športna društva in druge ustanove. O porazdelitvi mest v vseh rajonskih konzultah smo že pisali. V vsaki konzulti bo dvajset članov (izjemo tvori mestno središče, kjer bo 30 članov); od teh bodo 14 predlagale, na podlagi glasov dobljenih na občinskih volitvah leta 1970, politične stranke, ostalih šest pa bo zastopalo društva in ustanove, ki delujejo na tem področju. Prikazati hočemo danes tri konzulte, ki bodo delo vade na robu mestnega središča, v slovenskih predmestnih vaseh, t. j. konzulte za Štandrež, Podgoro in Pevmo - 0-slavje - Štmaver. Podatki o prebivalstvu so iz ljudskega štetja leta 1951, podatki o volitvah so z občin-jskih volitev leta 1970. Rajon Štandrež bo obsegal področje na levem bregu Soče (približno 700 m južno od cestnega mosta) za hišami Ulice Pola, za hišo železničarjev v Mihaelovi ulici, pod naseljem ISES do železnice in nato ob železnici do državne meje. Spodnja meja je meja goriške občine s sovodenjsko, vzhodna pa državna meja z Jugoslavijo. V ta rajon spadajo Kraška ulica (od številk 45 in 52 dalje), Jere-mitišče, ulice Cavalleggeri di Lodi, Fermi, Livenza, Matajur, Montasio, Monte Canin, Monte Festa, Monte Grappa, Montello, Monte Sabotino, Monte Sei Busi, Natisene, Regg. Piemonte Reale, Trg Štandrež, Mihaelova ulica (od številk 44 in 73 dalje). Tržaška ulica (od številk 156 in 279 dalje), ulice Tabai, Taglia-mento, Ticino, Timavo, Trivignano. V tem rajonu so zabeležili 561 družin, 739 mož in 840 žensk. Na tem področju delujejo tovarne De Licia (89 uslužbencev). La Giulia (300 u- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitoiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinuiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitn RAZGOVOR S POSLOVODINJO BREZIGARJEVO V KATOLIŠKI KNJIGARNI Vprašanje šolskih knjig na slovenskih šolah povezano s problematiko italijanskega šolstva Letos za 20-25 od sto dražje knjige - Manj premožnim dijakom bi morali priskočiti na pomoč šolski patronati Konec meseca se je na slovenskih šolah na Goriškem zaključilo vpisovanje in prvi neuradni podatki kažejo, da se je število vpisanih nekoliko povečalo, posebno kar se tiče vpisovanja v treh višjih šolah, liceju, učiteljišču in trgovski šoli. Ob teh ugotovitvah in ob začetku novega šolskega leta se nam porajajo nekatere misli glede šolskih knjig. Da bi nekoliko točneje izvedeli o tem vprašanju smo se obrnili do poslovodinje Brezigarjeve, ki je že vrsto let zaposlena v Katoliški knjigami v Gorici. «Bi nam lahko povedali, kako bo letos s šolskimi knjigami? Nekateri namreč pravijo, da so nekatere knjige, ki jih predvideva program, sploh ne dobijo več in da si morajo dijaki predvsem to prepisovati od tistih maloštevilnih študentov, ki knjige imajo». POUČNI IZLET PO JUGOSLAVIJI Goriški in tržaški dijaki obiskali Hrvatsko in Bosno Izlet je organiziral sekretariat za prosveto in kulturo v Sloveniji Prejšnji teden so maturantje z Goriškega in Tržaškega ter skupina dijakov predzadnjih razredov odpotovali na osemdnevni poučni izlet po Jugoslaviji. Pobudo za to je dal republiški Sekretariat za prosveto in kulturo Slovenije ob sodelovanju Sindikata slovenske šole. V sredo, 24. julija, je z mejnega prehoda Rdeča hiša odpotoval avtobus z goriškimi dijaki. Z njimi sta bila tudi dva profesorja, Teodora Bednarik in Jožko Prinčič. Drugi avtobus pa je ob istem času odpotoval iz Trsta. Prva etapa večdnevne vožnje je bila Ljubljana, kjer so si izletniki nekoliko okrepčali za dolgo vožnjo proti Slunju, kjer so prespali prvo noč. V prvih urah vožnje se je ustvarilo veselo vzdušje, ki je naše dijake spremljalo ves čas izleta. Drugo jutro se je skupina gori-ških in tržaških maturantov odpravila v Sarajevo, kjer so preživeli tri dni. Seveda bi bilo ob tej priložnosti dolgočasno naštevati vse zanimivosti, ki so si jih dijaki ogledali v tem zanimivem mestu. Po mnenju nekaterih Goričanov, je izletnike najbolj pritegnil stari del mesta, velik trg, kjer so prodajalne z raznovrstnim blagom. Eno popoldne so izletniki in njihovi voditelji izkoristili, da so si ogledali izvir reke Bosne. V nedeljo je pot peljala proti Mostarju, znanem kraju, ki je dobilo ime prav zaradi mosta iz turških časov. V poletnih mesecih je tu vedno veliko mladih domačinov, ki, proti plačilu, skačejo z mosta v vo-dc Neretve. Zadnje dni izleta so naši dijaki izkoristili, da so se nekoliko osvežili v čistih vodah splitske obale. Seveda ni manjkalo proste zabave, posebno zvečer, ko so si v skupinah ogledali mesto in turistične zanimivosti. Iz Split" je avtobus odpeljal v Zadar, kjer so izletniki en dan prenočili. V sredo, zadnji dan izleta so dijaki potovali proti domu in odnesli s te osemdnevne vožnje po Ju goslaviji zares lepe spomine ter spoznali najbolj zanimive kraje Rr vatske in Bosne. 60-lplnica rojakinje Jelice V a zza z Jutri bo slainla svojo 60-letnico naša rojakinja Jelica Vazzaz, ki biva sedaj v Ljubljani, kjer je pro- fesorica telesne kulture. Poleg tega pa se Vazzozova izvenšolsko udejstvuje v telesnokultumi dejavnosti, vodnica je telovadnega društva v Ljubljani. Tudi za pero je večkrat prijela. Piše strokovne članke za slovenske in srbohrvatske revije. Jelica Vazzaz se je rodila 5. avgusta 1914 v Gorici. Maturirala je leta 1934 na učiteljski šoli v Ljubljani. Pred vojno je študirala na šoli za telesno vzgojo v Beogradu, po osvoboditvi pa se je kot izreden slušatelj vpisala na D/F in dosegla fakultetno izobrazbo na področju telesne kulture ■ Zadnjič je bila pri nas ob priložnosti telovadne akademije, kjer je izrazila željo in prepričanje, da se bo spet vrnila med rojake v Gorico. Ob njenem jubileju ji čestitajo vsi goriški prijatelji. Čestitkam se pridružuje tudi naše u-redništvo. 0 Urad zveze trgovcev v Ulici 9. avgusta bo od 5. do 26. avgusta zaprt zaradi počitnic. Od 9. do 12. ure pa se lahko člani obme jo za svoje potrebe telefonično na urad zveze (štev. 5602). «Resnici na ljubo moram povedati, da ni stanje tako kritično, kot ga nekateri hočejo prikazati. Obstajajo danes še problemi za dobavo nekaterih knjig. Tu pa mislim predvsem na grške slovnice in vadnice, ki se jih ne da več dobiti niti v knjigarnah v Sloveniji. Kar se tiče drugih knjig, je precej boljše kot je bilo pred leti. V glavnem imamo v knjigami vse učbenike, ki jih predvidevajo programi na naših šolah. Težave obstajajo pravzaprav pri nabavljanju knjig. Večkrat se namreč dogaja, da nam določene knjige pridejo že, ko se je šolsko leto pričelo in to seveda prinaša težave dijakom». «Kako pa bo letos s cenami? Mislimo, da bo tudi tu. ob splošni podražitvi, prišlo do višjih cen». «Vidite, pravi problem bo letos prav pri podražitvi. Do sedaj nismo še dobili vseh knjig, ki jih bodo naši dijaki uporabljali v novem šolskem letu. Po podatkih, ki jih lahko dobimo, če primerjamo ceno nekaterih knjig letos s ceno istih v lanskem letu, ugotovimo, da so letos knjige dražje za približno petindvajset odstotkov. Dijak bo torej letos moral plačati četrtino več kot lansko leto. Kot primer vam lahko navedem nemško vadnico za srednje šole. Ta se je letos podražila skoro za 40 odstotkov. Mislim, da bo podražitev šolskih knjig in vseh šolskih potrebščin sploh, privedla do nezadovoljstva družin, posebno pa manj premožnih. Res je, da dijaki nižje srednje šole in nekateri iz višjih šol dobijo bone za nakup knjig. Tu moramo razlikovati dva različna bona: šolski bon (vrednost tega znaša 15.000 lir) ter občinski bon (30.000 lir). To pa ne reši vprašanja. Mislim, da bi našim dijakom morali priskočiti na nomoč šolski patronati. Zanima me še, kako je z menjavo knjig, oziroma ali profesorske komisije, ki se vsako leto sestanejo, da bi določile knjige za naslednje leto, upoštevajo dejstvo, da bi vsakoletna zamenjava knjig privedla do nezadovoljstva pri dijakovi družini?» «Na to vprašanje vam lahko odgovorim s podatki. Na splošno moram ugotoviti, da se iz leta v leto menjava precej knjig, v odstotkih od 20 do 25. To pa seveda prinaša nezadovoljstvo nekaterih družin, ki morajo vsako leto kupovati nove in drage knjige. Tudi za naše knjigarne je to precej nerodno. Večkrat kupujemo večjo zalogo knjig misleč, da jih bodo dijaki uporabljali tudi za prihodnje leto. Ko pa pride do zamenjave, nam vse tiste knjige ostanejo v knjigarni, vrniti VČERAJ POPOLDNE «PRI P0ZEMUUHU» ŠTUDENT IZ IZOLE UTONIL V MRZLIH VODAH SOČE 23-letni Vladimir Lovrečič je bil v Gorici pri prijatelju Včeraj popoldne je v Soči, «pri Pozemljuhu» utonil 23-letni študent iz Izole, Ulica ob starem zidu 17, Vladimir Lovrečič, ki je prišel ravno včeraj na obisk k prijatelju v Gorico. Približno ob 14. uri sta se Lovrečič in njegov prijatelj. 20-letni Anton Gomišček iz Solkana, Ulica IX. korpusa 88. trenutno z materjo v Gorici, Ulica Brigata Etna, namenila k Soči, da bi se nekoliko osvežila. Prijatelja, ki sta se spoznala v Ljubljani, kjer študirata sta nekaj časa sedela ob bregu reke «pri Pozemljuhu», majhni plaži pri restavraciji «Agli scogli» Gomišček je najprej sam stopil v vodo ter splaval na drugi breg ter se spet vrnil k prijatelju in ga povabil naj tudi on pride v vodo. Mladeniča sta ne- kaj časa plavala skupaj, nakar je Lovrečič izginil pod vodo in utonil. Očividci, ki so se kopali in sončili na tem kraju, so takoj poklicali rešilni avto. Na kraj so prišli tudi agenti kvesture, cestna policija in goriški gasilci, ki so približno dve uri iskah utopljenca. Pozneje so poklicali tudi potapljače iz Trsta. Po vsej verjetnosti je mladenič u-tonil zaradi srčne kapi, saj je Lovrečič več časa bolehal zaradi srčnih motenj in je bil zaradi tega tudi oproščen vojaške službe. Mladega Lovrečiča so v večernih urah potapljači - gasilci iz Trsta našli v Soči nekaj desetin metrov od kraja, kjer ic utonil. Truplo mladega študenta so prenesli v mrtvašnico goriške bolnišnice, kjer bodo izvedli obdukcijo. jih ne moremo in zaslužek, ki smo ga dobili s prodajo drugih knjig splahne». Po razgovoru, ki smo ga imeli lahko sklepamo, da bi bilo potrebno tudi v vprašanju šolskih knjig dobiti novo rešitev ter korenito spremeniti sedanji sistem. Ta problematika pa se neposredno poveže s celotnim vprašanjem šolskega sistema v Italiji, ki v zadnjih letih precej niha. Mislimo, da je prav, da ob koncu tega članka objavimo imena vseh knjig, ki jih bodo dijaki prvih razredov nižje srednje šole, gimnazije, učiteljišča in trgovske šole uporabili v šolskem letu 1974-75. IV. GIMNAZIJA «PRIMOŽ TRUBAR» Italijanščina: (Armonia e stile. Poesia e prosa, Eneide - Vitali, Vocabolario della lingua italiana). Slovenščina: (Slovenska slovnica, Kaplan Martin Čedermac, Domen - Sosedov sin. Besedna umetnost. Antologija primerov). Latinščina: (Latinska vadnica in slovnica, 1. del. Res et humanitas, Latinsko - slovenski slovar). Grščina: (Grška slovnica. Grška vadnica, Letture greche, Grško - slovenski slovar). Civilna vzgoja: (Orientamenti). Zgodovina: (Atlante storico, 1. del). Zemljepis: (Regionalna geografija). Matematika: (Algebra, 1. del, Geometrija za višje šole). Nemščina: (Deutsche Sprache fùr Auslànder, 1. del, Antologia tedesca). I. RAZRED UČITELJIŠČA «SIMON GREGORČIČ» Italijanščina: (Armonia e stile, segni del tempo, Gli autori della letteratura italiana, 1. del. Vocabolario della lingua italiana). Slovenščina: (Slovenska slovnica. Besedna umetnost, Solzice). Latinščina: (Latinska slovnica in vadnica. La-tinsko-slovenski slovar). Zgodovina: (Atlante storico. Država in državljani). Prirodopis: (Biologija, 1. del). Risanje: (D «Visibile parlare»). Nemščina: (Deutsche Sprache fiir Auslander, Deutscher Alltag, ein Gesprachbuch fiir Auslander, Nem-ško-slovenski slovar). Petje: (188 solfeggi cantati. Teorija glasbe). I. RAZRED TRGOVSKE ŠOLE Italijanščina: (Cultura, 1. del, Nuovissimo dizionario della lingua italiana). Slovenščina: (Pregled slovenske književnosti, Slovenska književnost, 1. del, Slovenski pravopis). Matematika: (Aritmetika in algebra). Zemljepis: (Obča geografija. Atlas za šole druge stopnje). Nemščina: (Deutsche Sprache fur Auslander, Deutscher Alltag, Nemško-slo-venski slovar, Slovensko-nemški slovar). Srbohrvaščina: (Srbohrvatska vadnica, Srbohrvatsko-slovenski slovar, Slovensko-hrvatskosrbski slovar). Tehnika: (Trgovinstvo, 1. del. Trgovsko računstvo). Stenografija: (Slovenska stenografija). Strojepis: (Strojepis). I. RAZRED NIŽJE SREDNJE ŠOLE «IVAN TRINKO» Italijanščina: (Grammatica italiana per le scuole medie, La Fiaccola, Il piccolo Palazzi). Slovenščina: (Slovenska slovnica, Slovensko berilo, Slovenski pravopis. Spoznavanje slovenskega jezika). Zgodovina: (Zgodovina, 1. del, Atlante storico). Zemljepis: «Nuovo atlante scolastico). Nemščina: (Deutsch fiir Auslander). Matematika: (Sodobna aritmetika, Eksperimentalna geometrija). Risanje: (Io, il disegno^ e l'arte). Tehnični pouk; (Tehnični pouk za 6. razred. Gospodinjstvo). Kako pa je s celotno ceno za nakup vseh knjig? Kot smo že v razgovoru z Brezigarjevo povedali, ne moremo navesti točnih podatkov, kajti v knjigarni nimajo še vseh knjig in tudi njihova cena ni še znana. Po neuradnih podatkih bi lahko navedli netočne cene z.a nakup vseh knjig, ki pa bi se ne smele dosti oddaljiti od realnosti. službencev), SITE (51 uslužbencev), predilnica (338 uslužbencev), Adani (150 uslužbencev). V volilnem oziru spada v ta rajon celotna sekcija 42 (459 volivcev), večji del sekcije 62 (457 volivcev od skupnih 597), del sekcije 31 (295 volivcev od skupnih 703), manjši del sekcije 56. Do novih volitev so izračunali, da spada v ta rajon 1.056 volivcev. Na podlagi rezultatov občinskih volitev bodo 14 mest v tej konzulti porazdelih takole: PSDI 2, MSI 1, SDZ 2, PSI 2, KPI 2, KD 5. Rajon Podgora bo obsegal področje od Grojne do mosta 9. avgusta in križišča pri Madonnini do železniške čuvajnice v Ulici delle Grappate 12. Praktično bo v tem rajonu vsa Podgora in tudi nekaj hiš jugozahodno od železnice. V tem rajonu so ulice Attems, Brigata Cuneo, Brigata Treviso, Cotonificio, Grappate (do številk 10 in 47), Madonnina del Fante, Monte Calvario, del Pozzo, 4. novembra, S. Giusto, Slataper, Andrena delle Vigne, Trg Bratuž in Grojna (Vallone dell'Acqua). Družin je bilo tu 501, mož 686, žensk pa 733. Na tem področju je predilnica z 2.270 uslužbenci. V volilnem oziru spadajo v rajon vsi volivci sekcije štev. 35, ki jih je skupno 612 in večina (414 od skupnih 574) volivcev sekcije štev. 36, V rajon spada tudi 30 volivcev sekcije štev. 55. Skupno je v tem rajonu 1186 volivcev. Ob upoštevanju teh podatkov so štirinajst mest v konzulti porazdelili takole: PSDI 2, SDZ 2, PSI 2, KPI 3, KD 5. Rajon Pevma - Oslavje • Štmaver je po številu prebivalcev najmanjši od devetih, v katere bo razdeljena goriška občina. Je omejen od državne meje z Jugoslavijo in od občinske meje s števerjansko občino, od Soče do pevmskega mostu. V rajonu ni vključeno novo naselje ljudskih hiš na desnem bregu Soče ob Ulici Ponte del Tondone. Te stavbe spadajo v rajon Stražice. V ta rajon spadajo tako vse hiše Pevme, Oslavja in Štmavra. Na tem področju je vojašnica finančnih straž v Štmavru s 16 financarji. Leta 1971 je bilo tu 250 družin, v katerih je jjilo 367 mož in 400 žensk. Z volilnega stališča so v tem rajonu vsi volivci sekcije štev. 37 in 19 volivcev sekcije štev. 55. Na podlagi rezultatov iz leta 1970 bodo mesta v rajonski konzulti razdeljena takole: PSDI 1, ŠDZ 4, PSI 4, KPI 3, KD 2. iiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuaiiMiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiwiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMUMiiiiiiilifiniimiimimuiM DVA MRTVA NA JADRANSKI MAGISTRALI PRI SENJU Za nižjo srednjo šolo bo treba porabiti približno 50.000 lir, za trgovsko okoli 60.000 lir, medtem ko bo treba za nakup knjig na liceju in učiteljišču plačati približno 70.000 lir. P. R. Novi predpisi za zdravila za obrtnike, trgovce in kmete Bolniške blagajne za obrtnike, trgovce in kmete opozarjajo svoje člane, da bodo odslej povrnili stroške samo za tista zdravila, ki so vpisana v register INAM. Pravila za povračilo stroškov za zdravila ostanejo nespremenjena, zainteresirani pa bodo morali upoštevati le omejeno število zdravil. Goričan Antonio Fabretti ranjen v prometni nesreči S svojim tovornjakom je oplazil kranjski tovornjak in treščil v celjski fiat 750 V noči med petkom in soboto se je pripetila na jadranski magistrali v bližini Senja huda prometna nesreča. V nesreči sta izgubila življenje dva Jugoslovana, tri osebe pa so bile ranjene. Smrtno sta se ponesrečila 28-letni Peter Kovač iz Celja in 52-letni Slavko Rogič. Med ranjenimi pa je tudi Goričan Antonio Fabretti iz Ul. Capodistria 17. Fabretti je vozil težak tovornjak z registracijo GO 81555 nekoliko na sredi ceste. Ko je privozil nasproti tovornjak tam iz Kranja, sta se vozili oplazili. Goriški tovornjak je zaneslo na levo stran ceste, kjer je vozil fiat 750 iz Celja. Tedaj je prišlo do hudega trčenja in šofer «fiča» Kovač je bil na mestu mrtev. Njegovi sopotnici 22Jetna Julka Polak in 19-letna Katerina Hočevar pa sta bili ranjeni. V vozilu, ki ga je vozil Fabretti sta bila tudi Slavko Rogič in Božidar Kavačevič. Prvi je kmalu izdihnil, drugi pa je samo ranjen. Ranjence so odpeljali v bolnišnico na Reko, kjer so jih sprejeli s pridržano prognozo. Sporazum med IACP in stanovalci Na sedežu zavoda za ljudske hiše so zastopniki zavoda in dveh združenj stanovalcev (SUNIA in Associazione inquilini e assegnatari) podpisali sporazum, po katerem ne bodo zvišali najemnin v hišah, ki so bile zgrajene pred letom 1960. Razna popravljalna dela bodo plačali z državnim prispevkom. V stanovanjih zgrajenih po letu 1960 bodo najemnine višali v skladu z deželnim zakonom, ki ga bodo sprejeli te dni. Raznih dodatkov sploh ne bodo zahtevali od najemnikov, katerih letni dohodek je manjši od 960.000 lir. Pisarna SIP tudi v Tržiču Od jutri, 5. avgusta, bo v Tržiču na Trgu Cavour deloval urad telefonske družbe SIP. Odprt bo od ponedeljka do petka zjutraj od 8.30 do 12. ure, popoldne pa od 15.30 do 16.30. Ob sobotah in nedeljah bo urad zaprt. Za vsa plačila in naročanje novih telefonskih aparatov se bodo lahko v ta urad obrnili prebivalci Tržiča, Doberdoba, Šempetra ob Soči, Ronk, Štarancana, Turjanka, Škocijana ob Soči, ki so doslej morali v osrednjo pisarno SIP v Gorico. Podrobnejše informacije daje brezplačno ta urad tudi po telefonu: kličite številko 187. Kulturno popoldne na prazniku v Doberdobu Drevi, z izvolitvijo lepotice 1974, se v Štandrežu zaključi dvotedensko praznovanje Športnega društva Ju-ventina. Ob zaključku praznovanj mislimo, da morajo biti organizatorji zadovoljni z uspehom, ki so ga imeli. Tudi vreme jim je bilo vse dni praznovanja naklonjeno in to je v veliki meri pripomoglo, da se je vsak večer nabralo na zabaviščnem prostoru veliko ljudi. V Doberdobu, ob jezeru, pa se nadaljuje praznik prijateljev komunističnega tednika Delo. Danes popoldan, s pričetkom ob 18. uri, 1-majo na programu vleko vrvi in druge zabavne točke. Zvečer bosta priložnostna govora, na katerih bosta govorila slovenski predstavnik in odv. Battello. Za veselo zabavo bo poskrbel ansambel «Kraški odmevi» z vokalnim kvartetom «Jezero» iz Doberdoba. PROSVETNO DRUŠTVO «B. SEDEJ» V ŠTANDREŽU priredi v nedeljo, 11. avgusta, ob 21. uri «med borovci» v Števerjanu GLASBENO KARAVANO POLETJE 741 ANTENO Sodelujejo: Mija Alekšič, Marjan Kralj, Tone Fornezzi - Tof, Eu-gen Jurič, Tatjana Gros, Simeon Gogulovski, Ultra 4, Vokali. Toplo vabljeni! Vpisovanje na slovenski trgovski šoli Na slovenski trgovski šoli v Gorici se je zaključila prva faza vpisovanja. Nekateri dijaki, ki imajo popravne izpite, se bodo vpisali jeseni, morda pa se bo vpisal še kdo drug. Doslej imajo vpisanih v prvem razredu 13 dijakinj in dijakov, v drugem 12, v tretjem pa 7. V četrtem in petem razredu pa sta vpisana le po en dijak v vsakem razredu. Odprte bencinske črpalke na Goriškem Danes so na Goriškem odprte naslednje bencinske črpalke. Občina Gorica: Esso, Travnik; Texaco, Ul. Leoni; Chevron, Ul. Brigata Re; Shell, Ul. Lungo Isonzo Argentina; Esso, Korzo Italija; Agip, Ul. Duca D’Aosta. Občina Gradišče: Shell, Trg U-nità. Občina Krmin: Api, Drevored Venezia Giulia. Občina Škocjan ob Soči: Esso, črpalka na pokrajinski cesti. Občina Ronke: Chevron, državna cesta št. 14; Total, Ul. Redipuglia. Občina Gradež: BP, Argine Moreni; Sarom, Drevored Moreni. Občina Tržič: Mobil, Ul. Boito; Agip, Ul. Duca D’Aosta; Esso, Ul. Boito; Api, Ul. Cosulich. Občina Šlovrenc ob Soči: Agip, državna cesta št. 56. Občina Zagraj: Api, Ulica Garibaldi. Občina Marjan: BP, Ul. Dante. Občina Vileš: Chevron. Občina Doberdob: Chevron, Dol. Umrl čevljar in čebelar Ivan Pahor iz Dola Natečaj za barvne diapozitive Letoviščarska ustanova v Forni di Sopra je razpisala javni natečaj M barvne diapozitive s planinskimi motivi. Nagradili bodo najlepše diapozitive s krajevnimi motivi, floro-in visokogorskimi vzponi. Natečaja se lahko udeleži vsakdo, ki pošlje do 16. avgusta letos največ štiri diapozitive v standardnem menili 5x5. Nagrajevanje bo 25. avgusta-Vse diapozitive bodo lastnikom vrnili. iDIMrtDL ■ MKliBVfKFil «Katoliški glas» obtožuje Novo Gorico..» V zadnji številki «Katoliškega gla', sa» se člankar, ki poroča o poteku zadnje seje, na kateri so sprejeli ostavko odbornika SDZ dr-Paulina, zgraža na upravitelje o Novi Gorici, ki se potegujejo za ureditev obmejnih naprav na cest-no-železniškem stikališču jugoslovanskih infrastruktur z italijanskimi. člankar obtožuje politične dejavnike v Novi Gorici in tudi » osrednji slovenski upravi, da «jim niso mar resnični življenjski interesi zamejskih Slovencev. Čeprav razumemo in podpiramo prizadevanja štandreških kmetov zd ohranitev svoje zemlje, ki je zemljo vse slovenske manjšine, se nam zdi. da člankar v «Katoliškem glasu», ® svojem običajnem protijugoslovanskem frazerstvu vseeno pretirava. če ne bi bilo za nami matične domovine ne bi bili morda danes vec govorili o slovenski manjšini ^ italijanskem zamejstvu. Izleti Slovensko planinsko društvo v Ge rici priredi 18. avgusta letos enodnevni avtobusni izlet na Platak (1.111 m) nad Reko. Vpisujejo na sedežu SPD< Ul. Malta 2, vsak dan od 9.30 d« 12.30. do vključno četrtka, 12. av* gusta. Vsak mora prinesti s seboj potni list ali prepustnico in veljavno izkaznico. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi- 10. in 11. avgusta vzpon na Coglians. Prenočišče v postojanki Marinelli. Vpisovanje na sedežu SPD v Gorici, Ul. Malta 2. Kino Prejšnjo nedeljo ponoči, je glavni bolnišnici v Gorici umrl 88-letni čevljar iz Dola, Ivan Pahor. Stanoval je v zaselku Boneti, majhni leseni hišici še iz prve svetovne vojne. Pokojni Šemon, kot so mu pravili Dolani, se je preživljal s čevljarstvom, a je bil tudi vnet čebelar, saj je že od mladih let in dokler mu niso moči opešale, stalno vzdrževal tudi do 18 panjev. Pred nekaj leti so mu vsi panji zgoreli, kljub temu ni obupal in si jih je kaj kmalu nabavil nove. Tudi Še-monovo hišo je med NOB hudo prizadela nemška okupacijska vojska. 24. januarja leta 1944 so Nemci zažgali sina Marjana v tržaški rižarni, drugi sin Janko pa je nekaj let pozneje umrl zaradi posledic vojne. Rad je prebiral slovenske knjige in časopise ter je bil že več let naročnik Primorskega dnevnika. Zapušča ženo, 90-letno Marijo Bo-neta ter hčerki Olgo in Marico, katerima ob težki izgubi izrekamo naše sožalje. KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA ■ Ul. Morelli 14 Tel. 2206 ■ 2207 VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA mm MEDNARODNO a An AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA - Ul. Duca d’Aosta 160 - Tei. 28-45 GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Gorica VERDI 15.15-22.00 «R corpo». E. M. Salerno in J. Arala. Barvni film-Prepovedano mladini pod 18. letom- CORSO 15.15—22.00 «L'uomo che non seppe tacere». Lea Massari in Lino Ventura. Barvni film. MODERNISSIMO 15.30—22.00 «Comma 22». Orson Welles in Anthony Perkins. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. VITTORIA 15.30—22.00 «Fischia il sesso». R. Tushingam. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 15.30-21.30 «U valle lunga». Henry Fonda. Barvni film. Tržič AZZURRO 14.00—22 00 «Anonimo veneziano». Barvni film. EXCELSIOR 14.00—22.00 «La colle» del vento». Barvni film. PRINCIPE 14.00-22.00 «Cartouche». Barvni film. I\ovu Gorica SOCA «Lopov, ki je prišel na večerjo», ameriški barvni film ob 17.00, 19.00 in 21.00. SVOBODA «Svetlolasi agent z enim črnim čevljem», francoski barvni film ob 17.00, 19.00 in 21.00. DESKLE «Dolarji», ameriški barvni film ob 17.00 in 20.00, RENČE «Jane Eyre — sirota iz Lo-wooda», ameriški barvni film ob 17.00 in 20.00. PRVAČINA «Rimska pošast», italijanski barvni film ob 17.00 in 20.00. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci, tel. 2268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolò, UL 1. maja, tel. 73328. DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Sovodnjah in Števerjanu sta danes dežurna dr. Belli in dr. Perazzi. V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Venuti; v Ronkah in Doberdobu dr. Verbano junior, v Tržiču in štarancanu pa dr. Stefani. Ob težki izgubi dragega Ivana Pahorja se zahvaljujemo g. župniku, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali. Žena Marija, hčerki Olga in Marica z družinama in drugo sorodstvo Dol, 4. avgusta 1974 KULTURA NOVOST J\A Si O VENSKI KNJIŽNI POLICI ŠEST KNJIG PREVODOV IZ SVETOVNE LIRIKE Mladinska knjiga je pripravila prevode Kalula, Hikmeta. Kučaka, Puškina, Nerude in Kalidasa - Vsaka zbirka poezij ima tudi primerno predstavitev pesnika Ko je pred leti založba Mladinska knjiga izdala prvih šest knjig zbirke prevodov iz svetovne lirike pod naslovom LIRIKA, smo zapisali, da današnji čas sicer ni Posebno naklonjen intimni pesniški govorici lirikov, ne tistih iz Preteklih stoletij in desetletij, še nisnj tistih današnjega časa. Ven-P^r po smo istočasno zapisali, da si marsikateri človek v času današnjih časovnih in drugih stisk, v.času današnjega pehanja zaželi včasih tudi intimne poglobitve v duhovni svet. Prav poezija pa o-njogoča poglobitev v tihi in intim-P! svet. Seveda je vprašanje, a-*1 mu to omogoča današnja poe- Ob izidu tretje in četrte številke «Le livre slovène» Tretja in četrta številka XI. letnika revije «Le livre slovène», ki J° izdajajo Društvo slovenskih pisateljev, Pen klub ter Društvo slovenskih prevajalcev, je izšla s Precejšnjo zamudo, zato pa je še nogotejša kot sicer in obsežnejša ima nad sto strani. Odveč bi i . .Predstavljati revijo, ki v an-P.eščini, francoščini, nemščini, rubini, italijanščini, predstavlja sve-u slovensko literarno ustvarjal-n.- Majhen narod, kakršen je ns, slovenski, veliko bolj kot ve- liki narodi potrebuje takšno revi-j°- In revija, o kateri je govor, .e doslej odlično vršila to nalogo, levilka, o kateri govorimo, pa i-P3 še to posebnost, da predstav-■ja svetu — slovensko zamejsko ovstvo, zamejsko slovensko lite-arno ustvarjalnost. Ker gre za zaokrožen pa čeprav ® Popoln prikaz slovenskega lite-nrncga zamejstva, srečamo na sa-?em začetku reviie članek, v ka-rem dr. Janko Jeri prikaže zgo-dvinsko in sedanjo slovensko Vaniost v Itali ii in v Avstriji, nnalimo na Koroškem. Na štirinaj- stih straneh velikega revijskega f 1 °rmata dr. Jeri govori nainrej o gjf8' Slovencih v Italiji, začenši f ,.8 staro Avstrijo, nato v času Ve'h ne in osvobodit- , 30 danes. Nato na štirih stra-obdela še Koroško in koroške lovence. članek je v angleščini. . Sledi približno prav tako dolg rjnnk, v katerem Jože Koruza, , °kovnjak za staro slovensko •ovstvo, da zgodovinski prikaz li-Prarnega in umetniškega ustvar-do na Primorskenl in Koroškem Pred nedavnim, vse do samega ‘nemira Bartola. Analitičnemu godovinksemu okviru sledijo pre-°di del nekaterih koroških in pri-orskih pesnikov in pisateljev, za-- nsi z Matijem Schneiderjem in Prbai knk notn Jarnikom, pa vse do Ja-v ba Šketa in Frana Ellerja na roškem, katerih dela so preve-tJ18, v nemščino, ter do Ivana v ‘oka, Andreja Budala, Stanka ng a’ Alojzija Remca in Iga Grud-lz našega zamejstva, katerih Z1ie ali odlomki iz proznih del Prevedeni v italijanščino, sti jdrugem delu le najprej na vr-ka dVanajst strani dolg okvirni pri-z sodobne slovenske literarne us-«rjalnosti na Primorskem in v za-ejstvu, torej v našem pasu in na J\0roskem pr.kaz je sestavj, dr laž Kmecl. Sledijo nato prevodi 51111 in proznih odlomkov, začen-Du S, proznini tekstom Florijana Li-ezp » v nem5čini. s prevodom po-j 1 Milke Hartmanove in Gustava snnu5a' na vrsti je nato Janko Mes-karr 2 proznim tekstom, na- r. aleJl več pesnikov začenši s ilr“m Smolejem oziroma Miškom je h 81 Krichom Prunčem, ki se dolgo podpisoval kot Niko Darle, vse do Valentina Polanska in , reja Kokota. V drugem delu tega dela p~ Pa so zastopani naši literati, jjj. P le Po vrstnem redu zastopan s jj Jsini Proznim tekstom Boris Pa-, • sledi mu Alojz Rebula prav tako s krajšim tekstom, nakar Milan novec zaključi tisti del, ki je po 5Vr?en Prozi. Od pesnikov pa so s hi Jlml deli zastopani Vladimir Trova r’ .^’nko Beličič, Zora Tavčarje-■ Miroslav Košuta, Marko Kra-j-.].’ Irena Žerjal, Aleksij Pregare, ^ ‘P Fischer, Ace Mermolja in Iarii Čuk. „ a.koncu imamo prav kratke bio-5k h® v angleščini in nemščini in ar,vseh pesnikov in pisateljev iz kli ejSt'va P° abecednem redu. Za-ter^6 revijo beležka o novih li-v-81!0^ in esejističnih in drugih slo-^.dskih tekstih, ki so bili prevede-v italijanščino. Tu se omenja je t?n°Va nova slovnica slovenskega 21 a. Husujev prevod Krsta pri Sa-slfl1' zb*r*ta Pesmi trinajstih sodobnih j) Epskih pesnikov, dve študiji Mare ita?