
ste

S

tl  koristi delav-
4 j[' e gft ljudstva. Delav-
11 1  (()  opravičen) do
',(jia kar produciralo.

jjU paper Is devoted
ihe Interests of the
Brkini class. Work-
j t re entitled to ali
'„h»t they produc*. >

$tev. (No.) 414. ' J %

Enterea as seoond-oia*« matur, Dec. 8, 1907, at the poet Office
at Chicago 111. unaer the Act of Congress of March 3rd, 1879.

Office: 4008 W. 31. Str., Chicago,

"Delavci vseh dežela, združite se!”

Sl

PAZITE'

na številko v oklepaju-
ki se nahaja poleg va¬
šega naslova, prileplje¬
nega spodaj ali .

na ovitku, Ako (415/

|e številka . .
tedaj vam s prihodnjo
številko našega lista po¬
teče naročnina. Prosi¬
mo, ponovite jo takoj.

Chicago, 111., 17. avgusta (August) 1915.

Leto (Vol.) X.

4' .4/.

Bestiau ia kultura.

»Sa

vrne,

. Busii,

ilJO.kJ

=j

smeriki i.

na

privatno gospodarstvo je neizogibno potreb¬
ni vsled tega je potreben kapitalistični red.
v njem je edina izpodbuda za človeka, da
j in da napenja svoje moči do skrajnosti. Do-
je vaba, brez katere bi se vse pogreznilo
a,obo in človeštvo bi se vrnilo v barbarstvo ...
Tako se glasi nauk kapitalističnih prerokov,
mra ima svojo oporo v kapitalizmu, kateremu
jjnio biti torej hvaležni za vse lepote in do-
na svetu.

\'i jih sicer ravno preveč teli lepot in dobrot,
gledamo na življenje z očmi večine. Posamezni-
-v uživajo raj na tej zemlji, toda kaj pome¬
ni v primeri z življenjem ogromnih množic, ki
,m  na tem svetu sam pekel? Ali tudi med
kovanimi masami ljudstva je mnogo in pre-
• jn takih, ki verjamejo zapeljivim besedam
pitalistienih Mohamedov in so prepričani, da je
ratno gospodarstvo res najvažnejši einitelj na-
ia.

Zagovorniki sedanje družbe imajo dovolj raz-
, da govore tako. Komur se sedaj dobro godi,
iti sedanji položaj, in zato mora povsod iska-
. . miente, da bi z njimi dokazal krasoto tega,
njemu všeč. Ali kakor zna spreten foto-
ii retuširati sliko, da dobi grd obraz na podo-
iepoto, tako se tudi družba lahko opiše, da se
taže lahkovernim očem vse drugačna, nego je
tenki.

Baharija kapitalistične družbe s kulturo je od
cea do kraja neopravičena. Resnično je pač, da
(tudi sedanji svet svojo kulturo; ali da bi jo
ji zahvaliti kapitalizmu, je debela laž. člo-
tvo živi stotisočletja in tako dolgo tudi dela.
leni dolgem času je njegovo delo moralo roditi
bve, in njih svota je kultura. Ta se je pode¬
lala od generacije do generacije, in vsak rod jo
reealimanj pomnožil. Tudi kapitalistična draž¬
jo je podedovala od preteklosti, ali o pomno-
li bo težko govoriti, če sc preišče, kaj je kapi¬
tan iz svojega nagiba in iz svoje moči storil
oplemenitev človeškega življenja.

Xa zemlji imamo dandanes več železnic, to¬
ri, avtomobilov, ladij in palač, kakor v prete-
ltii. Ali kdor meri s takim merilom kulturo, ne

i, II..

ikem, Cefti
n jeziku, k

ILNIČABJI:
si prihranili.'
To pa radi t>
i “manageijB

mostojna r a* I
:c, tropinovec i
o one pijaitj
)ETEU”. Tnii i
io in Kranja;)
>Ij zdravil«;!
; am samo m  i

st jouej 1  P- a  njenega najnotranjega bivstva. Vprašati je
na kakšno stopinjo lepote in plemenitosti
povspelo naše življenje in koliko veljave je
HH 44 tt*M$bila duševnost v njem. Razdalja med zverin-
divjakom in civiliziranim človekom kaže
Bvo mero kulture.

Ce pa pregledamo svoje življenje s tega sta¬
ja, nas mora obliti rdečica sramu in želeti- si
varno, da ne bi imeli prebivalci dragih plane-
f boljših opazovalnih sredstev od naših; kajti
mogli zasledovati naše življenje, bi nas mo-
smatrati za barbare, o katerih je dvomljivo,
jih je sploh mogoče šteti med inteligentna

Na drugem mestu poročamo o nedavnem do-
:u iz Memphis, Tenn. Dva zamorca sta bila

tam obsojena na smrt; eksekucija se je izvršila
javno, in z njo je bila spojena prava pravcata
ljudska slavnost s pojedino, pitjem, petjem in
vsem, kar je v Ameriki poti’ebno za picnie. Mem¬
phis je namreč mesto v Ameriki, v Tennessee, ki
je del Zedinjenih držav. To je skoraj treba pove¬
dati, ker bi moral človek sicer misliti, da se je
odigrala strašna groteska na kakšnem otoku Ti¬
hega oceana, kjer žive šc Kanibali čisto sami med
seboj.

Kadar se štejejo kapitalistične države, se mo¬
ra Severna Amerika imenovati skoraj na prvem
mestu. Tako odlikovanje zahtevajo Zedinjene dr¬
žave tudi, kadar se govori o kulturi. S prezirlji¬
vim sožaljem se obrača pogled na ostarel-o Evro¬
po, ki okameneva v svoji preteklosti kakor rastli¬
ne in kostnjaki izza miljonov let; tostran Atlan¬
tika pa se razvijamo in hitimo naprej z orjaški¬
mi koraki in ustvarjamo novo kulturo.

Tako kulturo, ki se naslaja ob javnih ekse¬
kucijah; tako kulturo, ki govoranči in poje in žre,
kadar obešajo pred njenimi očmi ljudi!

Toliko je dosegla kapitalistična družba z vse¬
mi svojimi pripomočki na polju kulture; tako
blagodejno je vplivala na duševnost; tako je ople-
menila človeka!

Kapitalistična družba se opira na vero, zla¬
sti na krščanstvo. Cerkev se ponaša, da goji du¬
ševne vrtove; saj njeno kraljestvo ni od tega sve¬
ta. Materijalno življenje uživa — vsaj v teoriji —
njen prezir, kajti na zemlji smo le popotniki,
naš cilj pa je v nebesih. In ta vera, polna etike,
je v dveh tisočletjih toliko dosegla, da prirejajo
njeni pristaši ljudske veselice okrog vislic, na ka¬
terih se gugajo človeška trupla. Cerkev, ki se
smatra za največjo moč na svetu in stremi za
absolutnim gospodstvom, nima toliko moralnega
vpliva na oblasti, da bi jih odvrnila od javnih
eksekucij. Visoki dostojanstveniki, izvršujoči u-
radniki, glavni stebri kapitalistične družbe in
reprezentanti njene kulture pa ukazujejo javno
obešanje in dovoljujejo, da se izpreminjajo taka
barbarično tragična dejanja v hrupno zabavo, v
javno orgijo.