- 'd' • Poldinijeve o odnosih med p bansko in slovensko kulturo na da eV'''a' za katero ponovno pou-_ Ariamo, da je bogata, je tokrat o-emljena s petimi črno-belimi reprodukcijami in sicer s tremi reprodukcijami slik Avgusta Černigoja dobe po prvi svetovni vojni še } Weimarske šole Bauhaus ter z verna reprodukcijama Spacalovih e 'p Prejšnjih časov in sicer Spa-v?0Vl «Kraševka» ter «Noč na Krasu». zija. Toda to je drugo vprašanje. Nedvomno pa poezija, ki jo lahko označujemo kot klasična poezija v formi in misli, omogoča tudi današnjemu, duhovno poglobljenemu človeku, umik iz današnje krute stvarnosti v svet prevzemajoče govorice lirike, njenih misli in čustev. In prav zato je zbirka žlahtne poezije, zbirka slovenskih prevodov nojboljših svetovnih pesnikov, kot nalašč. Založba si je LIRIKO, knjižno zbirko svetovne lirike v slovenščini zamislila tako, da bo po možnosti vsako leto izdala po en letnik šestih knjig, v katerih bodo zastopani najpomembnejši liriki raznih časov, od pesnikov starih Grkov in Rimljanov, prek poetov renesanse in romantike do vrhov sodobne poezije. Vsako toto naj bi bil v zbirko šestih kn/g uvrščen po en slovenski ali jugoslovanski pesnik. To svojo zamisel založba, skupaj z glavnim urednikom zbirke, pesnikom Lojzetom Krakarjem, tudi uresničuje. Ko nam je založba predstavila že vrsto pesnikov v slovenskem prevodu predstavljeni so bili Sapfo, Macha, Carducci, Kosovel, Leopardi, Goethe. Kočo Racin, Prevert, Musset, Heine, Properc, Majakovski in še nekateri drugi, smo zdaj dobili na knjižni trg šest knjig novega letnika. Katul, Hikmet, Puškin, Kučak, Neruda in Kalidasa so pesniki, ki nam jih predstavlja založba Mladinska knjiga v najnovejšem letniku zbirke LIRIKA. V imenitno opremljenih knjigah z belim platnom in zlatimi napisi se nam svetovna lirika predstavlja tako tudi žlahtni zunanji podobi, enaki dosedanjim knjigam te zbirke. Kajetan Gantar je naš znani prevajalec iz klasične književnosti. Bil je zato kot nalašč poklican, da pripravi izbor poezije rimskega pesnika Gaja Valerija Katula in tega pesnika iz prvega stoletja pred našim štetjem približa današnjemu slovenskemu prijatelju poezije. Vsaka knjiga zbirke Lirika ima uvodno besedo, kratko, a izčrpno, temeljito napisano, a užitno za vsakega bralca. Tudi Katula Kajetan Gantar izčrpno, a vendar ne dolgovezno predstavi bralcu knjige s posebnim poudarkom, da je bil Katul morda edini rimski lirik v današnjem pomenu besede. Prav zato nam je najbolj razumljiv in bližji morda kot sodobnikom. Zanimiv je še posebno zato, ker njegova lirika pomeni obračun s starimi rimskimi ideali, obenèm pa tudi zato, ker je v rimsko poezijo vnesel mehkobo in prefinjenost, ki sta ji bili doslej tuji. Večina v to zbirko zajetih pesmi je vzeta iz prvega dela Kalutove zbirke, deloma pa iz tretjega, ki sta najpomembnejša in oklepata tretji del, sestavljen iz dolge in učene pesnitve. Pesmi so poleg Kajetana Gantarja prevedli še Jože Šmit, Fran Bradač, Ivan Hribovšek in Fran Omerza. Zanimivo pa je, da so Katula že zgodaj prevajali v slovenščino, saj ga je za Vrazom slovenil že tudi «Jurčič. Turškega pesnika Nazima Hikmeta poznamo le deloma, obširneje nam ga zdaj v samostojni knjigi predstavlja Ivan Minatti, ki je pripravil izbor Hikmetove lirike v slovenščini, ki je pesmi tudi prevedel, obenem pa napisal kratko spremno besedo z najosnovnejšimi podatki. Hikmet, rojen leta 1902. se je po prvi svetovni voj-navdušil za napredne ideje in odšel iz Anatolije v Sovjetsko zvezo. Doma je bil večkrat obsojen, nekaj časa tudi zanrt, končno se je za stalno preselil v Sovjetsko zvezo, kjer je v Moskvi pred desetimi leti tudi umrl. Izdal je večje število pesniških zbirk, pisal na je tudi drame in malo pred smrtio izdal tudi avtobiografski roman. , , _ Naš najbolj znani prevaialec Puškina Mile Klopčič je pripravil tudi krajši izbor Puškinove poezije za zbirko Lirika. Sam je tudi prevedel pesmi, ki jih večinoma^ tudi že poznamo, sai je izbor Puškinovega dela v šestih knjigah izšel že v dveh izdaiah. Posamezna dela na so doživela samostojne izdaje. Za pričujočo izdajo je prevajalec Mile Klončič uporabil izbor iz svoje knjige Puškinovih pesmi, odrekel pa se je kronološki ureditvi ter razvrstil pesmi po tematskih ciklih s čimer je poezijo velikega ruskega pesnika še bolj približal slovenskemu bralcu. Uvodno besedo je napisala Vera Brnčičeva, ki je v svoji spremni besedi označila Puškina kot samosvojega pes nika in kot posebno pomembnega za razvoj ruske in vse svetovne lirike. Naapet Kučak predstavlja novost. Gre za armenskega pesnika, čigar poezija se s tem prvikrat predstavlja slovenskemu bralcu. In za knjigo, ki drugikrat leposlovje Armencev približuje slovenskemu bralcu. Kučak se je rodil v 16. stoletju in je nadaljeval delo prejšnjih pomembnih srednjeveških pesniških generacij ter ga zato štejejo za vrh srednjeveške armenske'poezije. Večina njegove lirike je ljubezenske narave, zato je tudi slovenski izbor predvsem izbor ljubezenskih pesmi, šegavih na tudi bridkih, kot je na začetku snremne besede napisal Cvetko Zagorski. Ta je pripravil za izdajo tudi izbor stotih pesmi, jih prepesnil in napisal uvodno besedo, v kateri skuša prvič približati slovenskemu človeku neznano liriko in snloh duha zakavkaške, armenske kulture. Jan Neruda (1834-1891) predstavlja osrednjo osebnost v češkem slovstvu in vendar ne moremo reči, da ga slovenski prijatelji poezije posebno dobro poznajo. Sicer pa pesnik tudi v času svojega življenja ni doživel tistega priznanja, ki mu gre, pa bo zato slovenski izbor njegove poezije še toliko bolj zanimiv. Spremno besedo je napisal Viktor Smolej, ki je bolj prikazal delo in posamezne zbirke pesnika kot pa njegov pomen za češko poezijo. Izbor pa je pripravila Avgusta Smolej, ki je pesmi tudi prevedla. Šesto knjigo nove Lirike predstavlja izbor iz poezije največjega indijskega ustvarjalca Kalidasa, za katerega pa ne vedo niti kdaj je živel niti kje je deloval. Kalidasa, ki naj bi po izsledkih literarnih zgodovinarjev živel kot dvorni pesnik med 4. in 5. stoletjem našega štetja, se je ukvarjal s poezijo, epiko in dramatiko. Meje med temi deli pa so v stari indijski književnosti manj ostre. V slovenski izdaji nam avtorica izbora, prevajalka in avtorica spremne besede Vlasta Pacheiner predstavlja cikel Letni časi in pesnitev Oblak glasnik, ki sta si po naravi podobni in se v obeh pesnik usmerja k naravi in ljubezni. KULTURNO PISMO IZ BLIŽNJE ISTRE V starem G roža ja m se mladina izživljc v bogati umetnosti Vsakdanja strokovna predavanja pestrijo glasbeni večeri V Trstu smo dobili nov komorni ansambel, ki se je prvič predstavil pred dnevi ^ prav za svojevrstno komorno strukturo, kajti sestavljata ga vokalni kvartet m klavirski duo PravzaPrav dve pianistki ki igrata štiriročno. Komorni ansambel sestavljajo sopran stka Gloria Paulizza mezzosopra-nUtkaP El"na De Martin, tenorist Giuseppe Botta in baritonist Paolo Loss. Na klavirju pa ,'h spremljata štiriročno Roberta Lantieri m Neva Merlak Sl. Ru. ............................................ OB STOTRIDESETLETNICI ROJSTVA Življenje in delo Josipa Jurčiča Iz siromašnega doma na Muljavi na šolanje na Dunaj, nato i Maribor^ v uredništvo Slovenskega Naroda, ki mu je ostal zvest do snu ti dela je učenje precej zanemarjal, tako da je zaostal ter obupal in sko-ro opustil misel na morebiten uspešen zaključek šolanja. Zato je po dveh letih prenehal z učenjem, a je ostal na Dunaju še nekaj časa, v upanju, da se bodo stvari morda izboljšale. V tistem času se mu je na Dunaju zelo slabo godilo; včasih ni imel niti kaj jesti. Fr. Levec piše v «spominih», da sta se ne-kot preživljala celih piet dni z e-nim samim goldinarjem, in še ta je bil izposojen. Nekoliko ga je podpiral Stritar, ki ga je tudi u-vajal v svetovno slovstvo. Ko pa je leta 1868 prenehal izhajati Janežičev Slovenski Glasnik, od katerega je prejemal vsaj nekaj pomoči, je zapustil Dunaj ter se vrnil v domovino — in sicer v Maribor, kjer je dobil mesto pri «Slovenskem Na- Dal.uatina"™B0horiča7 pozneje rodu» ki so ga prav takrat ustanovili. Kot je bilo zapisano in potrjeno z zakonom, so vsi ali skoro vsi slovenski umetniki, pa naj so bili pesniki, pisatelji, slikarji ali kaj drugega — prejeli za svoje plemenito in požrtvovalno delo — ie kup revščine. O tem se prepričamo, ko beremo življenjepise teh naših zaslužnih mož, ki so žrtvovali narodu vse svoje življenjske sile, mu ustvarili kulturno bogastvo, prejeli od njega pa so le malo ali nič. In tudi Josip Jtlrčič. kateremu je posvečen ta skromni sestavek ob stotridesetlatnici njegovega rojstva. se je uvrstil med te velike in zaslužne, a nikdar poplačane kulturne ustvarjalce, katerim je narod večen dolžnik. Josip Jurčič, ali kot so mu po domače pravili «Jožak», je izhajal iz tiste Dolenjske, ki je dala Slovencem prve pisatelje, kot Trubarja, pa Levstika, Stritarja in še druge. Rodil se je na Muljavi pri Stični 4. marca 1844, v revni, kmečki družini, šole je obiskoval najprej na Krki in Višnji gori, nato pa v Ljubljani, kamor so ga poslali, ker so tam imeli neko teto, ki ga je vzela k sebi. Nekaj časa je bival tudi v «Alojzijevišču», kjer mu je bilo zagotovljeno brezplačno preživljanje, a ko je pozneje zapustil ta zavod, se mu je gmotno stanje precej poslabšalo, tako da je bil primoran pomagati si sam, kot je pač znal in mogel; predvsem s pisanjem. Kot že mnogi pred njim, je odšel tudi Jurčič po opravljeni maturi l. 1865 na Dunaj, kjer se je vpisal na tamkajšnjo univerzo. Toda zaradi preobilnega pisateljskega «Varno naročje» Borisa Pahorja VARNO NAROČJE je naslov nove knjige Borisa Pahorja, ki je te dni izšla pri založbi Obzorja v Mariboru. To je v dveh letih že drugi izbor iz pisateljevih starejših knjig Moj tržaški naslov, Kres v pristanu in na Sipini. Izbrani literarni teksti obravnavajo usodo in dileme Slovencev v Italiji v pronicljivih o-pisih pa zaživijo tudi naši kraji: morje, mesto in Kras. Dosedanji kritični odmevi na knjigo pa obža lujejo, da se Pahor ne predstavi z novim leposlovnim delom, ki bi zajel to problematiko, saj je od izida zadnjih tekstov, ki jih izbor zajema, prešlo že skoraj petnajst let. Toda želja, da bi dokončal študije, ga je spet gnala na Dunaj, a niti tokrat ni dosege! posebnih usnehov. Bil je že vse preveč prevzet od časnikarskega in pisateljskega udejstvovanja, zato je dal univerzi na Dunaju slovo ter se dokončno posvetil poklicu, do katerega je čutil veliko nagnjenje. In ko se je leta 1871 v Mariboru usmrtil glavni urednik Slovenskega Naroda Tomšič, so izdajatelji poklicali Jurčiča na to mesto, kar je rad sprejel. Oktobra naslednjega leta se je z listom vred preselil v Ljubljano, «željno pričakovan in srčno pozdravljen», kot je nekdo zapisal, ter je postal duša «rrla-doslovenske» narodne struje. List Slovenski Narod je urejeval do svoje prerane smrti leta 1881. Jurčič je začel že zelo mlad pisati. Njegov prvi objavljeni spis, «Pripovedka o beli kači», sega že v leto 1861. ko mu je bilo komaj 17 let. Zanimanje in ljubezen do piijiovednišlva je v njem vzbudil njegov ded, ki je še otroku pravil pravljice o turških napadih, o čarovnicah, o vilah in podobno in tako razvnel v njem bujno domišljijo do yx)dobnih dogodkih. Še kot odrasel mladenič se je spominjal tega pripovedovanja ter ga opisal v Sjjominih na deda. Tudi na gimnaziji so ga razni profesorji vzpodbujali k pisanju, ter mu priporočali, naj prebira slovenske knjige ter se dobro uči slovenskega jezika. In ko je prebral znamenite Levstikove spise. Napake slovenskega pisanja. Popotovanje od Litije do Čateža in Martina Krpana, je uvidel kaj in kako je treba pisati. Vse te koristne nauke je tako rekoč vsrkai ter je od tedaj naprej vedno upošteval nasvete. ki jih je našel v teh Levstikovih spisih Tudi srečanje z Levstikom samim je imelo ugodne posledice za nadaljnji Jurčičev pisateljski razvoj. In čeprav je bil Levstik pr®" cej grobega značaja ter zelo oster kritik, se je Jurčič vedno rad družil z njim ter mu ostal zvest in poslušen učenec do smrti. Id ko je svoji bujni domišljiji Prl' družil še koristne Levstikove nasvete, je kmalu ustvaril dela. s katerimi je takoj zaslovel med slovenskimi pisatelji in bralci. z.e pri dvajsetih letih je napisal P° vest «Jurij Kozjak, slovenski janičar», ki se je razširila z neverjetno naglico med vsem narodom Le vec piše v Spominih na Jurčiča, da je ta povest ljudstvu tako ugajala da jo je morala Mohorjeva družba v kratkem kar dvakrat ponatisniti in Jurčič je prejel od Družbe pi Vidi, ki je bila že znana iz narodne pesmi in ki jo je že tudi Prešeren prepesnil in objavil. Jurčič je sicer pokazal zanimanje za to snov, a je tožil, da ne pozna obmorskih krajev, ne življenja v pomorskem mestu itd. Toda misel na lejx) Vido ga ni več zapustila. Zato je v letih 1875 - 76 večkrat potoval v Trst, da se je vsaj nekoliko seznanil s tem posebnim okoljem, ter se potem lotil pisanja. Zanimivo je tudi, kako je našel kraj. kamor je v povesti postavil dom svojih junakov. Sam je pravil l^vcu, da ko so meseca marca leta 1876 potovali v Gorico na pogreb dr. Karla Lavriča, se jim je odprl od Nabrežine proti Tržiču izredno lep in čudovit razgled cez Kras preti Devinu in Ogleju na Jani am ia morje. «Takoj sem sklenil. da bom v ta kraj jrostavil prizorišče za Lepo- Vido — m takoj sem začel pisati povest.» Jurčič bi v našem slovstvu dosegel prav gotovo še višje vrhove ter nam ustvaril še mnogo lepih del, da ga niso življenjske razmere prisilile posvetiti se časnikarskemu delu. In to delo, zlasti potem ko je prevzel medništvo Slovenskega Naroda, ga je teliko zaposlilo, da mu je prečrtalo jirav maio časa. ki ga je jiosvetil literarnemu ustvarjanju. Zares velika škoda je za našo književnost, kajti, kot je sani zatrjeval še na smrtni postelji. je irr.e! mnogo velikih in lepih načrtov, med katerimi tudi «Rokovnjače», katerih je napisal le nekaj poglavij. Toda več ni uteg-Lado Premru častno nagrado 100 goldinarjev. In še pravi Levec, da «je župnik iz Stične tri nedelje zaporedoma pri krščanskem nauku govoril in razlagal o tej povesti in so ljudje iz vse okobce kar drli v cerkev.» Tej lepi povesti je sledila vrsta spisov kot n.pr. Jesenska noč med slovenskimi polharji, Sosedov sin, Domen, Tihotapec, Kloštarski Žolnir, Hči mestnega sodnika in še drogi. Za temi deli 1. 1866 pa je ustvaril prvi slovenski roman «Deseti brat», ki je prav kot Jurij Kozjak postal takoj last vsega naroda, ter je bil desetletja najbolj priljubljeno branje na Slovenskem. Dogajanje tega romana je postavil v svoj domači kraj — Muljavo in bližnjo graščino, ter je v njem opisal osebe in značaje tako slikovito, da so ostali vse do danes živi med našim ljudstvom. Tudi sebe je prikazal v osebi Lovre-ta Kvasa. Jurčič je namreč med počitnicami nekaj časa poučeval slovenščine hčerko tamkajšnjega nemškega graščaka — Johanne Ot-tovo in med mladim ubogim učiteljem ter bogato učenko se je vnela rahla ljubezen, prav kot je opisal med Manico na Slemenicah in Lo-vretom Kvasom. Piše Levec, da tudi ko so Ottovi odšli nazaj na Nemško, sta si ostala grajska u-čenka Johanna in Jurčič prijatelja in si še dolgo dopisovala. Za Desetim bratom je še napisal r.iz povesti: Doktor Zober, Sosedov sin. Med dvema stoloma, Lej-ia Vido. Cvet in sad in še mnogo drugih. Levec piše, da so Jurčiču on in drugi, jrosebno pa Stritar svetovali. da bi napisal povest o le- (Nadaljevanje na 6. strani) umilili iniiiiiiiiniiiiii ii mi t'|lUll>■ll|l||,,MH,ll||,u||lll|l|||lll|lll|lMml|,l1,l|ll|m|||mllnlMl|li,|lf|||M||,«l,mi Kravosove poezije v ruskem prevodu V Moskvi je pravkar izšla v žepnem formatu knjiga MOLO-DIE POETI JUGOSLAVI!. Med devetintridesetimi mladimi pesniki jugoslovanskih narodov in narodnosti je tudi Tržačan Marko Kravos, čigar pet pesmi so prevedli Timofejeva, J. Andrejev in G. Sumanovič Mlado slovensko liriko predstavljajo poleg njega še Marjan Kramberger, Valentin Cundrič, Mart Ogen, Tomaž Šalamun, Tone Kuntner in Andrej Brvar. Izbor je pripravil in uredil veliki poznavalec in prijatelj slovenske in jugoslovanske lirike Aleksander Romanenko V starodavnem istrskem mestecu Grožnjanu je, kakor vsako leto, tudi letos oživelo glasbeno življenje, ki se z okoljem, prizadevanjem in delovanjem likovnih u-metnikov zliva v enoten umetniški utrip. Mladi, glasbeniki iz raznih evropskih predelov se zbirajo, seveda največ jih je iz jugoslovanskih republik, in dajejo temu mestecu svoj posebno živahni delovni ritem: čez dan se udeležujejo predavanj in vadijo pod vodstvom posameznih strokovnjakov, pri katerih si skušajo izpopolniti znanje, pridobljeno na raznih visokih glas- zikalnim občutjem sta izvedla Allegro iz Sonate v D-duru Ch. G. Scheiblerja Jure Dolanc in Andrej Varl. Koncertanti in ansambli ne nastopajo le v Grožnjanu, temveč tudi v bližnji in daljni okolici: v Oprtlju, Poreču. Bujah. Opatiji in drugod. Poleg tega so kot gostje nastopili v Grožnjanu še Trio Lorenz iz Ljubljane, Pihalni kvintet iz Poljske, znani zagrebški godalni kvartet, Pihalm kvintet iz Zagreba in violončelist Valter Dešnalj benih šolah, zvečer pa se zbirajo j iz Zagreba. Prireditelji mednarodna koncertih, ki so jih sami pri- ! nega srečanja glasbene mladc e pravili: udeležujejo se jih zdaj kot izvajalci, zdaj kot poslušalci. Čutiš, da so kol neločljiva skupina, ki jo povezujeta pristni mladostni zanos in neugnana želja no ustvarjalnem delu. Mislim, da ni potrebno še posebej poudarjati pomena medsebojnega spoznavanja ter pridobivanja novega znanja, ki ga sejejo niso pozabili na istrsko Pud^ko glasbeno izročilo, ki ga posredujejo vsaki inozemski skuvini, za kar skrbi prof. Slavko Zlatic. Poleg omenjenih kurzov in njihovih vodij je poskrbljeno še za predavanja in priprave programov iz zakladnice italijanske vokalne in instrumentalne glasbe XVII. in XVIII. stoletja; za komorni orice- c z. 11 cx 11 ju*.. y, c* . * - - - - - • -j — t .................- glasbeni pedagogi in umetniki iz ster je predv:den prof. Mario Fer- svojih dognanj in izkušenj v okviru kurzov bodisi za posamezne instrumente bodisi za oblikovanje skupinske igre. Tako je Ul) Bjorlin iz Stockholma osnoval simfonični orkester, ki je priredil že nekaj uspelih koncertov. Obiskali smo na vajah Komorni orkester, ki ga vodi Mio-drag Janoski iz Beograda: za osnovo mu služijo mladi glasbeniki z Glasbene akademije iz Beograda. že sedaj študira program, s katerim se namerava udeležiti mednarodnega tekmovanja Glasbene mladine, ki bo ob koncu septembra letos v Beogradu. Mojstrski kurz za kitaro vod’ Julian By-zantin iz Londona, za flavto André Isselée iz Liegea, za iazz glasbo i pa Boško Petrovič iz Zagreba. Na ] vajah Komornega orkestra smo j spoznali dva nadarjena flavtista iz Švice in Poljske. Prisostvovali smo koncertu ma- i lih komornih sestavov in solistov j na kitari, ki je bil v grožnjanski j loži. Razumljivo, da Sonata a tre v e-molu Antonia Cnldara ni mogla izzveneti v naiboli dovršeni ansambelski enotnosti in nepogrešljivi intonac’iski čistosti, vendar je iz nje vel dih svežega muzikalne-1 ga razpreriaijia. Jsto bi, lahko re-j kti za aodalw kvartet, ki ie izva-1 ini Mozartov Kvartet v C-duru KV 405. Prvo delo so obVkovali: violinista Sreten KrsPč in Pavle Vujičič, čeVst Pawel Szymczyk, bas continuo Nebojša Ignjatovič in continuo Smiljka Isnkovič, drugo delo pa Srečen KrsVč in Pavie Vujičič — violina. Tomasz Zochowski — viola in Pawel Szymczyk — violončelo. Trio kitar — Lars Anders Carlsson. Tiffi Nenzelius in Erik Prost — so izvajali Trio v C-duru Leonarda von Calla dovolj enotno in muzikalno. Izredno mlad Sr-djan Tosič se ie predstavil s Preludijem v d-molu Johanna Sebo- i stiano Bacha. Našo pozornost v igri in v prednašaniu Rondoja iz Klasične sonale Manuela Ponce je pritegnil Ivan Korunič, isto velja zlasti za Nikolo Jedrliniča v iz- i vedbi Recuerdos de la Alhambra Francisca Tarrega. Dušan Bonda-novič ie inral Choros štev. 1 Hei-tora Villa Lnbosa in svojo Toccato, Bramslav Ponovič ie izvajal Fantazijo skladatelja Vinosa, dobro i-gro in muzikalno kulturo je pokazal Milorad Romič v obl’kovaniu Variacij na Mozartovo temo F. Sora. Skladno in z zdravim mu- rarti iz Milana, za predavanja o komorni glasbi prof. Carlo Chia rapva iz Neaplja, za solopetje prof. Carla Schlean iz Milana, za zborovsKo petje prof. John Wel-lingham iz Dartigtona, za dobro temperirani klavir Frederic Gevers iz Hannovra, za vprašanja o restavriranju orgel pa Patrick Col-lon iz Bruxellesa. Mednarodni a-materski simfonični orkester bo pripravljal dirigent Ru Sevehuy-sen. Ivan Silič .V*>! R. Debenjak: «Beie razpoke» (barvna akvatinta) Deveto nagradno ex-tempore tekmovanje v Piranu MESTNA GALERIJA PIRAN prireja 9. mednarodni EX TEMPORE za slikarstvo, ki bo v Piranu 24. in 25. avgusta 1974. ORGANIZACIJSKI ODBOR Janez Lenassi, predsednik Zvest Apollonio, Mirko čok, Jule Lenassi, Stasja Mehora, Herman Pečarič, Boris Tav-želj, člani. ŽIRUA Prof. Avgust Černigoj, Sonja Hojer, dr. Mirko Juteršek, Janez Lenassi, Janez Mesesnel, Jože Pohlen, dr. Boris Vižintin. PRAVILNIK Priglasitev in žigosanje platen in drugih podlag bo v Mestni galeriji Piran 24. avgusta od 7. do 20. ure in 25. avgusta od 7. do 9. ure. Vsak udeleženec lahko žigosa po dve platni. Tema: Piran, morje, I-stra. Izbira tehnike je prosta. Format ne sme biti manjši od 50 x 50 cm in ne večji od 150x150 cm. Izgotovljena dela morajo biti predložena Mestni galeriji Piran v nedeljo. 25. avgusta, do 12. ure. Dela morajo biti o-premljena za razstavljanje (o-kvir ali letvice). Na zadnji strani vsakega dela mora biti označeno ime avtorja, njegov naslov in naslov dela ter cena. Žirija bo izbrala najboljša dela in postavila v Mestni galeriji Piran razstavo, ki bo odprta od 25. avgusta do 8. septembra. Uradna otvoritev razstave bo v nedeljo, 25. avgusta 1974, ob 20.30 Mednarodna žirija bo podelila odkupne nagrade: prva nagrada 3.000 din, dve drugi nagradi do 2.000 din in tri tretje nagrade po 1.500 din. Nagrajenec je dolžan odstopiti sliko ne oziraje se na prei določeno ceno. Žirija bo podelila tudi 10 diolom za dela posebne umetniške kvalitete. Vsa predložena dela morajo avtorji dvigniti najkasneje do 29. oktobra 1974. Dela, ki do tega datuma ne bodo dvignjena. postanejo last Mestne galerije Piran. Mestna galerija Piran ne nrevzame odgovornosti za škode, nastale iz nepredvidenih vzrokov. «Čakavcici» Ob nedavnem Čakavskem saboru, ki je bil v Žminju v Istri, je izšla zbirka otroških pesmi pod naslovom «čakavčiči». Zbirko je priredil istrski čakavski pesnik Zvane Črnja, ki je izbral najboljše pesmice z natečajev, ki ju je Čakavski sabor razpisal 1972. in 1973. leta. Zbirka, ki jo uvaja več strani dolg uvod izpod peresa Zvaneta Črnje, vsebuje kakih sto kratkih poezij, ki so jih napisali otroci istrskih šol, seveda v čakavskem dialektu. Zbirka je opremljena z nekaj grafikami, ki so jih prav tako napravili otroci istrskih osnovnih šol. Na koncu je še kratek slovarček istrskih narečnili izrazov. Primorca UfiioviìSt horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop © OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vleklo vas bo, da se boste zanimali tudi za probleme drugih. Pustite to ob stran, kajti pometanje pred lastnim pragom je veliko bolj pametno kot pometanje pred tujim. Sicer pa bo teden v splošnem pozitiven, še posebej na ekonomskem področju. Pa tudi v ljubezni se boste kar dobro znašli in imeli lepe doživljaje. Zdravje odlično. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zašli boste v dvome in dolgo cincali, kar vas bo privedlo v nemajhne težave. K temu bo pripomogla tudi tuja konkurenca, ki ne bo niti majhna, niti ne nevarna. Neko telefonsko sporočilo vas bo spravilo v slabo voljo, vendar se boste iz vsega le izmazali. Več sreče boste imeli v ljubezni. Kar se zdravja tiče, brez skrbi. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Pazite, da vam nervoza in utrujenost ne zaigrata kake neumne šale. Ker niste sposobni voditi poslov oziroma opravljati dela kot v drugih časih, bodite previdni in stopajte le korak za korakom. V družbi ali med svojci boste morali nekoliko popustiti, da vaša resnost ne bo vnesla preveč dolgočasja, črevesne motnje. Veljaven od 4. do 10. avgusta 1974 ___ RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Bolj odločni, morda celo bolj držni bodi-« I te in otresite se dvo- y mov, da bi ne obče-peli, ko pa vam zvezde napovedujejo odlične rezultate. Nepričakovan dogodek vas bo nekoliko zmotil pri delu. toda vse bo prav steklo. Pošta, potovanje ali kaj podobnega, kar bo vplivalo na skupno razpoloženje. Pazite na zdravje. —». LEV (od 23. 7. do 22. 8-) Vse, kar ste vi že ( ] odpisali, češ da je V' A f J propadlo, bo ponovno aktualno. Zavihati bo treba rokave in to pošteno, toda rezultati so vam zagotovljeni. Prav tako vam je zagotovljen uspeh v širšem okviru, tudi v družbi, v katero bi se morali vključevati, da se ne izločite preveč. Z zdravjem v splošnem vse v redu. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Kontrolirajte svoje obnašanje, kajti živčnost in zaletavost vas lahko veliko staneta. Verjetno boste morali na pot, kjer se boste oddahnili. Sicer pa vam je počitek potreben. Ne računajte pa, da bo vse teklo po olju. Dobili boste vabilo, ki vas bo razveselilo, pa čeprav ne bo nič posebnega. TEHTNICA (od 23. 9. 23. 10.) Bodite kar se da skromni in preprosti ter si ne razbijajte glave z velikopoteznimi načrti, ki tokrat niso izvedljivi. Previdni bi morali biti tudi pri malenkostnih zadevah, da se tega ne bi kaj preveč nabralo. Neko srečanje se bo skoraj gotovo spremenilo v kaj več kot prijateljstvo. Prehladili se boste. ŠKORPIJON (od 24. VfeA 10- ^ 22‘ U ) Teden bo vsestransko razgiban. V glavnem boste z dosežki zadovoljni, toda marsikje bo kaj zapešalo in rezultati ne bodo takšni, kot bi bilo želeti. Morda boste k temu pripomogli sami, ker prevzemate preveč dela hkrati. Utrujenost se bo čutila tudi v vašem družbenem življenju in med svojci. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) čeprav bodo vaše sile začele popuščati, boste morali nadaljevati z bojem za uveljavitev tistega vašega koncepta, ki je trenutno še najbolj pravilen. Ne računajte z naglimi rezultati in tudi ne z velikimi uspehi. Neka oseba, ki vam je bila nekoč dokaj tuja, se vam bo prikupila. Prebavne motnje. © KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Včasih je tudi ena sama beseda preveč. Zato pazite na sleherno svojo izjavo, posebno ko bi bilo treba dojati mnenje o stvareh, na katere se ne razumete. V tem primeru je bolje stati ob strani. Pri vsem tem boste kar dobro vozili in ob koncu tedna boste zadovoljni. Več pozornosti ljubljeni osebi. Glavobol. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Odlično se boste počutili in s tem boste prispevali k splošnim rezultatom na delu oziroma v službi. Toda vsi vaši načrti ne bodo uspeli, kar je tudi razumljivo, ko pa včasih segate tudi preko svojih okvirov. Pismo, vest, darilo ali kaj podobnega. Nekaj lepega v ožji družbi. Zdravje dobro, vendar stopite k zdravniku. RIBI (od 2«. 2. do 20. 3.) Veliko bo dela. i rezultati pa ne bodo I temu ustrezni. Spoprijeli se boste na področju, ki ni vaše. Svoje misli držite zase, da bi vas kdo napačno ne razumel in bi vam to kdaj ne škodovalo. Na vsak način bo račun pozitiven. 'Tudi v ljubezni boste doživeli zadoščenje, pa čeprav bo vmes tudi kaka solza. Zdravje perfektno. KRIŽANKA... z našim krajem 1 2 3 4 5 8 7 8 9 10 tl ■ 12 ■ 13 ■ 14 ■ 15 ■ 16 17 ■ 18 19 ■ 20 ■ 21 ■ 22 ■ 23 24 ■ 25 ■ 26 27 28 29 ■ 30 ■ 31 ■ 32 ■ 33 ■ 34 ■ 35 ■ 36 37 ■ 38 ■ ■ 39 ■ 40 41 ■ 42 43 (Rešitev križanke v torek) pri «našem kraju», 40. Rimski prokurator... čistih rok, 42. Zgodnji, 43 Predsednik KZ iz «našega kraja». NAVPIČNO: 1. Znani boksar, 2. Reka v SZ, 3. Stvar, 4. Anton Novačan, 5. Antonio Tadini, 6. Azijska država, 7. Dela na polju, 8. Bivša francoska teroristična služba, 9. Vladimir Nazor, 10. Nad obrvmi, 14. Prvina v tiskarni, 16. Kraška je v «našem kraju», 18. Dolžinska mera, 19. Navedek, citat, 20. Italijanska sindikalna organizacija, 22. Jugoslovanski kolesar, 24. «Naš kraj», 26. Bivši pokal FIFA, 27. Ustvarjalec Charlota, 29. Manjše mesto, 30. Nenavadna, izredna lepota. 33. Zgubljena tekma, 34. Ime pevke Palane, 35. Nabit, natlačen. 36. Little, italijanski popevkar, 38. V kemičnih sestavljenkah, 39. Angleška mačka, 40. Perfekt, 41. Tangens, 42. Rudi Štavar. (lako) goveje meso v Franciji ohranilo sedanjo ceno. Sovjeti bodo kupili francosko meso po 850 dolarjev tono. Predstavnik skupnega tržišča trdi, da ne bodo znižali cene, tudi če bo blaga na pretek. m iiiiiiiiiiii im m illuni um ii n m m iIII,||II||||M|||iiI v Življenje in delo Josipa Jurčiča (Nadaljevanje s 5. strani) VODORAVNO: 1. Zamejska operna pevka 11. A-rabsko pristanišče, 12. Mračen, 13. Vrh v zahodnem delu Karavank, 15. Najzvestejša domača žival. 16. Ottokar Lorenz, 17. Otto Rossbach, 18. Žrtev Charlotte Corday, 20. Ga nateza radovednež, 21. Naši skromni ostanki, 22. Italijansko kolesar- sko moštvo, 23. Znak za erbij, 25. Vzhodnoindijski hrast, 26. Živalski nos, 28. Nasprotno od juga. 30. Zdrav, raspoložen, 31. Znak za prvino torij, 32. Dvojica. 33. Streha sveta, 34. Bogastvo gozdnatih predelov, 35. Istrsko mestece, 36. Titulo plenu, 37. Osebni zaimek, 38. Zamejsko športno društvo, 39. Vas Francozi dobavljajo meso SZ Italija uvaža v splošnem veliko mesa. Sedaj, ko je uvoz mesa blokiran iz držav, ki ne spadajo v Evropsko gospodarsko skupnost, so prišle v težave nekatere države izvoznice. Sovjetska zveza pa, ki je bila velik izvoznik mesa, se pogaja s Francijo za nakup 50.000 ton mesa. S prodajo mesa bi se francosko tržišče rado o-treslo tretjine zalog. S tem bi nil, ker ga je smrt zgrabila, ko je bil star komaj 37 let. Trde življenjske razmere in naporno delo so mu spodkopali zdravje — postal je jetičen, že leta 1879 je legel za nekaj časa v posteljo in je pozneje tudi v Gorici in v Benetkah iskal zdravja, a ni ga več našel — bilo je prepozno. Po novem letu 1881 se je stanje še poslabšalo, toda še vedno je u-pal, da bo ozdravel. Misli, da gre proti koncu se je vdal šele zadnji dan. Svojemu zdravniku je dejal, «da je sicer na vse pripravljen, a da mora baš sedaj umreti, ter s seboj v grob nesti toliko nedodelanih načrtov, to je hudo!» Umrl je 3. maja 1881 v Ljubljani. Več ali manj sto let je minilo, odkar nam je Jurčič pisal in ustvaril svoje lepe, nesmrtne povesti, in za njim smo Slovenci dobili res mnogo odličnih pisateljev, ki so nam napisali mnogo lepega in zanimivega v novih oblikah in v bolj uglajenem jeziku. A menim, da je Jurčič kljub tem uostal vse do danes najbolj priljubljen slovenski pisatelj. NEDELJA, 4. AVGUSTA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.00 Maša in Natočila oddaja 12.15 Kmetijska oddaja 18.15 Program za mladino UFO — tretja epizcaa: 19.15 Napoved programa za prihodnji teden 19.35 ŠPORTNI DNEVNIK 20.00 DNEVNIK 20.30 LUCIEN LEUWEN 21.40 športna nedelja 22.35 SHADOKOVE FRIGODF 23.00 DNEVNIK DRUGI KANAL 13.00 ŠPORTNO POPOLDNE: Prenos teniškega tekmovanja za Davisov pokal iz Mester 20.30 DNEVNIK 21.00 Glasbeni večer, posvečen CLAUDIO VILLI 22.00 Sedmi dan: kulturne aktualnosti 22.45 Napoved programa za prihodnje dni JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.20 W. S. Reymont: «KMETJE» 11.15 KMETIJSKA ODDAJA 12.05 Otroška matineja: Družina Smola in Skozi neznano delto 17.15 Podpeški oktet in Ansambel Franceta Flereta 17.40 Za konec tedna: Novosti in posebnosti doma in po svetu 17.55 POROČILA 18.00 BALKANSKE ATLETSKE IGRE, prenos iz Sofije 20.00 Zabava vas Tom Jones 20.45 Risan film 21.00 TV DNEVNIK 21.25 TEDENSKI ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR 21.40 Znamenite pustolovščine: JANATSCH 22.35 Potopisna oddaja: GROENL ANDIJ A 23.00 športni pregled 23.30 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 18.00 Balkanske atletske igre Prenos iz Sofije 21.15 Pregled tedenskega programa 21.30 BREZ MATERE, celovečerni film 23.00 Koncert mednarodnega jazzovskega festivala: TRST A 8.15, 12.