Družabne uredbe, ki rode take sadove, nima¬
jo pravice, da bi se imenovale kulturne; niti po¬
gojev za kulturo nimajo v sebi, temveč priprav¬
ljajo polje za najzanikrnejše barbarstvo. Kapi¬
talizem ni več element napredka, temveč je postal
pospeševale^ najtemnejšega nazadnjaštva.

Paradoksni dogodek v Memphis ni edini
simptom črne reakcije, v katero pada kapitalisti¬
čna družba. Toliko jih je, da bi prišel človek z
naštevanjem težko do konca. Toda bolj kričečega
si že ni več mogoče misliti. Ta veselica pod visli¬
cami je na j večja profanacija človečnosti in naj¬
strašnejše zbujenje bestije.

Družba, ki vzgaja ljudi za take zverinske or¬
gije, pa nima nobene pravice do obstanka več.
Njene uredbe so postale napredku človeštva škod'

Nočejo javnosti.

Dne 15. junija je zvezna industrijska komi¬
sija dokončala svojo preiskave o “socialnem ne-
pokoju, ” ki so trajale skoraj dve leti, in sedaj
mora izdelati svoje poročilo.

Za ameriške razmere je bila ta komisija ne¬
kaj posebnega. Navadno so se podobni odbori
snovali zato, da rešijo na kakršenkoli lokavi na¬
čin staro nalogo, kako se nasiti volk, da ostane
koza cela, in najvažnejše sredstvo podobnih in¬
stitucij je bila velika vreča peska ,ki se je nasul
javnosti v oči. Predsednik industrijske komisije
Frank Walsh je zapustil tradicionalna pota in je
vodil resnično preiskavo.

Človek ne bi smel ničesar vedeti o nazorih
kapitalistov, da ne bi razumel, kako jih je Wal-
sheva metoda ujezila. Kar opravlja v tej deželi
kakšno javno funkcijo in kar izhaja iz katerekoli
politične oblasti, ima od nekdaj nalogo, da prika¬
zuje svetu kapitaliste za največje dobrotnike in
za najplemenitejše duše. To bi bila morala razu¬
meti tudi industrijska komisija in zlasti njen
predsednik.

Walsh je razumel vso reč drugače. Argumen¬
tiral je približno tako:

Gospodje v NVashingtonu žele komisijo za
preiskavo industrijskih razmer v deželi. To je
znamenje, da jih ne poznajo, pa bi jih radi spo¬
znali, najbrže zato, da lahko okrepčajo, kar je
dobrega in popravijo, kar je slabega. Torej mo¬
ramo mi, ki smo bili poklicani za to, skrbeti, da
jim pribavimo toliko materijala, kolikor ga je tre¬
ba, da se morejo spoznati razmere v vsem obsegu,
in storiti moramo, kar je le v naših močeh, da se
pokažejo zakonodajcem neznane razmere v luči
popolne resnice.

V tem zmislu je Walsh preiskaval, in kdor ve
o industrijskih razmerah kaj več kakor gospoda
v NVashingtonu, je moral po taki preiskavi vede¬
ti, da bo rezultat za kapitaliste neugoden.

Walsh si je pač mislil, da cerkvi lahko za¬
dostujejo besede, da je vse božja volja, ne pa nje¬
govi kimisiji, ki mora preučiti človeške razme¬
re. Na ta način se je prepričal, da je mnogo sla¬
bega in hudega ne v nebeški, temveč v kapitali-
'sfmni volji.

Največji greh zoper boga Mamona je storil
bojeviti predsednik na vsak način s tem, da ni
padel niti pred njegovim veličanstvom, najboga¬
tejšim možem tega sveta, Rockefellerjem na kole¬
na, ampak se je drznil verjeti, da so v Zedinjenih
državah pred zakonom vsi ljudje enaki, pa je rav¬
nal pri zasliševanju z miljardnim kraljem in nje-

ljive, njena sredstva so za kulturo nezadostna.
Oblasti, s-odišča, cerkve kapitalistične družbe ne
vodijo več naprej, temveč vlačijo nazaj. Novih
uredb, novih sredstev, novih elementov je treba
človeštvu, da se ustavi njegova rakova pot in da
se obme v pravo kulturo.

Socializem je poklican, da jih prinese.

govim prestolonaslednikom prav tako kakor s
kakšnim “navadnim” delavcem.

Ta način preiskovanja ni bil po nazorih ka¬
pitalistov eleganten, ali imel je važno posledico,
da je spravil mnogo tehtnih resnic na dan. Po¬
sebno Rockefellerjevo delovanje v Coloradu se je
razgrnilo kakor odprta knjiga.

Znano je, da je izzvala že pi’eiskava sama o-
gorčene proteste v vrstah kapitalistov. Mlajši
Rockefeller se je spustil tudi v ostro polemiko z
y/alshem, v kateri je pa žalostno pogorel, ker se
zdi, da ne spada Walsh med ljudi, ki se dajo z
grožnjami preplašiti.

Zdaj pa gre za poročilo, ki ga mora komisija
izdelati in podati vladi in ki bi se moralo tpdi
objaviti. Med člani komisije je zaradi tega nastal
spor, in zdi se, da so se razdelili v tri stranke.

Walsh meni, da mora poročilo obsegati vse,
kar je komisija izdelala in opisati industrijske
razmere v najširšem obsegu. Ako se hoče to sto¬
riti, je neizogibno, da pridejo v poročilo tudi vse
tiste kapitalistične mahinacije, ki jih je komisi¬
ja razkrila. Zlasti mora biti tedaj opis Rockefel¬
lerjevega kraljevanja v poročilu. S tem se stri¬
njajo tudi delavski zastopniki Garretson, 0’Cor-
mel in Lermon.

S tem se pa nikakor ne strinjajo tisti člani
komisije, ki so bili vanjo imenovani kot zastop¬
niki delodajalcev in občinstva. Gospa Harriman
in gospodje Aishton, Ballerd in NVeinstock zahte¬
vajo takozvano dostojno poročilo, s čimer ne mi¬
slijo, da naj bo sestavljeno v dostojnem tonu, am¬
pak, da naj se iz njega izpuste dejstva, ki obre¬
menjujejo kapitaliste in korporacije.

Z besedami splošno razumljivega jezika se
pravi to, da naj komisija falsificira svoje poro¬
čilo.

Stališče kapitalističnih zastopnikov nam je
pač razumljivo. Komisija bo končala svoje delo in
njeni člani se vrnejo zopet popolnoma v svoje na¬
vadno življenje in v svojo družbo. Gibali se bodo
tam, kjer so bili od nekdaj doma: V salonih ka¬
pitalistične “soeiety,” s katero nočejo izgubiti
niti najmanjše vezi. Zato pa tudi se marajo za¬
mere v teh krogih.

Toda komisija ni bila imenovana za to, da si
nekoliko gospodov in dam ohrani svoje družabno
stališče, ampak zato, da pove vladi, kongresu in
javnosti resnico o industrijskih razmerah.

Zat-o smo pa tudi prepričani, da se Walsh ne
bo dal ugnati v kozji rog, temveč da izvede svo¬
jo nalogo do kraja pravično. S svojim dosedanjim
delom si je pridobil neutajivo zaslugo, četudi je
zavedno, organizirano delavstvo vedelo skoraj
vse to, kar je spravila njegova neustrašena pre¬
iskava na dan, je vendar odprl oči neštetim indi¬
ferentnim ljudem. In svojega poštenega dela tudi
tik pred ciljem ne bo zatajil.

Za ameriško ljudstvo je bila njegova komi¬
sija imenovana; ameriško ljudstvo naj tudi izve,
kaj je njegova komisija dognala.

Srbski socialisti in Italija.

Bolgarski sodrugi in vojna.

Istva trp>

ko trp®

i 1»

b Da je srbska socialistična stranka v vsakem
• fiiozaju zvesta načelom mednarodnega socializ¬
mi »e je pokazalo že ob času balkanske vojne,
svojem časopisju, v skupštini, na javnih sho-
& in sploh ob vsaki priliki je protestirala proti
;ka in Njni; ko je zagrozil spopad z Bolgarsko, je pa
iili ljudi d* Bledla posebno energično akcijo, da bi prepre-
oslužuje fr to novo klanje. Šovinizem je bil močnejši,
ne  da W J “banska zveza se je razbila in tekla je vno-
edstva IkJ 4 kri.

Čistilno Bolgarska je podlegla. Srbski socialisti so
dabost io * ea svarili svojo vlado pred aneksijami nesrbskih
vživa»i f  *  in so priporočali avtonomijo za Macedi-

o.  Zahtevali so sporazumno z bolgarskimi so-
hgi balkansko federativno republiko. Upo-
#r jali so, da se bo prejalislej nad Srbijo samo
Pttevalo, če bo s svojo politiko ustvarjala so¬
dstvo in željo po revanši pri sosedih.

Tudi ta svarila so bila glas vpijočega v pu-
ini. Sklenil se je bukareški mir in s tem se je
N Srbijo in Bolgarsko dvignila visoka stena
raštva. Kar so srbski socialisti svareč prero-
li, se je pa zgodilo. Prišla je vojna z Av-
ijo, in Srbija je ostala na Balkanu osamljena,
bvrh pa se je morala šc vedno bati kakšne so¬
čnosti za hrbtom.

Ako bi se bil o pravem času poslušal glas so-
fal o bi bila Srbija s pravično zmer¬

ijo omogočila obstoj in utrditev balkanske fe-
krcije, bi bil danes njen položaj vse drugačen,
4or je. Ali po toči je prepozno zvoniti.

Stranka je v Srbiji sama mnogo trpela vsled
N n. Mnogo njenih članov je ostalo na raznih
^jiščih, med njimi dosti takih, ki jih je še v nor-
j so '. p  Čnih časih težko nadomestiti, kakor n. pr. so-
[ Tucovič Kljub temu, da so bile njene vrste

Č,rekoč decimirane, pa nadaljuje stranka svo-
delo, vzdržuje svoje organizacije, izdaja svoj
pivnik “Radničke Novine”.

Vstop Italije v vojno je izzval tudi srbske so¬
fiste, da so pojasnili svoje stališče vpričo no-
__ ,  Ča položaja. Glas stranke, ki je v vsaki si-

'čiji visoko držala svoj prapor in si ohranila

n#

bo » e
mdi 0
Stvo j«

, \#

in  M
oče »J™ 1

no v

00 ’

$

svoj ščit tako neskaljen, kakor bratska srbska
stranka, gotovo nekaj velja.

Srbski sodrugi se niso dali zapeljati s hinav¬
skimi glasovi iz meščanskih taborov, ki so po¬
zdravljali Italijo kot novo tovarišico in ugibali,
da bo njena udeležba v vojni tudi Srbiji koristi¬
la. Takoj so ostro nastopili proti zahtevam Ita¬
lije in upozorili na nevarnost, ki preti balkan¬
skim narodom, če se Italija vsadi na balkanskem
polotoku. Italijanski imperializem bi tu trčil ob
interese drugih velesil in nedvomno bi iz tega na¬
stali novi zapletljaji in nove vojne, ki bi lahko
postale usodepolne 'za obstoj malih balkanskih
narodov.

V posebnem članku “Radničkili Novin” se
bavi sodrug Lapčevie z italijansko vojno. Med
drugim navaja izjave raznih italijanskih držav¬
nikov in politikov, ter orisu j e v reliefu zgodovi¬
no italijanske politike izza abesinske vojne. Lap-
čevic upozarja, da je cilj njene sedanje vojne
z Avstrijo le navidezno osvoboditev avstrijskih
Italijanov. V resnici izteza Italija svoje roke po
slovenskih in hrvaških deželah, po krajih, ki so
za srbski narod prav tako važni, kakor Srbija
sama, če vpoštevamo, da so Jugoslovani narodna
skupina, ki ima toliko enotnih interesov, da je
izguba enega tudi izguba drugega.

Kakšne pravice — vprašuje sodrug Lapče-
vič — ima Italija do teh krajev? Nobenih, razun
morda imperialističnih, če se morejo imperiali¬
stične tendence sploh imenovati opravičene. Po¬
litika Italije izpostavlja ne le jugoslovanske,
temveč vse balkanske narode večji nevarnosti, ka¬
kor dosedanja rivaliteta med Anglijo, Rusijo in
Avstrijo.

'Socialisti balkanskih dežel — pravi sodrug
Lapčevie — imajo vse razloge, da dvignejo z vso
eneržijo svoj glas in pokažejo, da bi bila z usa-
ditvijo Italije na Balkanu svoboda in samostoj¬
nost balkanskih narodov prav tako ugrožena, ka¬
kor z hegemonijo Avstrije, Rusije ali Anglije.

Sodrug Lapčevie se sklicuje na sklepe bal¬
kanske konference leta 1909. v Belgradu, kjer so

Oficielna Bolgarska je bila dolgo let trabant
Rusije; sedaj pa dela bolgarska vlada že nekaj
časa avstrofilsko politiko. Ko je Avstrija 1. 1908.
anektirala Bosno in Hercegovino, je Ferdinando¬
va vlada vseskozi podpirala njeno politiko, in zato
je takrat tudi Koburžan avanziral za kralja. Leta
1912. je sicer po ruskem vplivu vstopila v balkan¬
sko zvezo, ki je bila obrnjena tudi proti AvstHji,
toda po nesrečni drugi balkanski vojni se je vrgla
zopet Avstriji v naročje.

V sedanji evropski vojni se guga uradna Bol¬
garska neprenehoma semintja, ugibaje, od katere
strani bi mogla imeti več dobička. Vlada je pa
bolj naklonjena Avstriji in Nemčiji, misleča, da
dobi od njiju primerno nagrado. Zlasti je Ferdi¬
nand velik avstro- in germanofil.