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša. 9.45 Valčki; 11.15 Claudio Martelli: «Legenda o velikanih»; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Zabavna glasba; 13.30 Glasba po željah: 15 45 Gopal Das: «Njun brat», radijski oder; 16.05 Lahka glasba; 17 00 Plesna glasba; 18.00 Nedeljski koncert; 19.00 Znani motivi; 20 00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu. KOPER 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 9.00 Kako se počutiš?; 10.30 Dogodki in odmevi; 11.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 14.00 Najbolj popularne popevke; 15.00 Orkester Casadei; 17.30 Pesem sledi pesmi; 18.00 Mali koncert lahke glasbe; 18.35 Glasba po željah: 19.45 Spored domačih viž in napevov; 20.30 Prenos RL; NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 9.00 Skladbe za godala; 10.50 Orkestri lahke glasbe; 12.00 Najbolj popularne plošče; 14.00 Plošča za poletje; 15.20 Odrska glasba z Milvo; 17.10 Glasbeni variete; 18.00 Nedeljski koncert: Simfonični orkester milanske RTV; 19.20 Zaplešite z nami; 20.00 Večerni muzikal z Gabriello Ferri; 21.20 Koncert kvarteta; 22.20 Ponovno na sooredu. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30. 19.30 Poročila; 0 mri 7.40 Pevci lahke glasbe; 8,40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Šaljiva oddaja; 12.00 Pozdravljena nedelja; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Glasbeno - govorni spored; 14.00 Klavirske skladbe; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Plošče; 17.00 Nove ital. popevke; 17.30 Glasba in šport; 19.55 Operni koncert. III. PROGRAM 8.25 Jutranji koncert; 9.45 Sličice iz Francije; 10.00 Simfonični orkester iz Clevelanda; 11.35 Skladbe za orgle; 12.20 Plesna in odrska glasba; 14.00 Italijanske popevke; 14.30 Opema glasba: Mozart; 15.30 M. Dursi: «Beli kit»; 18.05 Literarna oddaja; 18.35 Plošče: 18.55 Strani iz albuma; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Preteklost in sed^njpst; 20.45 Literarna oddaia. > i....L »J . • SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 11.00. 13.00, 14.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.05 Igra za otroke — Marjan Marinc: Kapitalske gosi; 9.45 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 11.05 Išče mo popevko poletja; 15.05 Jesenski: Dragi moj akt — humoreska; 15.25 Ob lahki glasbi; 16.10 Nedeljska reportaža; 16.30 Operne melodije; 17.00 Pavel Lužan: Dan gospoda Iksa — Radijska igra; 17.30 Majhni ansambli; 18.05 športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci ! ; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 V nedelji zvečer; 23.20 Jazz za vse; 00.05 Serenadni večer. 18.15 18.45 19.15 20.00 20.40 22.15 22.25 23.00 PONEDELJEK, 5. AVGUSTA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJ'' PRVI KANAL Program za mladino Slike iz sveta ŠPORTNI DNEVNIK Italijanske kronike, Danes v parlamentu in Vremenska sliko DNEVNIK FRANKENSTEINOV SIN Filmske premiere Novi komik: MARTY FELDMAN DNEVNIK DRUGI KANAL 20.30 DNEVNIK 21.00 PABLO CASALS ob svojem 88. rojstnem dnevu 22.00 Vokalni instrumentalni koncert 22.50 Teden dni v parlamentu JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 19.10 OBZORNIK 19.25 SKOZI NEZNANO DELTO, poljudnoznanstveni film 20.00 MLADI ZA MLADE 20.30 Aktualna tema: NAČRTOVANJE V OBČINAH 20.45 Risanka 21.00 DNEVNIK 21.30 Ivan Potrč: KREFLOVA KMETIJA TV priredba predstave Prešernovega gledališča v Kranju-Režija Janez Drozg. V drami Krefli branijo svojo zemljo pred naletom gospodarske krize in pred oblastjo, celo pred lastnimi ljudmi, to se pravi tistimi, ki so že «zleteli iz gnezda^, še posebej pred lastnim sinov Ivanom. Ogorčeni so nad njim, ker krši pravila m ruši odnose, odločno se postavljajo v bran, ko zahteva, naj mu grunt prepišejo, da bi na njem zagospodaril z bajtarsko hčerjo. . ' ■ 22.55 KULTURNE DIAGONALE 23.20 DNEVNIK / KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 21.00 Otroški kotiček: Risanke 21.15 DNEVNIK 21.30 KAMELA Dokumentarni film iz serije «Enciklopedija živali» 22.00 DOKUMENTARNA ODDAJA 22.30 Zabavno - glasbena revija: RAY STEVENS IN SHOW TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah: 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Čajkovski. Simfonija štev. 4; 19.25 Jazzovska glasba; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi: 22.15 Klasiki KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.40 Pisana glasba; 15.00 Klavirske skladbe; 15.55 Plošče; 18.00 Glasbeni mozaik; 18.45 Športni pregled; 19.00 Izložba hitov; 20.00 Od Triglava do Jadrana; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.0Ò, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Program z Lino Volonghi; 13.20 Hit Parade; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.00 Program za mladino: 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna, operna in simfonična glasba; 19.20 Mala neapeljska antologija; 20.00 Kabarejski program; 21.00 Nove ital. popevke; 21.15 Solisti in ansambli: 21.45 XX. stoletje: znanost in življenje; II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.30 Radijska nadalje- vanka; 10.35 Program z Mikejero Bongiomom; 12.40 Glasueno - U0' vorni spored; 13.35 Program * dvema komikoma; 13.50 Kako 'n zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Nemogoči intervjuji: Francesca d® Rimini; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.40 Opravljivci; 18-3o Mala zgodovina ital. popovke; 19.55 Gershwinova opera «PorgF and Bess»; 22.50 človek v noči. III. PROGRAM 8.25 Jutranji koncert; 9.30 Koncert za začetek; 10.30 Vokalne interpretacije; 11.15 Mali koncerti 11.40 Barok v glasbi; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas: Če bi ne bilo Rimskega; 14.30 Stari in novi interpreti; 15.30 Izbrana opema delal 16.00 Romantične uverture: 17-10 Na sporedu je klavičembalo; 17-30 Mozartova glasba; 17.55 Simfonični koncert, SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija: 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic; 10.20 Pesmice na potepu; 10.40 Veliki zabavni orkestri; 11.15 Za vsakogar nekaj: 12.20 - 12.30 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti: 13.40 Tuje pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Pojo amaterski zbori: «Tone Tomšič»: 16.40 Zvoki in barve orkestra; 17.00 «Vrtiljak»; 18.10 Koncert po željah; 19.00 Aktualnosti: 19-ls Listi iz pop albumov; 19.45 Kulturni globus: 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Veseli hmeljarji: 21.00 Stereofonski operni koncert; 22.30 Zvočne kaskade. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 6. DO 10. AVGUSTA 1974 TOREK, 6. avgusta 1974 19.10 Obzornik, 19.25 Pet pedi: Kamnik, oddaja za otroke, 19.55 Mozaik, 20.00 Cesta in mi, šesto nadaljevanje, ki govori o družbeni skrbi za zmanjšanje prometnih nesreč in zla, ki ga te prinašajo, 20.20 Slovenski pevski zbori: Maribor, 20.45 Risanka, 21.00 Dnevnik, 21.35 Srečanje z borci Pete prekomorske brigade, 22.10 M. De la Roche: Whiteoaki z Jalne, TV nadaljevanka, 23.00 TV Dnevnik. Koprska barvna TV 21.00 Otroški kotiček, risanke, 21.15 Dnevnik. 21.30 «Ujemite naju, če morete», celovečerni film. 23.00 Puščava Sahara, dokumentarni film. SREDA, 7. avgusta 1974 19.10 Obzornik, 19.25 Družina smola, serijska risanka, 20.00 «Dubrovniški poklisari», zabavnoglasbena oddaja, 20.20 športna oddaja, 20.45 Risanka, 21.00 Dnevnik, 21.40 Kraljica Kristina, celovečerni film z Greto Garbo, 23.15 Dnevnik. Koprska barvna TV 21.00 Otroški kotiček, risanke, 21.15 Dnevnik, 21.30 Živa kraška skala, dokumentarna oddaja, 22.30 Zabavno-glasbena oddaja: Plošča štev. 1. ČETRTEK, 8. avgusta 1974 19.05 Obzornik, 19.20 Svet v vojni. serijski film. ki v tretjem delu obravnava Anglijo po prvem porazu v Dunkerqueu, 20.15 Po sledeh napredka, 20.45 Risanka, 21.00 Dnevnik, 21.30 Kam in kako na oddih, 21.40 J. Mach: Mavrica, nadaljevanka, 22.20 Odiseja miru: Vojskovanje je njihov poklic, 22.50 Glasbeni nokturno: Duo Pahor 23.05 TV Dnevnik. Koprska barvna TV 21.00 Otroški kotiček: Risanke, 21.15 Dnevnik, 21.30 Igre brez meja, peta oddaja, prenos iz Francije, 22.50 Likovni nokturno: Lapajne. PETEK, 9. avgusta 1974 19.15 Obzornik, 19.30 Serija «Bi-strooki»; Omara, Kako jo izdelamo, čemu služi, kako jo napolnimo, kako očistimo itd., 20.00 čez tri gore: Koroški akademski oktet. 20.25 TV kažipot, 20.45 Risanke, 21.00 Dnevnik. 21.25 Tedenski gospodarski komentar, 21.40 Cincinnati Kid, celovečerni film, 23.15 Dnevnik. Koprska barvna TV 21.(K) Otroški kotiček, risanke, 21.15 Dnevnik, 21.30 «V registratori» dramatiziran roman A. Kovačiča, 22.30 «Nedotakljivi», serijski film. SOBOTA, 10 avgusta 1974 17.45 Mednarodni turnir v rokometu, prenos iz Doboja, 19.05 Obzornik, 19.20 Legenda o Divjem lovcu, serijski film, 20.15 Kaj počnemo ob nedeljah?. 20.45 Risanka. 21.00 Dnevnik. 21.45 Tedenski zunanjepolitični pregled. 21.30 Zabava vas Juhe Andrews, 21.25 Co-lumbo, serijski film, 23.25 Dnevnik. Koprska barvna TV 20.45 Vse za umetnost, serijski film, 21.15 Dnevnik, 21.30 «Pod vodo», serijski film. 22.20 Nastopa Ridolini, 22.50 Mali koncert, orkester RTV Ljubljana. Preveč je tudi zidanih stavb, ki s svojo starinsko mongolsko - kitajsko arhitekturo vtisnejo mestu prikupen in slikovit prečat vzhodnjaškega mesta na stičišču sibirsko - ruske in mongolsko - azijske civilizacije. Irkutsk leži sredi tajge ob reki Angara, nekako petinšestdeset kilometrov severovzhodno ob Bajkalskega jezera. Mesto so ustanovili Kozaki, ki so leta 1652 nasilno zasedli to področje in zgradili na desnem bregu Angare zimsko taborišče. Njihov vodja Ivan Pohaiov je dal leta 1669 proslaviti na kraju, kjer stoji današnja glavnina mesta, skladišče kož s šestimi lesenimi stolpi, ki so ga oba vii s tramovi, zmrznjeno zemljo in blatom. Taborišče in skladišče Kozakov je hkrati prostala trdnjava proti napadom Tatarov in domačinov Burjatov, če bi se hoteli upirati podaništvu ruskim carjem. Burjati so še danes v precejšnjem številu prebivalci Irkutske oblasti, čeprav imajo onstran Bajkalskega jezera svojo avtonomno Burjatsko mongolsko republiko. Kozaki so za caristično Moskvo kupovali od domačinov dragocene kože in probirali davek. Zaradi ugodnega geografskega položaja se je kozaška trdnjava vse bolj razvija^ la v naselje. Postala je trgovska postojanka, od koder so vodile karavanske poti visoko na sever, v Mongolijo in Kitajsko. Naselje se je vse bolj spreminjalo v mestece lesenjač s širokimi ravnimi ulicami. Ob odjugah so se ulice kaj hitro spremenile v brozgo in blato, v katere so se globoko ugrezali natovorjeni vozovi. Velikokrat se je zgodilo, da so vozovi na p>oteh obtičali v blatu, v naglih vremenskih spremembah, kakršne so v Sibiriji običajne, pa so v njem tudi zamrznili. Naselje se je leta 1684 razvilo v trgovsko in administrativno središče in leta 1686 dobilo ime Irkutsk in grb tigra, ki je še danes simbol mesta, čeprav tigra ni več v Sibiriji, ampak samo še v Kitajski. Tako je mesto Irkutsk postalo središče oblasti za centralno in vzhodno Sibirijo. Trgovinski razcvet je izboljšal življenjske razmere. Zlasti trgovina s kožami je dobro cvetela. Pošiljali so jih v Moskvo, največ pa prodajali na Vzhod, odkoder so prinašali čaj, tkanino, svilo, porcelan in drugo azijsko blago. Sčasoma je mesto in z njim vsa Irkutska pokrajina postala domovanje političnih kaznjencev. Nezaželene je carski despotizem pošiljal čim dalj proč od sebe v doljno Sibirijo, kjer so jim bili pod bičem divjih Kozakov najmanj nevarni. Vendar so se ti v novem, čeprav nič kaj prijaznem obljudenem kraju, s svojo iznajdljivostjo hitro znašli. V borbi za obstoj lastnega življenja so s pridnostjo preobrazili divje kraje med Irkutskom in Habarovskim v naselja, kjer je življenje postalo znosnejše, za caristične oblastnike pa celo dobičkonosno, saj so iz kultivirane dežele lahko pobrali veliko več davka. Nič čudnega torej, da so poročenim celo dovolili, da so prišle za njimi žene z otroki. Vedeli so namreč, da so se nezaželenih znebiti za vselej Kdo neki bi si upal v takratnih pogojih brez civiliziranih prometnih zvez utirati pot peš ali na konjih skozi tajgo, tundro m preko neštetih rek nazaj v evropska mesta? Po uporu dekabristov ali «decembristov», kot so jih imenovali po tem, ker so se bili uprli komaj proglašenemu carju Nikolaju I. v mesecu decembru leta 1825, je bilo v te kraje z družinami vred izgnanih mnogo oficirjev, plemičev in inteligence, ki so morali za kazen kopati v rudnikih. Njihove žene so bile možem v veliko oporo. Gradile so hiše, urejale domove, krpale možem obleke in preluknjane čevlje, ki so jih bili uničili pri težkem delu in sploh skrbele za lepše in kultumejše družinsko življenje. V večnih zdrahah in v vojni s Poljaki Je ruski imperialistični carizem pregnal v izgnanstvo v te kraje tudi poljske rodoljube. Morali so trdo delati v rudnikih, krčiti tajgo, obdelovati mačehovsko plodno zemljo, vendar so jim oblasti dovolile svobodno gibanje. Prav tako so si smeli graditi hi«e za svoje družine. S prihajajočo inteligenco se je vse bolj razvejalo prosvetno in kulturno življenje, z njim pa je rasla tudi osveščenost preprostih ljudi Irkutsk se je z izgradnjo vse bolj širil in civiliziral. Iz prvotnega surovega kozaškega taborišča se je sčasoma razvilo v prikupno leseno mestece s trgovinami in obrtniškimi delavnicami. Z razvojem rudarstva, poljedelstva, živinoreje, ribištva, gozdarstva in zlasti še z lovom so si prebivalci ustvarili do^ bršno blagostanje. S postopno gradnjo zidanih hiš pa je Irkutsk v osemnajstem stoletju zaslovel kot najlepše mesto vzhodne Sibirije. Leta 1879 Je požar uničil dobršen del mesta do tal. Obnovili so ga bolj urejeno, vendar še večinoma z lesenimi hišami, ki pa so z iznajdljivostjo starorusko in poljsk' ornamentiko do- bile prijaznejšo, če ne že kar očarljivo podobo. V cvetoče mesto so se razen izgnanih Rusov vse bolj prostovoljno naseljevali dobička željni Mongoli in drugi Azijci, predvsem kitajski trgovci, ki so prodajali čaj, svilo, porcelan in druge življenjske potrebščine. Ob pričetku gradnje čezslbirske železnice je Irkutsk štel petdeset tisoč prebivalcev. Z železnico je ogromno pridobil na veljavi. Poleg pomembnega lova in trgovine je postal še važno prometno in strateško križišče v povezovanju ruskega daljnega vzhoda z evropskim delom države in iz Moskve v zahodno Evropo. še več! Rusi so si pridobili hitrejši dostop na sam Pacifik in s tem do sosednje Japonske, s katero si niso bili v mč kaj dobrih odnosih Odprli pa so si tudi bližnjo pot na Aljasko in Ameriko. Kaj je to za rusko ekspanzijo pomenilo, ko še ni bilo letalskega prometa, ni potrebno posebej poudarjati. V Kulturnem pogledu pa je Irkutsk prav po zaslugi izgnancev, med katerimi so bili številni ruski inteligentni in levičarsko usmerjeni politični predstavniki, postal kulturno - prosvetno središče vzhodne Sibirije m eno najmočnejših revolucijskih žarišč v Sibiriji Mnogi najvidnejši ruski revolucionarji so preživljali svoje izgnanstvo v Irkutsku in njegovi pokrajini, med njimi Džeržinski, Kajbišev, Kirov, Stalin in mnogi drugi poznejši sovjetski voditelji. V časih naj hujšega carističnega preganjanja so novi naseljenci zgradili osnovne in srednje šole, knjižnico, muzej ir-še mnoge druge