Vendar pa bi kralj in vlada zatajila svoje
simpatije, če bi ji mogli zavezniki garantirati več
dobička ,kakor Avstrija in Nemčija. Ali zadnje
čase se širijo vesti, da je sklenila Bogarska spo¬
razum s Turčijo, in četudi je sofijska vlada že
nekolikokrat izjavila, da ni na noben način veza¬
na, vendar nočejo utihniti glasovi, ki precizno tr¬
dijo, da odstopi Turčija Bolgarski ono ozemlje, po

bile razun balkanskih držav zastopane tudi jugo¬
slovanske in druge socialistične organizacije tz
Avstrije. Ali tudi narodne struje tega prebival¬
stva, kolikor spoznava pravi položaj, se upirajo
z vso močjo grozeči italijanski hegemoniji na
Balkanu, v kateri spoznavajo še večjega in ener-
gičnejšega sovražnika, nego v sami avstrijski
politiki. I

Sodrug Lapčevie pokazuje s statističnimi po¬
datki, opirajočimi se na uradno, torej Italijanom
prijazno statistiko, da nima po načelu narodne
svobode Italija nobene pravice do dežel, ki jih
zahteva; pa tudi kulturne razmere, ki jih osvo-
jevalei posebno radi rabijo za opravičevanje svo¬
jih ropov, ne prihajajo Italiji na pomoč, kajti
medtem ko je v Italiji 37 odstotkov analfabetov,
jih je bilo leta 1910. med Jugoslovani poprečno
14 odstotkov.

katerem teče železnica v Dedeagač. V tem bi bilo
obseženo tudi odrinsko predmestje Karagač“ kjer
je odrinski kolodvor.

Na vprašanje, kaj dobi Turčija od Bolgarske za
to koncesijo, prihaja lakoničen odgovor; Nič. Ali
če je na pogodbi sploh kaj resnice, je zelo never¬
jetno, da bi bila Turčija enostavno kaj darovala
Bolgarski.

Sicer vlada v deželi sploh na eni strani avstro-
filstvo, na drugi rusofilstvo, in obe struji agiti¬
rata za intervencijo. Proti tem vojnim hujska¬
čem nastopajo bolgarski socialisti, ki vodijo po
vzoru ostalili balkanskih socialistov agitacijo pro¬
ti vojni in za vzdržanje nevtralnosti.

Pretečeni mesec so priredili socialisti po vsej
deželi velike protestne shode proti vojni. Naj¬
večji in najimpozantnejši zbor je bil v Sofiji, kjer
je bila sprejeta in potem v ‘Rabotničeskem Vjest-
niku’ objavljena sledeča resolucija;

1. Zbor protestira proti drzkim provokaci¬
jam rusofilske stranke in njenega časopisja, ki
dela iz sebe na Bolgarskem, kakor po vsem bal¬
kanskem polotoku aparat tujih interesov, skraj¬
no, škodljivih balkanskim narodom.

2. Zbor protestira tudi proti vladni germa-
nofilski politiki, ki se kaže enako škodljivo, ker
hoče pognati Bolgarsko v vojno, cim bi to zahte¬
vali avstrijski in nemški interesi.

3. Izjavljamo, da ne zahtevajo interesi bol¬
garskega ljudstva le ohranitve nevtralnosti, am¬
pak nalagajo obenem zbližanje z ostalimi bal¬
kanskimi narodi in republičansko balkansko fe¬
deracijo, v katere širokem okvirju se bodo
balkanski narodi lahko politično, gospodarsko in
kulturno razvijali v večji svobodi.

I 4. Z ozirom na vojno hujskanje se polaga
delavskemu razredu na srce, da ne pozabi na te
vodilne kroge in gleda, da bo z njimi obračunal
za vse zločine, ki so jih storili zoper interese
bolgarskega ljudstva in balkanskih narodov.

Živio mir in trajna nevtralnost!

Živela balkanska federacija!

Proč z vojno!

PROLETAREC

GOS P O DIN F R ANJO.

ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKI.

“Vsak ima svoj okus,” je zbadljivo pripom¬
nila stara Bajičevka, na kar je vščipljivo odseka¬
la Katica: “Pred starim človekom v najlepši no¬
ši bo vsakdo bežal v deveto deželo.”

“Tega ne verjamem,” je rekel Vilar, da bi
pomogel stari majki, “čemu bi si potem kralji in
kraljice natikali toliko leska in bleska na ostare¬
le rame?”

“Tako se govori!” je pritrdil pl. Merks, ve¬
sel, da je našel prilko pokazati svojo učenost.
“Na zunanjost se zelo oziramo in je tudi velike¬
ga pomena. Slaven Medičejec je hotel imeti na
svojem dvoru nekega vplivnega bogataša. Ta se
je branil tako čudovite družbe, ker ni vedel, ka¬
ko bi se vedel v njej. ‘Malo govori in lepo so
oblači!’ mu je svetoval Medičejec. E-e — obleka
dela človeka.”

“In še slavnejši Don Kišot je svetoval svo¬
jemu slavnemu slugi Sanču Panzi, preden ga je
poslal za namestnika na otok, naj ne je česna,
ker se ne spodobi, da bi namestniku po česmj
dehtelo iz ust,” je pridejal Mik, hoteč pokazati,
da je tudi -on načitan človek, čeprav ni pri gene¬
ralnemu štabu.

Vsi so se mu posmejali in Katica mu je s
pahljačo pripeljala lahen nosobrc. “Vi samo na
jed mislite.”

Lisinski je še vedno občudoval gunjič. Opo¬
zoril je na všite arabeske ravnih in okroglih črt.
S svinčnikom je pokazal tu na list, tam na rožo
ali potočnico v cvetličnih kitah ter na metulje in
polže, ki so tu in tam sedeli na kitah. Zdolaj v
obeh kotih je bilo na zelenih .vejicah s črno in
sivkasto svilo všito gnezdece, v vsakem je ležalo
dvoje belih jajec, nad vsakim sta frfotala dva
ptička v robatih oblikah, kakršnih morda nikdar
ni" ustvarila priroda. Vendar pa so bili ti ptički
zelo ljubki. Kljune so imeli zlate, istotako kremp¬
lje, noge srebrne, peroti rumene, prelivajoče se v
zeleno, repe črnobele, živote pa višnjevkaste, pre¬
hajajoče v rdeče. Pri vsaki dvojici so bile barve
enega ptička zatemnele in zamolkle, dokaz, da je
umetnica mislila tudi na spolni razloček.

Kdo je ta umetnica in kje je? Lepo delo je
vsiljevalo to vprašanje in umetniško nadahnjeni
Lisinski ga je tudi izrazil. Poklical je Vazka, ki je
bil že pristavil lestvico k podstrešju. “Dečko, či¬
gav je ta ženski gunjič?”

“Danice Miloševičeve. Znade to gospodin
Franjo.”