kulturne institucije. Razen glasbe in plesa je bila najbolj priljubljena gledališka dejavnost. (Nadaljevanje sledi) SPORT SPORT SPORT KOŠARKA TURNIR SV. LOVRENCA Comici: «Upam, da bodo prihodnje leto nastopili tudi vaši fantje» Na turnirju nastopa 40 ekip in 140 igralcev - Robi Klobas med najboljšimi Tradicionalna škedenjska prirecK »ev «Košarkarski turnir za trofej« sv. Lovrenca» se bliža koncu. Na sporedu so že finalna srečanja, ki se bodo zaključila v soboto, 10. av-Susta, ko bo na vrsti bogato na-firajevanja s pestrim košarkarskim in folklornim sporedom. Skedenj skl turnir je že več let »ajvečja tržaška poletna športno-folklorna manifestacija, morda e-dina v Trstu, ki je še obdržala rajonski značaj pristnih domačih navad. Škedenjski turnir zahteva od Organizatorjev izredno delo, saj traja kar 40 dni. Vsak dan sta namreč na sporedu dve tekmi. Za organizacijo so zaposleni skoraj vsi elani domačega društva Servolane, ® nesebično delajo in se trudijo, oa bi nudili številnim dnevnim o-oiskovalcem lep in prijeten večer. Comici: «Dober uspeh ludi letos» Prava duša organizacije je Lorenzo Comici, ki skupno z ostali- Lorenzo Comici, «duša» manifestacije JkššsS škedenjske Oh člani Servolane neutrudno dela vsak dan pri tej veliki priredit-Vi. na kateri nastopa kar 40 ekip 111 140 košarkarjev. S prijaznim Co-Ohcijem, ki nas je prijateljsko povabil na kapljico pristnega, smo d'aio pokramljali. «Comici, kako je sploh nastal ta turnir?» «Turnir sv. Lovrenca se je začel "iromno, kot se začnejo vse večje Prireditve. V Skednju se je zbra-*a skupina delavnih ljudi, ki so po-leti priredili majhen turnir. Občin-®lvo so sestavljale mame, žene, .rici in drugi sorodniki priložnost-o*b igralcev. Mama je seveda skrbela, da se sin ne prehladi, žena pa- da se mož ne napije. Drugi sorodniki pa so košarkarje zafrkava-b W jih spodbujali. Že takrat je bu turnir predvsem prijateljsko srebanje škedenjskih ljudi, ne pa pra-Y1 košarkarski turnir. Tako vzdušje je seveda pritegnilo tudi ostale košarkarje iz mesta. Turnir je postal zanimiv in privlačen. Kaj kma- lu se je vsako poletje v Skednju zbrala elita tržaške košarke. Naš turnir je tako postal prava organizirana manifestacija, ki pa je o-hranila rajonski duh. Morda je prav zaradi tega ohranila tradicionalno zanimanje in tako smo tudi letos zbrali kar 140 košarkarjev, ki se vsak dan borijo v zanimivih in tehnično veljavnih srečanjih.» Comici je pa v Skednju priljubljen tudi kot simpatična in prijazna oseba, ki zna s kvizi, zbadljivkami in šaljivimi potezami vzbuditi med občinstvom smeh in ustvariti prijetno vzdušje. V Skednju ga imenujejo «Duca». Pred seboj imamo tretjo stekleničko pristnega. Govorimo o tržaški košarki na splošno. «Na tem turnirju nastopata tudi dva Borova košarkarja: Klobas in Košuta. Kako sta se do sedaj odrezala?» Comici: «Klobasa poznamo. Snubijo ga vsa tržaška društva. Robi je tudi na tem turnirju pokazal svoje izredne strelske sposobnosti. Košuta pa je pravo odkritje. V svoji ekipi je med najboljšimi. «Kako pa je letošnji turnir u- ' «Mislim, da je do sedaj vse potekalo v najboljšem redu. Organizacijo smo decentralizirali in imeli smo lepe uspehe. Vsakdo je odgovoren za svoj posel. Odpravili smo tako nesporazume med organizatorji. Delo pa poteka lažje.» «Kako to, da na vašem turnirju nastopa skromno število slovenskih igralcev?» «Tudi jaz sem se o tem večkrat spraševal, saj so odnosi med Ser-volano in slovenskimi klubi res prijateljski. Mislim pa, da je vzrok skromne udeležbe predvsem ta, da je slovenska košarka še mlada in da le v zadnjih letih spoznava tržaško košarkarsko okolje. Prepričan sem, da bomo imeli že prihodnje leto v svoji sredi več slovenskih fantov, kar si tudi obetamo.» avtomobilizem NÙRBURGRING, 3. — Na po-skušnih vožnjah avtomobilske dirke formule 1 veljavne za VN Nemčije je postavil najboljši čas Avstrijec Niki Lauda na ferrariju. Lauda je prevozil en krog proge (22,800 km) v 7’0”8, kar je nov rekord dirkališča. Avstrijski pilot je vozil s poprečno hitrostjo 195,356 km na uro. Na drugo mesto se je uvrstil Švicar Clay Regazzoni, prav tako na ferrariju s časom 71’ L Bivši svetovni prvak in vodeči na tre-nutnivjlgptyici. svetovnega prvenstva vozačev, formule 1, Fittipaldi. je bil šele šesti. Med poskusnimi vožnjami je prišlo tudi do nesreče. Ponesrečil se je Novozelandec Howden Ganley, ki je na ovinku Hatzenbach zgubil nadzorstvo nad avtomobilom vrste maki in je treščil v obcestni zid. * * * RIO DE JANEIRO, 3. — Brazilski tisk je ostro kritiziral vožnjo Argentinca Carlosa Reutemana na avtomobilski dirki formule 1 veljavni za VN Anglije. Reuteman ni več krogov dopustil, da bi ga Fittipaldi prehitel. Brazilskemu avtomobili- SKOKI V VODO POKAL MONTREAL Klaus Di Riasi brez nasprotnikov PESCARA, 3. — Klaus Di Biasi je v Pescari na tekmovanju v skokih v vodo za pokal «Montreal» žel levji delež. Tudi v zaključnem dnevu je bocenski as s trimetrske deske osvojil prvo mesto in tako premagal tradicionalnega nasprotnika Giorgia Cagnotta, ki pa ni bil v najboljši formi ,saj se je Komaj opomogel po hudi poškodbi v Helsinki-ju. V tem tekmovanju je Di Biasi premočno zmagal, saj je zbral 578,85 točk, Giorgio Cagnotti, ki je zasedel drugo mesto, pa le 542,15. Tretji je bil Claudio (474,20). SPOT NA VRH TRIGLAVA ŠTIRJE KRASNI IN NEPOZABNI DNEVI Štiridnevnega pešačenja po triglavskem pogorju se je udeležilo šestnajst tržaških planincev De Miro iz Neaplja stu je to nato uspelo le zaradi napake Argentinca. Brazilski časnikarji trdijo, da se prav zaradi teh nešportnosti ni uspel Fittipaldi uvrstiti na prvo mesto. Izvedenci menijo, da se je hotel Reuteman tako maščevati, ker ga ni hotel brazilski OBVESTILO TEČAJI ZA TRENERJE Šolski center za telesno vzgojo iz Ljubljane prireja konec avgusta tečaj za trenerje do 18. leta starosti. Vsi tečaji bodo od 26. avgusta do 1. septembra, prijave pa sprejema Združenje slovenskih športnih društev v Italiji v Ul. Ceppa P, od 8. do 14. ure vsak dan, telefon 31-119. Košarka: tečaj bo v Ljubljani in v Velenju. Odbojka: tečaj bo v Ravnah na Koroškem. Atletika: tečaj bo v Velenju. Namizni tenis: tečaj bo v Rav- » * ~ - ... doju piepusuu «**»»'' e--.....................H «čenrav stareiše od vas smo tukaj nah na Koroškem. J ° v a Košarkarji v borbi za žogo pod košem Kolumbijcu. 1 «Čeprav starejše od vas, smo tuKaj .........................................................................m.................................................................................... BOKS h Cervantes ohranil naslov KARTAGINA, 3. - Svetovni pr vak velter junior kategorije Kolumbijec Antonio Cervantes je ohranil naslov z zmago s k. o. v drugem krogu proti Portorikancu Victorju Ortizu. Cervantes je prej že dvakrat s silovitimi udarci podrl nasprotnika, ki je moral po štirih minutah Kateri slovenski planinec ali planinka si ne želita vsaj enkrat v svojem življenju biti na vrhu Triglava, stopiti v Aljažev stolp, se razgledati po tej lepi slovenski zemlji, po vrhovih, ki ga obkrožajo? Nič čudnega torej, da je bilo toliko zanimanja za 4-dnevno turo, ki jo je organiziralo SPDT na Triglav in v dolino Sedmerih jezer. Telefonskih pogovorov ni bilo ne konca ne kraja, ker ni bilo lahko spraviti vse udeležence v posebne avtomobile in zaradi tega so se nekateri morali poslužiti javnih prevoznih sredstev. Iz Stare Fužine pri Bohinju je v sredo, 24. julija, ob 9. uri zjutraj, krenilo 16, z nahrbniki obloženih planincev po lepi in dolgi dolini Uskovnice proti Vodnikovi koči, kamor so dospeli v poznem popoldnevu. V jedilnici pri mizi sta se jim ka ki je moral po štirih minutah . vu. v jeaumci pri mizi sia se jun boja prepustiti zmago premočnemu i dva smejoča obraža že muzala: Kolumbijcu. * «čeprav starejše od vas, smo tukaj NAMIZNI TENIS DESET DNI V IDRIJI JUTRI SE PRIČNE TUDI NAMIZNOTENIŠKI TEČAJ Udeležilo se ga bo deset Krasovih igralk in en predstavnik Sokola V teh toplih dneh. ko vročina sili človeka k brezdelju, se naši zamejski športniki udeležujejo raznih izpopolnjevalnih tečajev, ki jih prireja krovna zamejska športna organizacija Združenje slovenskih športnih društev v Italiji Poleg košarkarjev in odbojkarjev, ki so že pred časom izpopolnjevan svoje tehnično znanje v Idriji in Seči ter v Rovinju, je sedaj napočil trenutek odhoda na skupne priprave tudi za igralce in igralke, ki gojijo namizni tenis. Jutri namreč odpotuje v Idrijo na izpopolnjevalni tečaj 10 igralk Krasa iz zgoniške občine in en predstavnik nabrežinskega Sokola, ki bodo ostali na desetdnevnih pripravah do 15. t.m. OdpofoVifr^-bodo: Sonja Milič, Silvana Vesnaver, Dragica Blažina, Anica'MgftW.'Neva in Anica Rebula, Vlasta.., SUibelj, Nataša Škrk, Darma Piifič , in Nevenka Škrlj, kot edini predstavnik moškega spola pa se bo tečaja ude ležil Sokolov igralec Valter Pertot Naši predstavniki bodo v Idriji trenirali skupno z drugimi igralkami in igralci iz Slovenije. Nedvomno je ta tečaj za naše igralke in igralce silno dobrodošel in koristen. Znano je namreč, da je nivo namiznega tenisa v Sloveniji izredno visok, kar jasno izpričujejo odlični rezultati tudi v mednarodnem merilu. Naši predstavniki se lahko od strokovno usposobljenih trenerjev in od tehnično boljših igralcev lahko naučijo marsikaj koristnega, tako da lahko mirne duše pričakujemo, da bodo vsa naša dekleta in Pertot občutno obogatili svoje znanje. Letošnji izpopolnjevalni tečaj je novost le kar se tiče, izbire kraja, ker se je bil prejšnja leta tečaj v Mozirju. Že v prejšnjih letih so se Krasove najboljše igralke udeležile podobnih tečajev in rezultati so bili vidni. Dovolj, da se spomnimo nedavnega državnega namiznoteniškega prvenstva v Fiuggiju. kjer so krasovke pokazale zavidljivo osebno tehniko in žele prodorne uspehe. Nedvomno nosijo za te uspehe precejšnjo zaslugo tudi ti tečai, ki dajejo resnim igralkam možnost, da. še bolj izpilijo svojo tehnika Letos bo za skupinico Krasovih najmlajših predstavnic prva tovrst-rra-preskušnja ni zattje, ki so komaj pred kratkim prijele za lopar, bo ta tečaj še koristnejši. Skupno z mlajšimi igralkami bosta trenirali tudi Miličeva in Vesnaverjeva, ki sta bili sicer povabljeni v Mozirje, kjer trenira na skupnih pripravah mladinska reprezentanca Slovenije. Vendar sta Krasovi predstavnici morali odkloniti to vabilo, ker morata spremljati v Idrijo mlajše soigralke. Organizator ju je zato sprejel kot gostji in se bosta brezplačno udeležili izpopolnjevalnega tečaja ob sodelovanju ljubljanskega trenerja Jožeta Mikelna. Naslov, kjer bodo bivali zamejski namiznoteniški igralci, je sledeč: Hotel Nanos, Idrija. — bs — BALINANJE Turnir na Opčinah Na Opčinah bo danes mednarodni balinarski tumir, ki ga prireja opensko društvo Dopolavoro Ferroviario. Tumir bo v spomin Romana Miliča. Na tem turnirju sodelujejo naslednje ekipe: Koper Sežana, Postojna, Predjama, Štanjel, Tupelče, Komen, Rek iz Jugoslavije: Italsi-ao,- Postelegrafonici, Ponziana, CR in Portuali iz Trsta: z Opčin RAZGOVOR Z DVEMA SLOVENSKIMA ATLETOMA «Nastop na Poljskem je bil res edinstveno doživetje» Švab je bil v teku na 400 m šesti, Ruzzier pa drugi v metu kopja Prejšnji teden je tržaški atletski klub CUS gostoval na Poljskem, kjer je bil gost društva Slask iz Wroclawa. Na Poljsko je odpotovalo 24 atletov, med katerimi sta bila tudi dva bivša Borovca: Duško Švab in Fabij Ruzzier. Atleti CUS so se na Poljskem mudili 8 dni in so bili deležni prijaznega sprejema, tako da je bilo bivanje v Wroclawu za tržaške atlete pravo doživetje. Na prijateljskem atletskem mitingu, ki ga je priredilo domače društvo Slask in na katerem so nastopili tudi vzhodni Nemci, so Tržačani naleteli na ostro konkurenco V premoči so bili le v metu kopja: Milleri je namreč zasede prvo mesto (50 m), drugi pa je bd Fabij Ruzzier (46,26 m), ki bi lahko z malo športne sreče osvojil celo prvo mesta V ostalih disciplinah pa so bili domačini v premoči Duško $va^ je v teku na 400 m dosegel sesto mesto. Belladonna, ki je bil na italijanskem državnem prvenstvu tret-ii se je v Wroclawu moral zadovoljiti z drugim mestom (7,28). Prvi je bil namreč Poljak Lešek, ki je skočil 7,52 m daleč. Še eno drugo mesto so Tržačani zasedli v metu kladiva z Ver-tovcem, ki je kladivo zalučal 46,60 m daleč- nogometni reprezentant Danilo Po-pivoda bo še najmanj dve leti nastopal v vrslah Olimpije. Popivoda bo za to dobil 90.000 dinarjev in novo trisobno stanovanie. * * • VERONA, 3. — Vodstvo italijanskega združenja nogometašev se bo sestalo 2. septembra v Rimu in bo med drugim razpravljalo tudi o krizi italijanskega nogometa, pred vsem pa o izključitvi državne reprezentance s svetovnega nogometnega prvenstva, ki je bilo prejšnji mesec v Miinchnu. Združenje nogometašev namerava zahtevati tudi večjo moč pri upravljanju italijanskega nogometa ter možnost sodelovanja pri raznih pomembnih odločitvah. JADRANJE s/ BiLHVlJ t» 1 » NEAPELJ, 3. — Do 11. avgusta bo v Neaplju svetovno jadralno pr-' venstvo v razredu «470», katerega se bo udeležilo 85 posadk iz 30 držav. Tekmovanje bi moralo biti zanimivo in na precejšnji tehnični ravni, saj bo predstavljalo kontrolni nastop pred predolimpijskim tednom, ki bo v mestecu Cork v Kanadi od 24. do 31. avgusta. pe Dreherforte. Pezzi je z avtomobilom sledil treningu nekaterih kolesarjev, ko mu je postalo nenadoma slabo in je po nekaj trenutkih padel v nezavest. Zdravniki so priporočili Pezziju večdnevni počitek. Kaže, da je tehnični direktor ekipe Dreherforte zbolel, ker je v prejšnjih dneh zaužil preveč tablet, da bi se obvaroval prehlada. der, UT Ul UJ tuiLuai. m pa «Nevio» in Ferroviario. ATLETIKA HELSINKI, 3. - Šved Anders Garderund je postavil nov evropski rekord v teku na 3.000 metrov z za- „ 1 prevladuje modra. Prva serija je v okviru španskega Maroka je jz§ia leta 1958 in je bila posveče^ stajala samostojna pokrajina If- na mladini. Na štirih znamkah, ki ' e«' 1 Q£1 i'yhflìale I_XI/» rwWTIPt. S DOSebllO ClOQflt- «ebni kier so do leta 1961 izhajale ne znamke. Ifni je ostal pod ancosko suverenostjo dalj časa ostalih držav, in sicer do 4. ja-”aria 1969. Ravno temu dejstvu ysi filatelisti lahko zahvalimo, •Clamo sedaj nadaljne 4 serije . ^ znamkami. Znamke so na J °sno lepe, posebno zanimiva pa izdani leta 1964 znamke so šle v promet s posebno dodatno vrednostjo, sta prikazani košarka in kolesarstvo. Za dan znamke je leta 1959 izšla serija treh Športnih znamk, ki imajo prav taki tudi dodatno vrednost: predstavljajo nam dva trenutka nogometne tekme in metalca kopja. Leta 1961 so izšle tri znamke, ki so bile namenjene mladinskim or ganizacijam. Prikazana sta skok v višino in nogomet. Leta 1964, tudi tokrat na dan znamke, so izšle tri znamke in sicer ena za kolesarstvo m dve za motociklizem. Kot zanimivost lahko torej nave: demo, da so v Ifniju izšle štiri športne serije, da pa ni nobena posvečena športu, ali točneje, do-ločenemu športnemu dogodku. ŠPANSKA SAHARA To ozemlje, ki leži med Marokom ... Mavretanijo, je eno od redkih španskih kolonij, ali kot jim zdaj pravimo, prekomorskih dežel v Afriki. Do leta 1924 se je imenovalo Rio de Oro. Tudi v filateliji je jasno opazen velik vpliv španske kolonialne poštne uprave, ki je sicer tiskala znamke s športno tematiko, vendar ne ob priliki športnih dogodkov. Tako je leta 1954 izšla serija, namenjena razvoju domače mladine. Na štirih znamkah vidimo tek čez ovire, na dveh pa tekača. Zanimiva so oblačila športnikov, saj tečejo v narodnih lokalnih oblekah. Druga serija je izšla leta 1965 ob priliki dneva znamke. Serijo sestavljajo tri znamke, a samo dve sta posvečeni športu. Prikazan je trenutek košarkarske tekme. Leta 1973 je ponovno na vrsti serija, posvečena mladini. Na dveh znamkah lahko vidimo atlete med tekmovanjem. Te novejše znamke so zelo 1'ovrš no izdelane in ne dosegajo po svo- Švab: «Edinstveno doživetje» Duško Švab je bil z gostovanjem seveda zadovoljen. «V Wroclawu so nas prijateljsko sprejeli. Vzdušje je bilo prijetno, tako da bomo obdržali to gostovanje v lepem spoNa tekmovanju pa ste naleteli na hudo konkurenco... „ . „ «Poljaki so bili premočni. Ze po osebnih rezultatih, ki so jih domačini dosegli na raznih tekmovanjih, je bilo jasno, da bo naša naloga izredno težka. Sicer pa nam je bil miting lepa in koristna izkušnja.» Boste imeli še podobna srečanja/ «S Poljaki se bomo ponovno srečali 25. avgusta letos. Atleta ut Wroclawa nam bodo vrnih obisk, ko bo naše društvo priredilo miting za Trofejo Rauber.» Fabij Ruzzier: «Nabral sem si izkušenj» Fabij Ruzzier se je pomeril v dveh disciplinah: v metu kopja, kjer je bil drugi, ter v tekih na peščeni stezi olimpijskega stadiona v Wroclawu. . «Zame je bilo tekmovanje s Poljaki in vzhodnimi Nemci zanimivo predvsem zaradi tega, ker sem se otresel nekakšne treme, ki sem jo imel pred nastopi na tujem. Vsakdo bi moral nastopati vsaj enkrat izven meja svojega ožjega tekmovalnega področja.» «Safse pred tujci rad bolje izkažeš in daš vse iz sebe, da ne bi razočaral. Tako je bilo tudi na Polj- SkKako da niste dosegli vidnejših rezultatov? «Na cilj smo prispeli po dvodnevnem potovanju in smo naleteli na precej ostro in mrzlo vreme, tako da smo porabili precej časa, preden smo se privadili novemu okolju. Pa saj ni bil važen rezul tat, najlepše je bilo nastopanje z nekterimi poljskimi državnimi reprezentanti.» Kakšni pa so tvoji načrti za bodoča potovanja? «Upam, da bom prihodnje leto šel s svojim klubom na daljšo turnejo po češkoslovaški in Poljski » KOLESARSTVO. : .. MOLA, 3. — Včeraj so prepeljali v bolnišnico Luciana Pezzija. tehničnega direktorja kolesarske eki- pred vami!» Naši dve Mariji, ki sta šli z avtobusom do Pokljuke, sta pač prišli po krajši poti Nevihta, ki je ponoči in drug») jutro divjala, se je proti poldnevu unesla in vsi so jo ob kresnem vremenu hitro pobrisali proti Planiki. Tudi drugo noč je bilo viharno in je pobelilo temena našega očaka; ampak jutranja zarja, ki ga je ožarila z najlepšim soncem, ga je napravila še bolj očarljivega. Samo dve udeleženi sta se mu morali odpovedati. Ostalih šestnajst je nestrpno naskočilo to toliko pričakovano slovesno pot. Zaradi zapadlega snega je bil vzpon malo bolj nevaren. Zato sta morala najmlajša dva, Dimitrij (7 let in pol) in Erika (9), na grebenu med Malim in Velikim Triglavom «na špago», kar se je jima zdelo za «malo» in je izzvalo njune glasne proteste! Na splošno so se vsi izkazali kot dobri planinci, vešči tudi nekaj plezanja. Na vrhu je naša Marija Mijotova deklamirala staro pesem: slavospev planinam. Bilo je tako ganljivo, da se je marsikomu orosilo oko! Po starem planinskem običaju, je bil opravljen krst devetih planincev, ki so se prvič povzpeli na vrh Triglava. Med najmaljšim in najstarejšim je bilo celih 65 let razlike! Boter Drago je obljubil vsem zlato uro v dolini, a na to obljubo je v dolini pozabil. Povratek v Planiko je moral biti hiter, saj je bila na programu za tisti dan še dolga pot čez Hribarice in h koči pri Triglavskih jezerih. Lepota doline Triglavskih jezer, njene različne pokrajine so očarale vse udeležence. Zadnji dan zjutraj še skok na Ti-čarico in potem povratek v hrupno civilizacijo. Nekateri po strmi Ko-marči, drugi čez Voglar. Slovo od gora in prijateljev je bilo za vse težko, a vsi so morali priznati, da so preživeli štiri krasne nepozabne dneve. S. M. MILAN, 3. — Luciano Borgognoni in Davide Boifava ne bosta nastopila na bližnjem svetovnem kolesarskem prvenstvu v dirkališčnih disciplinah, ki bo v Montrealu Tako je določil tehnični komisar italijanske kolesarske reprezentance Guido Messina, ker Borgognoni in Boifava nista hotela trenirati z o-stalimi reprezentanti v Monteroni-ju. Oba kolesarja sta svojo odsotnost na skupnih pripravah motivirala, ker bi ju izredna vročina, ki je v teh dneh zajela puljsko mestece motila. VATERPOLO DUNAJ, 3. — Na Dunaju so sestavili koledar srečanj za evropsko prvenstvu v vaterpolu, ki bo od 18. do 25. avgusta na Dunaju. Italija in Jugoslavija bosta nastopali v A skupini skupno z Romunijo. Zah. Nemčijo, Madžarsko, Španijo in Sovjetsko zvezo. Američan Dan Pctcrson jc bil lani stalno v Italiji, kjer je sledil delovanju Italijanskih profesionalnih košarkarskih klubov in je o njihovem delu neprestano obveščal ameriške profesionalne klube o sposobnostih nekaterih najboljših italijanskih košarkarjev. Kot jc znano, iščejo A-meričani igralce za svojo profesionalno ligo tudi po Evropi in so se seveda zanimali tudi za nekatere odhčne košarkarje severnoitalijanskih društev liiiiiiiiiiiniiiiiiniuiiiiiiiiNtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiniiliuiuiuéiiiiiiNiiiiiliiniiHiiiiiiiiuiliiiiiniinuiiiiuivniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiuiuiiiH ŠAHOVSKA PANORAMA AMSTERDAM — Na velikem mednarodnem šahovskem turnirju, ki ga vsako leto organizira družba IBM v Amsterdamu, si jugoslovanski velemojster Bora Ivkov, tri kola pred koncem, deh skupaj s sovjetskim velemojstrom Vladimirom Tukmanovom, prvo mesto. Albin Planinc, lanskoletni zmagovalec tega močnega turnirja, igra nezanesljivo in preveč riskantno. Zaradi svoje brezkompromisne igre je slovenski velemojster najpriljubljenejši šahist na turnirjih, vendar, če ni podprt s formo, se mu tak slog nevarno maščuje. Tudi mladi Velimirovič, nada jugoslovanskega šaha, igra brezkompromisno. Igra na zmago za vsako ceno praviloma privede do poraza, tudi ob ize- li, izdane v špauskin P0'®" stih v Afriki Ifni (1961) in španski Sahari (1954) za razvoj mladinskili organizacij domorodcev LJUBLJANA. 3. — V prijateljski nogometni tekmi je enajsterica Rij^-ke premagala ekipo Slovana z 2:0. Rijeka se bo v nedeljo srečala z ljubljanskim prvohgašem Olimpijo. , LJUBLJANA, 3. - Jugoslovanski Albin Planinc načenih pozicijah. Tako je Velimirovič utrpel na tem turnirju vrsto porazov. Planinc je osmi, Velimirovič deveti. TEASIDE — Na šahovski štu dentski olimpiadi, na kateri nista sodelovali ekipi Jugoslavije in Ita lije, je prvo mesto zanesljivo osvojila ekipa SZ. Druge so ZDA, tretja Madžarska, četrta Anglija. LUBLIN — Na mednarodnem turnirju v Lublinu je bivši svetovni šahovski prvak Mihail Talj ponovno zablestel. Že tri kola pred kon- cem je bil prvi na lestvici s prednostjo 3,5 točke. Za ljubitelje kombinatorne igre ostaja Talj še vedno najpriljubljenejši šahovski i-gralec. Talj, ki spada med naj-učinkovitčjše igralce svetovnega vrha, je moral zaradi hude bolezni večkrat prekiniti z igro. BIEL — Na mednarodnem turnirju v Švici je jugoslovanski prvak in nedavni zmagovalec turnirja v Caorleu Milan Vukovič v 8. kolu remiziral z romunskim mednarodnim mojstrom Sošom. To je bil derbi med vodečima na lestvici. V 9. kolu se je na vrh lestvice prebil tudi šahovski mojster Milo-rad Kneževič. Vukič je prekinil v slabši, poziciji in ga čaka težak boj za remi, s čimer bi ostal na vrhu lestvice. Z OLIMPIADE Karpov (SZ) - Kavalek (ZDA) 1. c4 c5, 2. Sf3 g6, 3. d4 cd4:, 4. Sd4: Sc6, 5. e4 Sf6, 6. Sc3 d6, 7. Le2 Sd4:, 8. Dd4; Lg7, 9. Lga 0-0, 10. Dd2 Le6, 11. Tel Da5, 12. f3 Tfc8, 13. b3 a6, 14. Sa4 Dd2: +, 15. Kd2: Tc6, 16. Sc3 Tac8, 17. Sd5 Kf8, 18. Le3 Sd7, 19. h4 Ld5: 20. ed5: T6c7, 21. h5 Kg8, 22. f4 Sc5, 23. Lg4 Se4+, 24. Kd3 f5, 25. Lf3 b5 (posredno brani skakača), 26. g4 bc4:+, 27. Tc4: Tc4:, 28. oc4: Sc5+, 29. Lc5: Tc5:, 30. h6 Lf8 (ni drugega!), 31. Kc3. Grozilo je 31. . . Ta5 in beli bi izgubil a ali h kmeta (32. Th2? Ta3+!). 31... fg4: Zakaj se je črnemu mudilo vzeti kmeta? Se je bal 32. g5 ali 32. gf5:? Po našem mnenju 32. g5 ne da belemu več kot remi: 31. Tc8, 32. g5 Tb8, 33. Tel in črni je sicer pa raliziran, ni pa mrtev. Beli lahko še skuša z manevrom Lf3-g2-fl-d3-c2-a4-d7-e6 zasesti optimalno polje za lovca, toda črni mu to prepreči z manevrom Kg8-f7-e8-d8. če beli predlaga zamenjavo trdnjav, črni predlog sprejme, si osvobodi lovca in grozi napasti črno falango f4, g5, h6 pri «korenini» f4. Tipičen potek (eden izmed mnogih) bi lab ko bil: 33. . . Kf7, 34. Lg2 Ke8. 35. Lfl Kd8, 36. Ld3 Kd7, 37. Tbl Tbl:, 38. Lbl: e5 in skrbi črnega so mimo. Obstaja še možnost, da beli ob primernem trenutku izvede taktični udar c5. Toda zdi se, da bi tudi tedaj ostal praznih rok. Na primer; 33. . . Kf7, 34. Lg2 Ke8, 35. c5 dc5:, 36. d6 Kd8, 37. Ld5 ed6:, 38. Lg8 Tb7 itd. Seveda nismo tudi v taki remi-poziciji izključene pasti in spodrsljaji. Ko bi se bil črni pripravil na blokado s 31. . . Tc7 (namesto s 31 . . . Tc8), bi sledilo 32. g5 Tb7, 33. e5 dc5:, 34. d6 Tb3, 35. Ld5+ Kh8, 36. d7 (ali 34... Td7, 35. Ld5+ Kh8, 36. Tbl Td8, 37. d7) in beli bi moral zmagati. Verjetno se je črni ustrašil druge variante 32. gf5:. Nadaljevanje, ki ga tukaj podajamo, nima pretenzij matematične strogosti, hoče samo ilustrirati možnosti belega: 31. . . Tc8, 32. gf5: gf5:, 33. Le2 K17, 34. Ld3 Kf6 (slabše je 34. .. Kg6 zaradi 35. Tgl+ Kh6:, 36. Lf5: Tb8, 37. Thl-t- itd. ali 35... Kf6:, 36. Tg8 itd.), 35. Kc2 Tb7, 36. Th5 Kg6, 37. Tg5+ Kh6:, 38. Tf5: Lg7, 39. Tf7. Pozicija belega je dosti močnejša. Črni lahko samo niha s trdnjavo na sedmi vrsti, od koder jo lahko beli kralj zapodi. Vendar je zmaga belega še zmeraj vprašljiva, ker je treba računati z izpadom črne trdnjave, ki v pravem trenutku zapusti kmeta e7 in napade sovražnikove kmete ter lovca. 32 Lg4: Kf7. Po kaki drugi potezi bi beli z matno grožnjo dobil kmeta, npr. 32. . . Tc7, 33. Le6+ Kh8, 34. f5 in 35. Lf7. 33. Le6+ Kf6, 34. Lg8 Tc7, 35. Lh7: e6, 36 Lg8 ed5:, 37. h7 Lg7, 38. Ld5:. Po 38. h8D Lh8:, 39. Th8: Tc4:-i-, 40 Kd3 Tf4: bi bila naloga belega bržkone nemogoča 38 . Lh8. 39. Kd3 Kf5, 40. Ke3 Te7+, 41. Kfe a5, 42. a4 Tc7, 43. Le4+ Kf6, 44. Th6 Tg7, 45. Kg4. Črni se vda. Partija je lep primer Karpovega sloga, njegovega izrednega čuta za pozicijo in smisel za izkoriščanje še tako majhnih pozicijskih prednosti. Sik Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ Tekoči račun pn Narodni banki v Ljubljani 50 1 01-603-45361 «ADII» - DZS. Ljubljana. Gradišč. 10/11 nad telefon zur Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200, finančno upravni 300, legalni 400 osmrtnice m sožalja 200 lir -Mali 09 3 j 80 lir beseda Oglasi za tržaško m gonško pokrajino se naroi;ai0sp| oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih pokrajin Italije pri Stran 8 4. avgusta 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT - Trst SZ PRED SKORAJŠNJIM PRIZNANJEM PALESTINSKE ORGANIZACIJE Pomemben diplomatski uspeh Jasira Arafata v Moskvi Cisjordansko vprašanje v ospredju tajnega sestanka med Huseinom in Goldo Meir MOSKVA, 3. — Predsednik organizacije za osvoboditev Palestine Jasir Arafat je danes zaključil svoj uradni obisk v Sovjetski zvezi. A-rafat je dosegel med svojim obiskom znaten diplomatski uspeh, ki pa bo morda v bodoče vzrok ostrih razprtij med gibanji, ki so v organizaciji za osvoboditev Palestine. V prvi vrsti gre med uspehi Arafata omeniti dejstvo, da bo palestinska organizacija odprla v Moskvi svoje stalno diplomatsko predstavništvo, kar je prvi korak na poti uradnega priznanja organizacije s strani Sovjetske zveze. Kot iz baja iz uradnega sporočila TASS je nadalje Moskva priznala Arafatovo organizacijo za edinega zakonitega predstavnika palestinskega naroda. Vprašanje uradnega priznanja organizacije za osvoboditev Palestine je bilo v ospredju pogovorov med Arafatom in Borisom Ponomarjo-vom ter Vasilijem Kuznecovom. Prvi je član politbiroja sovjetske partije in je zadolžen za stike z ostalimi komunističnimi predsedniki, drugi pa je podtajnik za zunanje zadeve. Kot protiutež za priznanje, ki ga je Arafat dosegel v Moskvi, naj bi Sovjetska zveza postavila nekaj pogojev: v prvi vrsti gre tu za sodelovanje palestinske organizacije na mirovni konferenci v Ženevi, opustitev terorističnih akcij v tujini in priprava skupne politične taktike in strategije. Dopisnik ameriške televizijske postaje NBC z Bližnjega vzhoda pa trdi, da sta se bivši izraelski premier Golda Meir in jordanski kralj Husein tajno sestala 27. maja v o-samljenem kraju 19 km severno od Eilata. Državnika naj bi razpravljala predvsem o cisjordanskem vprašanju in se sporazumela za postopen izraelski umik s tega področja. Golda Meir naj bi tudi priznala Jordancem pravico do prisotnosti v Jeruzalemu. Rabin, ki je teden dni po sestanku nasledil Goldi Meir, naj bi bil obveščen o sporazumu, a naj bi se ne čutil politično dovolj krepkega, da bi nadaljeval pogajanja z jordanskim kraljem. Ameriški časnikar v tej zvezi poudarja, da Washington pritiska na Aman in Tel Aviv, da nadaljujeta neposredna pogajanja. Napovedana reforma medicinske fakultete RIM, J. — Zakonski osnutek o zdravstveni reformi, ki ga je odo brila vlada, vnaša nekatere važne novosti tudi glede ustroja medicinskih fakultet in formiranja bolničarjev in tehnikov. Najvažnejša novost, ki bo prav gotovo sprožila ne malo razprav in polemik, zadeva uvedbo tako imenovanega «numerus clausus»: po prvem dveletju sc bo fakulteta razčlenila v štiri smeri za nadaljnja štiri leta študija. Vpis v drugo fazo študija pa bo omejen na število, ki ga bo vsako leto določilo ministrstvo za šolstvo sporazumno z ministrstvom za zdravstvo in z deželami. Pri sprejemu kandidatov bodo upoštevani šolski uspehi iz prvega dveletja. Po prvem dveletju bo mogoč tudi vpis v poseben triletni tečaj zdravstvene tehnologije, za katerega ne bo omejenega števila vpisov. Prav tako bo do organizirani dveletni tečaji zdravstvene in bolničarske organizacije. Zdravstvena retorma predvideva tudi restrukturacijo sedanjih tečajev za specializacijo po diplomi ter uvedbo petletnih tečajev za bolničarje in tehnike. OB 30.LETNICI POŽIGA VASI ŠPORT SPORT SPORT EVROPSKI FINALE Subjani strnjeni v obrambi pridobitev odporniškega gibanja Po drugem dnevu tekem ttuliju-Romunijo 2: J Tradicionalni praznik Emigranta bo letos v znamenju proslav žrtev NOV in nacifaši-stičnega nasilja - Pričakovanje za nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora Subid je vas v hribih nad Aht-nom, ki je v zadnjih letih postala znana zaradi vsakoletnega poletnega praznika Emigranta, praznika, ki ga je vedno organiziralo Društvo slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije in v okviru katerega je vedno potekala tudi diskusija o problemih emigrancije, katere so se udeleževali predstavniki emigrantskih organizacij in političnih strank. Vendar je Subid, ki je danes znan kot vas, iz katere se je izselilo izredno veliko število ljudi, znan tudi iz zadnje vojne, iz odnomi-škega gibanja, ki je bilo tu izredno močno. Subid je dal v boju za svobodno in pravičnejšo ureditev sveta veliko število žrtev, vas je bila celo dvakrat požgana. Letos poteka 30 let, odkar se je na Subid z vso silo zagnala nacifašistična pošast. Zato je letos tradicionalni praznik Emigranta dobil novo dimenzijo. Pravzaprav je praznik Emigranta zamenjala svečana počastitev su-biških