Katica se je začudila in obrnila k Bajiču.
“Cuj, Saša, to bo tista Danica Miloševičeva, ki
je prišla s Cetinja in je bivala par dni pri nas,
sestra kaludjera Joviče, Hercegovka —”

“Gotovo, saj je bival Joviča poslednje čase tu
nekje —”

Gospoda je obračala še nekaj časa gunjič
na vse strani. Daši je govorila med seboj izključ¬
no nemški, je vendar Vazko uganil toliko, da se
meni o Danici in hvali njen gunjič. To prizna¬
nje je pomirilo njegovo prejšnjo jezo. “Danica
je začela z gunjičem teden dni prej, nego je pri¬
šel k nam gospodin Franjo,” je pojasnil zroč Li-
sinskemu v obraz.

Avditor je dvignil rami, razprostrl roki, po¬
ostril pogled ter ga nasmešljivo poslal po vrsti
po vseh navzočih. “Kdo je ta gospodin Franjo,
ki vse zna, vse ve, in po katerem so tukaj zače¬
li celo novo časoštetje?” je vprašal, dasi je bil
to zvedel že dva dni prej od handžije Pera, ko
je pisal v sodnijski protokol njegove izpovedbe.

Tedaj se je spomnil pl. Merks, da je že drug¬
je slišal klicati inženirja za gospodina Franja,
kar se mu je zdelo nespodobno in neprimerno.
“E-e-e!” je hrknil in pogledal na Vilarja, ki mu
je i stara Bajičevka pogrozila s prstom, češ: ča¬
kajte, sedaj pride vse na dan!

“Prosim, gospod major, to sem jaz,” se je
malo zmešan oglasil Vilar, priklonivši se, kakor
bi se iznova predstavljal. “Ljudem tukaj se be¬
seda inženir ne zdi okretna, zato me imenujejo
po domače: gospodin Franjo, nekateri pa tudi go¬
spodin želir.”

“Po domače, kaj ne!” je zavpil Hvalibogov-
ski ter mu podal desnico. “Ljudje nadenejo zna¬
nemu človeku priimek, ki se jim zdi poljuden.
Meni, na primer, pravijo v naši družbi Hadži-
rumba, Bierkopfu čumurpaša.”

“Živio, gospodine Franjo, ki vse znade, le
pot k Bajičevim je že izgrešil,” je srbski klikni¬
la Katica ter izrazila užaljenost krog usten.

Vilar je hotel nekaj odgovoriti, no tisti hip
ga je vprašal Ilvalibogovski: “Apropos, kako se
kaj počuti Čumurpaša?”

“O — dobro — kaj bi se ne?” je šiloma po¬
jasnil inženir. “Gospod je bolj zapetega značaja,
samosvoj, tako da ne občuje mnogo.”

“Torej Bierkopfa še ne poznate dobro. Ko
ga spoznate, nastane med vama večna harmoni¬
ja. Takšnega človeka treba iskati z lučjo. Odkri¬
tosrčen je, vrl mož in veseljak. Nanj se lahko
zanesete in lahko mu vse zaupate, prav vse. Oba
sva dve leti v Kolomeji študirala. E, kaj sva
midva skupno že počela na svetu — joj !” Hvali-
bogovski si je s prstom zbezal solzo sladkih spo¬
minov iz očesa.

“Nocoj to noč moramo Čumurpašo obrati,”
je menil Mik, ki je bil hud kvartopirec.

To široko željo je skrčil Buzduga z beseda¬
mi: “Vsaj načeti ga moramo. O — ta ima, njemu
nese. Pomislite, koliko dobi samo od lesnih pre-
kupcev. Pa tudi od drugod se mu je sipalo, kar
vem od Samojla.”

“Vzeti sme pa vendar le toliko, kolikor mo¬
re opravičiti pred svojo vestjo. Po mojih nazo¬
rih bi takšen človek ne smel v častniško družbo,”
je rekel pl. Merks, ki je bil sicer velik poštenjak,

vendar pa bi bil sultanu najrajši vse vzel, kar ima
še v Evropi.

“Nu — vest, vest — s to se malo opravi,” je
zamrmral Bajič. Sedel je k materi, ki je že poči¬
vala na klopi, ter ji pošepetal: “Marsikakšen

bandit bi ne smel zahajati v pošteno družbo, ko
bi kaj vpoštevali ona dejanja, ki jih ne moremo
zagovarjati pred vestjo. No — kmalu se povrne¬
ta red in poštenje v našo hišo.” Z izrazom do¬
brote in sožalja v pogledu je položila mati svojo
roko na njegovo.

Zdajci se je Lisinski spomnil, da je na ogle¬
du, ki je del preiskave, in da sestavlja ogledni
zapisnik. Oslinil je svinčnik in zapisal: Gospodin
Franjo. Nekaj časa je strmo zrl na to ime, po¬
tem je zamišljen uprl oči'na prislonjeno lestvo, s
svinčnikom se je pobezal v uho, si popravil šči-
palnik, naposled je jadovito mahnil z roko, re¬
koč: “Vrag vse poberi! V podstrešje ne poležem
danes. Itak tam ničesar ni. Sedaj pa sedimo, go¬
spoda! Moj tukajšnji ogled je končan.” Vtak¬
nil je svinčnik in listino v usnjeno torbico, ki mu
je visela ob desnem boku na sabljinem jermenu.

Gospoda je hrumeč sedla na klop. Vazko je
počenil k ognju, vsul zmleto kavo v krop in po¬
mešal kipečo črnino. Tedaj je Danica počasno
stopala od Oskove, nesoč konvico z vodo. V gla¬
vi se ji je vrtelo, močno ji je utripalo srce, vse
je gorelo v njej od same ljubezni in sramežlji¬
vosti. Plašna je prišla na pot in tu se je osmelila,
tako da je pohitela pod pristrešje gibčna in urna
kakor podlasca.

Katica ji je z vzklikom stopila naproti; ko
pa je spoznala, za koliko je od lanske.jeseni pri¬
dobila njena lepota, razvivši se od tedanje otroš¬
ke nežnosti in brezsilne nezavednosti do stopnje
očarljive zmagovitosti, je zavist ogrenila polovico
njenega srca. Danica se je ni razveselila; pazno
se je ozrla nanjo, pa ni videla nič določenega.
Njenemu očesu je -ostalo vse v megli, dasi je s
temnim pogledom površno preletela družbo. Ba¬
jič, ki je st-opil k njej in ji zaradi matere podal
roko, gospa Ljubica, ki je njeno navzočnost ošab¬
no perzrla, vsi drugi gospodje, ki so v različnih
tonih z različnimi poudarki izrazili strmenje ob
njeni presenetljivi lepoti, vse te vesele, drzne in
razposajene osebe zanjo niso imele cene ne pome¬
na, čez vse se je razprostiral mrak, iz katerega
se je liki mlado solnce svetil samo eden ■— gospo¬
din Franjo. Ni ga pogledala, a čutila je njegovo
navzočnost. 'Postavila je konvico k zidu, vzela
gunjič in ga prenesla v mejo za hanom.

Gosposki pogledi s-o šli vsi za njo. “Prožna
je, kakor bi bila lazila deset let za kozami po her¬
cegovskih skalah,” je menil pl. Pester, za kar-ga
je gospa Ljubica v navidezni ljubosumnosti z ja-
halsko paličico lahno oštrknila po roki.

“E-e-e!” je zablejal pl. Merks in Vazko se je
začuden zazrl vanj, ker nikdar še ni bil slišal tak¬
šnega nečloveškega glasu iz človeških ust.

Mik si je potisnil pred desn-o oko monokel, ki
ga je rabil samo za burke, in položivši roko na
srce, je nakremženega obraza zastrmel za Danico,
kar je Vazka spomnil-o našemljenega čaja. Nekaj
ga je prasnilo v grlu in le šiloma je zadržaval
smeh.

“Vili podgorkinji je podobna,” jo je s pri¬
jaznim smehljajem pohvalil Bajič.

“Mična gozdna idila,” je rekel pl. Merks.

“To je t-orej ta umetnica,” je govoril Lisin¬
ski, zadovoljno kimajoč, kakor bi stal pred ime¬
nitno sliko. “Njeno delo je lepo in ona sama se
mi zdi stvar, ki bi tudi v mestu zbujala pozor¬
nost, seveda kar se tiče pravilnega obraza in dru¬
gih skladnosti.”

“S svojo neokretno obleko pa gotovo ne,”
mu je uvrgla Katica.

“I zakaj ne? Te se treba privaditi. In lahko
se je oko privadi, če najde na telesu samo harmo¬
nijo, kar smo menda maloprej^ že dognali.”

“Meni se zdi neotesana. Še pozdravila nas
ni,” je rekel Hvalih o govski,

“Tukaj ženske pred moškim ne čutijo toliko
svobode, kakor pri nas. Zato tolika boječnost in
plačljivost. Drugačne bodo, kadar jih obliže naša
kultura.”

“Iz rok bodo zobale kakor naše ženske,” je
sirovo rekel Buzduga. Za neotesanost ga je Ka¬
tica s pahljačo oplazila po licu, na kar jo je Ba¬
jič pokaral in ji očital naturo živega srebra.

Ko je Danica, stoječ ob zidu, umivala skode¬
lice in jih brisala s prtičem, jo je vprašal Lisin¬
ski, kje se je naučila vezenja. Ni mu odgovorila.
Tedaj je Bajičeva mati pojasnila življenje in
smrt njenih roditeljev in borno njeno preteklost.
Njena povest je bila naslovljena na vso družbo,
toda s pravim zanimanjem sta jo poslušala samo
Lisinski in Vilar, ki mu je bila itak že znana.

“Tedaj na Cetinju si se učila, na ruski šoli?
Povej, devojka, koliko si stara?” je v slabi srb¬
ščini mehko vprašal avditor.

Danica zopet ni pogledala -od svojega dela in
ni odg ovorila.

“To je prava hercegovska čužinja. Uporna,
vstaška kri se preliva po njenih žilah,” je viknil
Buzduga in udaril s sabljo ob tla. Tisti hip je za¬
vrelo v Vilarju; nagnil se je naprej ter se izziva¬
joče ozrl na orožnika, kije to opazil in se zdrznil.

Bajičeva mati pa je pojasnila, da je Danica
dovršila sedemnajsto leto, in Buzdugo je poduči¬
la, da ne sme smatrati njene sramežljivosti za
kljubovalnost; deklica ni trmasta, le vajena ni
takozvane boljše družbe; po naše ni vzgojena, za¬
to molči.

Lisinski je nadaljeval izpraševanje. “Povej,
devojka, si li stanovala s svojim bratom in Muši¬
čem pod eno streho?”

In Danica je jedva slišno zaklepetala: “Zna¬
de to gospodin Franjo.”

Kadar se pri umetnem ognju dotakne ne¬
tivo razletne snovi v možnarju, bukne tvarina z
oglušnim pokom v zrak: tako je nedolžna in od¬
krita Daničina izjava učinkovala na izletnike:
v neznanskem krohotu so se potresli na klopi in
nasmešljivo so se ozrli na Vilarja, ki bi bil naj¬
rajši skočil k deklici ter jo za njen srčni odgovor
pritisnil k sebi.

“Blagor gospodinu Franju, ki vse ve in
zna!” je kliknil iz vseobčega hahljanja nadpo¬
ročnik Buzduga.

“E-e-e, blagor vam, ki ste vsevedni pri takšni
deklici!” je jeknil pl. Merks in pritrknil z glavo.

“Bogme, i jaz bi hotel biti! Dober okus ima¬
te,” je rekel oliripeli Ilvalibogovski. Visoko je
dvignil obrvi in izobrazil na čelu nebroj gubic.

Katica se je dvignila in skočila pred Vilar¬
ja. “O gospodine Franjo, čestitam vam, gospodi¬
ne Franjo!”

“Zakaj?” je krotko in potrpežljivo vprašal
inženir, vpoštevajoč zakon gostoljubnosti.

“Ker uinete preproste ljudi tako hitro pri¬
vaditi na svojo boljšo družbo. Torej zato ne mo¬
rete strpeti v mestu! Vselej se vam tako mudi
iz Tuzle, zadnjič smo vas klicali na Kreki, vpili
za vami, a vi ste kakor vihar dirjali mimo nas,
da bi prej prišli v svojo idilo, v ban ob Oskovi,
kjer vas je čakala mlada handžijica, vila podgor-
kinja. Kaj ni vse tako, gospodine Franjo?” In
pošarala je s pahljačo po njegovi bradici, za kar
je dobila od svaka nov ukor. Težko zatajevani
srd se je skozi nasmešljivo ljubeznivost priril na
njeno razvneto lice. Njen obraz, spačen od razo¬
čaranja, tisti hip ni bil lep.

Vilar se 'je v zadregah branil in izgovarjal,
kolikor je mogel, pa mu vse prerekanje ni poma¬
galo : spazili so ga: ne samo on, tudi drugi ljudje
vse vedo in znajo.

Vazko je nalival kavo. Lisinski je razvil svoj
načrt za prihodnji dan. Inženir mu je na tla na¬
risal očrtek vseh stez, po katerih bo treba ju¬
tri hoditi. Sklenili so, da pojdejo vsi do Medved¬
jega Dola, da si ogledajo pragozd, naprej do biv¬
šega skrivališča orožja pa samo Lisinski, Buzdu¬
ga in Vilar. Ti trije si dado napraviti obed pri
drvarjih na planini in gredo potem še v Pilič, da
si Lisinski ogleda hišo, kjer se je našlo orožje;
iz Piliča udarijo naravnost v han ob Osk-ovi, ka¬
mor pride ob dveh popoldne tudi ostala družba,
ki bo obedovala v uradniški kolibi. Avditor ja je
še posebe zanimalo, sc li nahaja v Piliču knez ali
muktar, ki mu podpiše pripravljeno potrdilo, da
se plača 40 gld. za dva dni za dva jahalna konja
•od Oskove pa na kraj ogledov in nazaj, ker to
svoto postavi v svoj popotni račun. Temu se je
zelo čudil pl. Merks ter svetoval avditorju, naj
še enkrat gre na takšen ogled, pa si lahko kupi
dva bosenska konjiča, ne bo treba najemati. Do-
mišljeval si je, da si pridobi poleg slave na boj¬
nem polju tudi priznanja na upravnem torišču
kakor cesar Jožef II., ki je nameraval posvetiti
v vse kote upravnih zvijač, pa je naposled baje
obupaval ob neizvedljivosti svoje hvalevredne na¬
mere.