žrtev, počastitev, ki jo je organiziral v ta namen sestavljen vaški odbor, na čelu katerega je občinski odbornik Lino Bujon in v katerem sodelujejo vse zdrave sile na vasi. Nič čudnega ni, če pri tem prazniku sodelujejo tudi emigrantska društva, saj so nekdanji partizani in njihovi sinovi danes emigranti. Emigracija ravno tako ločuje moža od žene in sinove od matere, kot jih je nekoč vojna. Na videmski postaji lahko še danes vidiš točno miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiH’uiiiiiiiiiiiiiiiiii TISKOVNA KONFERENCA STROKOVNJAKOV ZA VODA ZA REGIONALNO EKONOMIKO Človek in njegovo počutje izhodišče perspektivnega piana slovenske obale Nadaljnji razvoj pomorskega gospodarstva, prometa, turizma in zlasti kmetijstva KOPER, 3. — Izvršni svet obalne skupščine je včeraj dopoldne organiziral v Kopru tiskovno konferenco o dolgoročnem razvoju obalne regije do leta 1985. Predsednica izvršnega sveta prof. Tatjana Kosovel je v uvodu seznanila novinarje o prizadevanjih obalnih činiteljev, da bi plan predstavljal temeljito študijo, ki bi dejansko zajel vse interese obale ter tudi vključevanje regije v slovenski, jugoslovanski in mednarodni prostor. V ta namen so organizirali že vrsto anket v delovnih kolektivih, samo izdelavo koncepta pa so zaupali Institutu za regionalno ekonomiko v Ljubljani. Te dni so poslali tudi 300 izvodov tako imenovanih vprašalnikov raznim institucijam in posameznikom. Namen teh vprašalnikov je zbrali kar največ mnenj o raznih perečih vprašanjih obale. Na tiskovni konferenci sta osnovna izhodišča koncepta dolgoročnega razvoja obale obrazložila in odgovarjala na vprašanja novinarjev predstavnika Instituta za regionalno ekonomiko Ermin Kržičnik in Nada Majcen. Poudarila sta nove metode, ki jih uporablja institut v pia niranju, predvsem kar zadeva vključevanje organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Mnenja teh organizacij kakor tudi številnih posameznikov so dragocen pripomoček pri izdelavi koncepta dolgoročnega razvoja, kar je seveda v duhu načel nove jugoslovanske ustave. Regionalni plan pa bo imel še eno pomembno komponento. Medtem ko so se v preteklosti oslanjali skoraj izključno na ekonomska vprašanja in očitno zanemarjali kompleks socialnega razvoja, bo odslej ravno obratno. V regionalnem planu do leta 1985 bo namreč v ospredju človek in njegovo počutje, njegova socialna osveščenost pa bo tisti či-nitelj, ki bo prispeval h kvabfici-ranemu in pravičnemu soodločanju. Slovenska obala je dosegla v zadnjih letih skokovit razvoj in danes znaša narodni dohodek na prebivalca 2200 dolajjgv, kar je nad slovenskim in jugoslovanskim povprečjem. Perspektivni plan predvideva narodni dohodek okrog 5 tisoč dolarjev, število prebivalstva se bo povečalo od sedanjih 60 tisoč na 80 tisoč. V načrtu je nadaljnji razvoj pomorskega gospodarstva, prometa in turizma, zlasti veliko pozornost pa bodo posvetili kmetijstvu, ki je bilo zaradi nagle industrializacije v preteklih letih močno zapostavljeno. Glede industrije so še zmeraj velike dileme. Res je, da je industrija zaostala za drugimi panogami in da lahko na tem no-dročju pričakujemo skokovitejši .................................................................. ZAČEL SE JE VELIKI ODHOD NA POČITNICE Dolge vrste uvtomobilov od všeruj no gluvnih itulijunskih cestoh Zastoji in nizka poprečna hitrost toka avtomobilov na avtocesti sonca - Nadpoprečno število gostov na Sardiniji - V prvi polovici julija 20 odstotkov manj tujih turistov kot lani MILAN, 3. — Množični odhod Italijanov na počitnice se je letos začel z enotedensko zamudo. Skoraj vse tovarne v velikih mestih na severu so zaprte od konca prejšnjega tedna, a promet je bil v zadnjih sedmih dneh proti vsem pričakovanjem znatno pod običajno poletno ravnijo. Od včeraj zvečer pa so se po cestah in avtocestah začele uti dolge kače avtomobilov, ki se počasi premikajo v smeri sever-jug. Italijani torej niso, kot je bilo pričakovati, postopno odšli na po čitnice, pač pa so jih verjetno zaradi strogih vladnih gospodarskih ukrepov skrčili za teden dni. Na glavnih prometnih žilah je promet ponekod nad lanskim poprečjem, v bolj odročnih letoviških krajih pa je znatno pod lanskim nivojem. Glavni tokovi vozil tečejo od Lombardije in Piemonta proti Liguriji, proti letoviškim krajem na Jadranu in proti južni tirenski obali ter Sardiniji. Manj prometa kot običajno pa je v Venetu, kjer turistični delavci predvidevajo za letos hude zgube. Zlasti težaven ie položaj Benetk, kjer je letos, spričo pomanjkanja velikih kulturnih prireditev, vsaj za 20 odstotkov manj turistov kot lani. Prometna policija in karabinjerji so mobilizirali vse razpoložljive sile, da bi bil promet čim več pod nadzorstvom. Glavne prometne žile stalno preletavajo helikopterji, katerih posadke sproti obveščajo o-perativne centrale in motorizirane izvidnice o razvoju prometa ter pn? poročajo potrebne ukrepe. Najbolj intenziven je promet na osrednji prometni žili polotoka, ki povezuje sever z jugom. Že od včeraj se po avtocesti sonca vije dolga kača avtomobilov, ki se počasi pomika proti jugu. Na ključnih vozliščih kot so Bologna, Rim in Neapelj je prišlo do velikih zastojev. Hudih prometnih nesreč ni bilo, a številna manjša verižna trčenja, ki na srečo niso terjala človeških žrtev, so znatno zavrla poprečno hitrost vozil. Pred Neapljem se je zaradi verižnega trčenja štirih vozil v kratkem ustvarila deset kilometrov dolga kolona vozil. O nadpoprečni intenzivnosti prometa poročajo tudi s Sardinije, kjer so trajekti železniške družbe in zasebnih brodarskih družb dobesedno nasičeni z vozili, ki potujejo na Sardinijo. Spričo potencirane službe trajektov v pristaniščih Civitavecuhi, Genovi in Livornu in velikih zastojev, uprave brodarskih družb pa s strahom že mislijo na veliki povratek za veliki šn aren. Hoteli na otoku so nabito polni, tako da bodo turistični delavci z avgustovim zaslužkom krili zgubo prvega dela sezone. Ob vsem tem gre pripomniti, da je letos v Italiji na splošno znatno manj tujih tunstov kot lani. Obmejni uradi italijanske turistične ustanove EN IT sporočajo, da je do prve polovice julija obiskalo Italijo 20,81 odstotka manj tujih gostov kot lani. Do 15. julija so na vseh obmejnih prehodih našteli 97.693 tujih avtomobilov, proti 123.366 lanskega leta. Trije jugoslovanski zdomci umrli v prometni nesreči na avtocesti Miian-Bergamo MONZA, 3. — Trije jugoslovanski zdomci so včeraj izgubili življenje v hudi prometni nesreči na avto- cesti Milan — Bergamo. Jugoslovani, ki so se vračali iz Švice domov za počitnice so s svojim «o-plom rekord» silovito trčili v tovornjak, ki jim je privozil nasproti. Kaže, da je 19-letni Sali Peter-soni, ki je vozil avto, prehitel nemški tovornjak, ko mu je nasproti privozil tovornjak italijanske registracije, ki ga je vozil 26-letni Mario Paris iz Palazzola pri Brescii. Trčenje je bilo silovito. Šofer jugoslovanskega opla in 40-letni Din Traci sta bila pri priči mrtva, 33-letni Tagi Hazer pa je umrl med prevozom v bolnišnico. Od ostalih dveh potnikov je bil 30-letni Raimi Fajk hudo ranjen in se bori za življenje v bolnišnici v Monzi, 32-letni Dalipi Mefailj pa bo okreval v mesecu dni. Drug jugoslovanski avto je bil vpleten v hudo prometno nesrečo na pokrajinski cesti Nichelino — Stupinigi pri Turinu, v kateri so izgubili življenje trije ljudje. Žrtve so 33-letni Giuseppe Luvara, njegova 27-letna žena Rosetta in njuna 2-letna hčerka Patrizia. Po pričevanju Francesca Ruscel-la, ki je bil tudi vpleten v nesrečo, je jugoslovanski avto, v katerem je bila družina Romov, zaradi prevelike hitrosti zavozil na e-vo in silovito trčil v Luvarov fiat 500. Vozilo se je nato zavrtelo sredi cestišča in dobesedno odfrčalo v Ruscellov fiat 128. Agenti prometne policije niso še ugotovili istovetnosti družine Romov — oče, mati in komaj rojeno dete — ker v popolnoma uničenem avtu niso našli nobenih osebnih dokumentov ne prometne knjižice. Kaže, da so bili Romi pred trčenjem pri Stupinigiju vpleteni v drugo prometno nesrečo in da so nerazsod no bežali s kraja prve nesreče. razvoj. Dilema pa je predvsem v tem, kakšno industrijo graditi. Ideja o rafineriji in o petrokemiji ima mnogo pristašev, pa tudi mnogo nasprotnikov, predvsem iz vrst e-kologov, ki vidijo v rafineriji nevarnost za okolje in seveda tudi za turizem. Vsekakor lahko pričakujemo tu še mnogo burnih razprav. Vendar je rast družbenega proizvoda v planu šele sekundami faktor. Osnovno je, kar smo rekli že v začetku, človek, razvoj njegove osebnosti in njegovo počutje. V preteklih letih je bila obala med tistimi regijami, ki so najmanj vložile v negospodarsko področje. Medtem ko je bilo republiško povprečje vlaganj negospodarskih investicij letno okrog 12 odstotkov, je bilo obalno za polovico manjše. Prav zato bo v planu prvenstveni poudarek prav na tem področju. Obali manjka trenutno 2000 stanovanj, modema bolnišnica, dijaški domovi, otroški vrtci, šole, kulturni in športni objekti itd. Prizadevanja za večji dohodek ne bodo torej sama sebi namen, ampak bodo usmerjena predvsem v odpravo neskladja med gospodarskim in negospodarskim področjem. Novinarji so zastavili strokovnjakom instituta za regionalno ekonomiko vrsto vprašanj, na katera ni bilo moč odgovoriti, ker je plan še v izdelavi. Strokovnjaki so povedali le to, da pripravljajo razne variante in da bodo pač morali biti organizacije in občani tisti, ki se bodo morali odločiti za naiorimer-nejše. Marsikaj bodo lahko razčistili jeseni, ko bodo dali osnutek plana v javno razpravo in potem ko se bodo podrobnosti reševale z družbenim dogovarjanjem in samoupravnim sporazumevanjem. Stvari ne bodo preproste, kajti slovenska obala je majhna, potrebno se bo podrediti disciplini prostorskega planiranja ter pokazati mnogo dobre volje pri usklajevanju različnih interesov. L. O. tako sliko, kot si jo videl ob koncu vojne, ko so se ljudje vračali domov s fronte. Danes se vračajo iz tujine. Proslave so se v Subidu začele že v petek, ko so na vaškem trgu predvajali film «Roma città aperta». Film je gledala domala vsa vas, mnogo ljudi pa je prišlo tudi iz drugih vasi ter iz Furlanske nižine. Včeraj se je proslavljanje nadaljevalo s tekmovalnim tekom za trofejo odporništva. Med odraslimi je zmagal Renato Simaz iz Dolenje Merse, ki je dobil pokal videmske pokrajine. Pokal pripravljalnega odbora iz Subida je za drugo mesto dobil Angelo Scuzla iz Subida. tretje mesto pa je zasedel 10-letni Stefa no Chiabai, ki je dobil pokal ANPI videmske pokrajine. Med najmlajšimi. ki so samo enkrat tekli okoli vasi je prvo mesto zasedel Marino Betricchiutto, drugi že omenjen.’ Stefano Chiabai, tretje pa Edi Gu-jon Po tekmi je zvečer sledil ljudski ples z ansamblom Iga Radoviča Največje zanimanje pa vlada za današnji program. Odkritje spominskih plošč, maša v treh jezikih, govornika, kot sta nosilec zlate medalje za hrabrost msgr. prof. Aldo Moretti - Lino in nosilec srebrne medalje za hrabrost poslanec Mario Lizzerò - Andrea, pozdravni nagovori predsednika pripravljalnega odbora Lina Bujona, vaškega župnika Pietra Tomasina in predstavnika emigrantskih organizacij Pia Cragnaza ter seveda najbolj pričakovan nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora— vse to bo gotovo priklicalo danes v Subid veliko ljudi, ne samo iz Beneške Slovenije, ampak tudi iz Furlanije in od drugod. Subijanom, ki so jih prav spomin na padle žrtve in obveza, da čuvajo pridobitve odporniškega gibanja združila kot še nikoli prej, želimo, da bi slovesnost kar najbolje uspela, želimo pa jim tudi, da bi se nekdanji partizani lahko čimnrej vrnili iz tujih krajev domov in živeli na svoji zemlji. Ž. G. Panatta in Bertolucci sta zmagala v petih setih MESTRE, 3. — Po drugem dnevu mednarodnega teniškega srečanja za Davisov pokal evropske A skupine vodi Italija proti Romuniji z 2:1. Italijanska predstavnika Pa-natta in Bertolucci sta namreč v tekmovanju dvojic odpravila romunski par Nastase — Tiriac po hudi borbi z rezultatom 6:4, 8:6, 6:8, 4 proti 6 in 6:2. Vendar pa je treba zmago «azzurrov» pripisati predvsem Panetti, ki je dal vse od sebe, da bi ukanil svoja nasprotnika. Panatta je začel odlično igrati prav v trenutku, ko je povsem odpovedal Bertolucci. Ta si je delno opomogel proti koncu srečanja, potem ko je njegov tovariš zagotovil domačim barvam izredno dragoceno zmago. Italijanski predstavniki lahko po tem dvoboju z optimizmom gledajo na preostali dve srečanji posameznikov, kjer ne bi smeli i-meti prevelikih težav z osvojitvijo končne zmage. VICHY, 3. — Španija in češkoslovaška sta se uvrstili v finale mednarodnega teniškega turnirja za pokal De Galea v tenisu, ki se odvija v francoskem mestecu Vichy. V polfinalu sta premagala Sovjetsko zvezo in Madžarsko. Obe srečanji sta se zaključili z rezultatom 3:1. KOLESARSTVO BRESCIA, 3. — Italijanski profe-sionalni kolesarski prvak Enrico Paolini je zmagal na kolesarski dirki v Ghediju pri Brescii. Na drugo mesto se je z zaostankom 12 sekund uvrstil svetovni prvak Gi-mondi. KONJSKI SPORT Včeraj so bile na tržaškem hipodromu na Montebellu izločilne Konjske dirke za «Pokal Montebello». Dirke je komentiral znani športni novinar Alberto Giubilo, častni gost manifestacije pa je bil Nino Benvenuti. Konji so tekmovali v treh skupinah. Iz A skupine so se uvrstili v finale Salemi, Frosinone, Pagot in Ournellia Raibow. Iz B skupine so napredovali Villavanna, Infedele in Heuereuse, iz C skupine pa Tvvin-ki in Empoli. Prireditvi je prisostvovalo lepo število gledalcev. Danes bo na sporedu finale in tolažilna dirka za poražence. VODNO SMUČANJE VAENERSBORG, 3. - švedska, Anglija, Italija in Zah. Nemčija so se uvrstile v polfinale evropskega prvenstva v vodnem smučanju, ki se odvija v mestecu Vaenersborg na švedskem. Nov svclovni rekord na ;J0()0 metrov GATESHEAD, 3. - Anglež Bren-don Forster je postavil nov sve ni rekord v teku na 3.000 me < s časom 7’35”2 na mednarodnem mitingu v Gatesheadu. Prejšnji rekord s časom 7'37”6 je Pripa, Belgijcu Puttemansu, ki £a le .. segel 20. septembra 1972 v Brus ju- Balkanske atletske igr® V drugem dnevu balkanskih ?• tletskih iger v Sofiji je Jelica Pa™-čič postavila nov državni rekord V teku na 400 metrov s časom 51 sekund, kar predstavlja enega nar boljših časov na svetu. V mosK konkurenci so Jugoslovani četrti, v ženski pa tretji. VESLANJE RATSBURG, 3. - Italijanski veslači so na svetovnem prvenstvu mladincev v Ratsburgu uvrstili v ti" naie tekmovanj kar šest svojin čolnov. Italijani so med drug1* zmagali v dvojcu s krmarjem ter med posamezniki, medtem ko so se uvrstili na drugo mesto v četvercu brez krmarja ter v dvojcu brei krmarja. Mercator Ob prazniku občine Tržič čestitamo vsem poslovnim prijateljem in občanom tega območja ter želimo še obilo delovnih uspehov Kolektiv podjetja Mercator Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Ko greste na dopust v Jugoslavijo, lahko dobite PRIMORSKI DNEVNIK v letoviških krajih: NA PRIMORSKEM — SOŠKA DOLINA: KANAL KOBARID TOLMIN BOVEC IDRIJA V TOPLICAH: DOLENJSKE TOPLICE ROGAŠKA SLATINA NA GORENJSKEM: KRANJ ŠKOFJA LOKA BLED BOHINJ JESENICE V ISTRI: UMAG NOVI GRAD POREČ ROVINJ PULJ LABIN KOPER IZOLA PIRAN PORTOROŽ V DALMACIJI IN HRV. PRIMORJU CRIKVENICA REKA SELCE NOVI VINODOLSKI NOV ALIA (PAG) ŠIBENIK BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ SLOVENIJA-JUGOSLAVIJA Cesta JLA 14, tel. 50-340, p. p. 93