Družba je pila kavo, pušila cigarete. Takrat
se je pripeljala na lahnem vozičku gospa Etel-.
ka in se ustavila pred hanom, Krepka in smela
gospa je navadno vozarila sama. Gostje so razen
Bajičeve matere in Vilarja skočili na noge in
jo šli pozdravit. Pripeljala je za njimi obilno za¬
logo živeža iz liana ob Spreči. Rekla je, da osta¬
ne z njimi do jutri, ker še nikdar ni videla na¬
prav pod Konj-planino in bi se tudi ona rada raz¬
vedrila pod milim nebom. Izletniki so ji pritrdi¬
li, Buzduga jo je potrepal po močni rami. Miku
se je razveselilo srce, ko je, odgrnivši plahto z vo¬
za, zagledal zaklano jagnje, dva purana, meso za
bifteke in košaro z zlatoglavimi steklenicami.
Prej mu niso hoteli razodeti, da so kaj naročili.
Odpasal je sabljo in se dvakrat v kolobaru pre¬
kucnil na potu, kar je povzročilo Vazl«u novo pre-.
senečenje.

29.

Ko je bila dolina že vsa v senci, so se izlet¬
niki dvignili na pot. Jahači so sedli na konje,
drugi niso marali na vozove, ker so jim bile no¬
ge od dolge vožnje premrle in odrevenele. Rajši
so šli peš, radujoe se zelene Oskove. Zadnja sta
šla Bajičeva mati in Vilar.

“Ali se niste nič začudili, ko ste nas zagle¬
dali, toliko druhal?” je vprašala gospa.

“Za vse bo strehe, le postelja bo slaba.”
“Vem, da vam ta družba ne ugaja posebno,
pa vsaj meni oprostite dolgo pot k vam. Saj ni
konca ne kraja. ’ ’

‘ ‘ O, prosim, milostiva, vi in vaš sin sta mi ze¬
lo simpatična. Netaktno bi bilo, ko bi rekel, da mi
drugi niso dobrodošli, čeprav se na tem izletu vr¬
ši neka neprijetna preiskava. Odkrito goyorim. ”
Potem je razkladal dolžnosti gostoljubnosti in
obžaloval, da mu ni treba postreči znameniti
družbi, ker je skoraj vse potrebščine sama pripe¬
ljala s seboj.

“Kaj pa Katica — vam je simpatična?” je
pozvedovala gospa ter oprezujoč zamežala z oče¬
som.

'“Gospica Katica je prekrasna deklica, toda
preotročja je še; nič ni v njej resnobnega, vse še
vre in kipi. Takšna poskočnica se mora unesti,
preden se osmeli pameten človek izpregovoriti z
njo ozbiljno besedo.” Vilar je govoril hitro, neko¬
liko razdraženo, ker je mislil, da ga hoče stara
gospa privezati na Katico.

“Nič se ne bojte, gospod inženir! Vem, da
Katica ni za vas. Takšnemu resnemu možu kakor
ste vi, ki misli pri dekletu priti precej s pošteno
besedo na dan, bi je ne hotela priporočati. Rajši
vam rečem: preudarite in preizkusite, preden se
zavežete do smrti. Katica ni sam-o živahna in raz-
I posajena, tudi vihrava in samopašna bo, kakor je
I njena sestra. In s takšno ženo delati pokoro za
'  nepremišljeni korak kakor moj sin — to je peklo

J

£*■'

f

.ofjN ^

f #«’ 1

iija šb '

KO 1

ifi

luana P

UBADA i

a.  s.:

-c* p 1 ’ 1 1

ja 1915,

na svetu. Kaj mi mar Katica? Če dobi kdaj k.
nina, ji bom morda čestitala, njemu pa ne. Glej.
te, danes sem vesela kakor že davno ne. Ali ^ 1
mi nič ne čudite, da sem tukaj?”

“Pač ste si zaželeli daleč kam na deželo

“Tudi Tuzla je — dežela. Toda prisodilo se
je nekaj važnega, kar prinese morda mir in sre-
čo v našo rodbino. Pomislite — načelnik pl. p e .
ster je premeščen. Včeraj je prišel tisti blaži]
ukaz in tekom enega tedna mora na svoje nove
mesto v Banjaluko.”

Vilar je izrazil prilično presenečenje. Pri sr.
cu je čutil toploto, ker dobro se mu je zdelo za
radi Bajiča.

“Naše pohujšanje pojde iz Tuzle. Zaradi te
ga dogodka raja moje srce včeraj in danes. Zs.
to sem danes tukaj, da dam duška svoji radosti
Saša mi je branil, obe sestri sta mi našteli sto j.
govorov proti dolgi vožnji, a jaz sem vsekakoi
hotela izleteti na perotih zadovoljnosti. Snoči sen
i jaz šla v kazino, da vidim našega galana in y
mu na tihem hudomušno posmejem. Sedel je pr
Ljubici ves mračen in tih. In slišala sem, kaki
je iz zgibkov, vrask in črt na svoji dlani vedele,
val, da ne bo več dolgo živel. Naj pogine prc-štst.
nik, naj se razpoči! In ste li videli danes, kaki
je v banu črtal s palico črko B v zgnetena tl
pred Ljubico? To sem samo jaz zapazila. Ta Ban
jaluka mu vrta po glavi in nič mu ne diši.”

“Zakaj so ga pač premestili?”

“Zaradi pohujšanja najbrž, ker to slab
vpliva na njegovo uradništvo. Nekateri trdijo, d
zato, ker ne ume narodovega jezika, pa tega r.
verjamem, saj ga v Banjaluki tudi ne bo urne
Morda so ga spravili od tod njegovi kruti na
stopi proti domačinom. Naj bo, kakor hoče. En
skrb se mi je -odvalila z ram, navalila pa je dni
ga, gospodine Franjo.”

Vilar se je nasmehnil temu nazivu, stopa
dalje in radovedno je vprašal po vzroku drug
skrbi.

“Oprostite, da vas kličem za gospodina Fra
nja. To ime mi ugaja, ker je domače in priča, ki
ko ste se že spojili s tukajšnjimi prebivalci. Ve
dite torej, da se moja druga skrb tiče Danice Mi ij
loševičeve, ki jo tudi vi dobro poznate. Glejte
deklica je vsa zaljubljena v vas, srečno ali ne
srečno, tega ne vem.”

Inženir se je glasno posmejal in rdečicami
je zalila obraz. Ni se mu zdelo neprijetno, dal 1 ’
mogel govoriti o Danici. “Milostiva — praviji
da je v ljubezni obojo: sreča in nesreča,” jere
kel, kazoč prisiljeno ravnodušnost.

“Kar naravnost bom govorila. Vi ste podari
li danes Danici jabolko.”

“Kaj to? Pobral sem ga kraj poti in dal. On
je zdrava in lepa kakor zlato jabolko. Naj smatu
moj dar za poklonstvo. ” .

“Ali ne veste, da pravi srbskrf mati svoj
hčeri, ki se namerava omožiti: ‘Spremaj, što trebi
za jabuku i svatbu!’ In ženin pride k svoji izve
Ijenki ter ji podari jabolko z vtaknjenimi mrt
ci. Pa še druga darila ji prinese.”

“Jaz sem ji dal golo jabolko, ker ne poznal t
tukajšnjega običaja.”

‘ ‘ V prenesenem smislu ste ji podali svoje sr
ce in ji rekli, naj se pripravi na svatbo. Ke
sprejela jabolko, je znamenje, da vas ljubi. Tui : %k> Simi
oni zaripljeni deček, ki se je tako smelo W L it. 4 :  E
stavil pred orožnikom, je prepričan, da ste ji difl®
li poročni dar.”

“To se vse ujema. Tisti mladi zvodnik
najrajši, da bi jaz Danico boso in gologlavo ii
liana odpeljal v svoje gnezdo. Nesrečno jabolki
jc krivo, da se mi odpira tako čuden pogledi
bodočnost. Zaradi nepoznanja tukajšnjih razma

julij«
pristop
u!. št. 20

prestopili

ir it. 1 k <b

Ir. št. 5 k
a Mravlja.

Zopet spreje
it. 1. Con:
ih in Marj-
Marn, Louis
Mauser, And.
jngkini, L
št. 10, Jos

it. 11, Kar
:f in Cecilij
it. 13, Jos

it. 14, Loui
16, Johi
št. 20 Jolni
it. 23 Tonu

Ut, 1, Fr.
fr. Marko
itega. Dru
'»peš, Louis
Antonija

>0JNE GO

naj se takoj oženim s Hercegovko. Mislim, da sl

""ttimpešh
En
čevljai

v • v »d več r

mi kakšna štiri leta še ne mudi. ’ ’ I %  ,

, j > papi

Toliko časa hočete še samotariti? Voj po oddali v
kojni mož je bil sedemindvajset let star, ko seji»,p a ar ^.
oženil, in nikdar se ni kesal. Ni dobro za moško
ga, ako predolgo samuje. Samota je samo za Bo 1  pastork
ga. Pa delajte, kakor veste in znate, samo noric- . 11
vati se ne smete z nesrečno deklico. Nastala ji ^

pomota, ki zna biti usodna zanjo. Sirota je bresti ve

roditeljev, brat sedi v ječi. Kdo naj pazi na tej
samoti nanjo? Zato ji moram jaz pomagati in sve¬
tovati, da ji tuji ljudje ne zamore mladega živ¬
ljenja.”

Del te skrbi, milostiva, vzamem jaz na svo¬
je rame. Morda je moja sreča tako nanesla, dl
sem jo v dobri čas obdaril. Ako se mojim delav¬
cem ne sme goditi krivica, se tudi njej ne srne.

Sicer pa tudi ni tako zapuščena, kakor se va®
dozdeva. Ves Pilie bo pazil nanjo, dokler se ne;
povrne njen brat. In Joviča ima gotovo še k?
skrit handžar, ki ga porine v onega, ki bi hote
•onečastiti njegovo sestro.” Govoril je naravno$
z ognjem, gledaje v sence, ki so se gostile pr«
njima med striftinami nad Oskovo.

Gospa se je z zadovoljstvom ozrla nanj. “V*
še srce je sorodno srcu mojega pokojnega sopro¬
ga. On tudi ni nikdar obupaval. Goreče in ne¬
ustrašeno je govoril, kadar je šlo za pravico
resnico. Toda povsem se vendar ne smete zanašati

Kschle
Nbi 2
dobaviti
[>tni
i, “‘li na.

»
P h p
>%n,
že

,* !

sr  i-

na Jovico. V Tuzli je vse polno govoric, da s' ije

pripravlja v Hercegovini in Krivošijah nova vsta- Ji ^
ja. Ako se narod pobuni, je gotovo, da pobegne

Joviča med vstaše, ker čimdalje bolj vroča
postajajo tla v Bosni. Kdo bo potem ščitil Dani¬
co, kdo bo, če treba, s handžarjem skrbel za nje- J
no varnost ? Kot sestra nevarnega agitatorja in
upornika ne bo dobila pri oblasti zaslombe.”

žalostnih in veselih slučajih življenja naj se Da¬
nica zanaša name. Ta izjava naj vam zadošča.

z anien

I?. Posta

C 1  za

>Šti
h °taa i

"tja

m

>)• ”'• 0 . 7

V z

sta.
s Pra.i

J? 1 «

?a

d<
he

k!° n

* ; ‘“sni
Nbi
. 'i  2 oo.i

k  %

0(

‘ To skrb prepustite meni, mil-ostiva! V vseh iCh

iv:"

| v N(hv L

\ ;P'in
\  -Ni

In majki je zadoščala. Razumela je njego^ 1
besedo in požrtvovalnost. Hvaležno se je, tesneje
gredoč poleg njega, dotaknila njegove roke. fo r
se tiče srčne dobrote in plemenitosti, se ji i e
zdel tako zelo podoben njenemu pokojnemu so¬
progu, kateremu je posvetila pri tej priliki di
minut toplega spomina.

—(Nadaljevanje.)—

S

i,

vC

H* 11  k

8

advertisement

»SS*

°i’a

%

&a

V

eSe HeČe nis

"-fi

1  mi w..“

% sv >.,3

°.li

laz našt «li»
,iaz setll  ■».

še Sa

Saoft.

*?.“S

<5

; ’ ! »«c:

!a Pazila. T a  J

y "  ker  to J

ek , ater itr^

, Slovensko

16 . i»our«ri»
“ 18 ti.

Bol. Pod. Društvo

Inkorporir&n« 24. ftbnrn m
1908 ▼ državi Krnu

Sedež: Frontenac, Kans.

GLAVNI URADNIKI:

predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kane.
pedpreds.: JOHN GORŠEK, Box 179, Radley, Kans.

Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans.
Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mnlberry, Ksm
Zapisnikar : LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kane

NADZORNIKI:

PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kan«.

HABTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kaas.
iNTON KOTZMAN, Frontenac, Kans.

POROTNI ODBOR:

JOSIP SV A TO, R. 4, Woodward, Iowa.

FRANK ŠTUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark.
jfATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans.

Pomožni odbor:

JULIJAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kans.

ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kans.
jprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50.

Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika.
Vie denarne pošiljatve pa gl. blagajnika.

-zika,

Pa tep>_

tucii  »e b 0  oj
jesovi
kakor hoče. ]
ivalila pa j e  ^

u nazivu, ^
>o vzroku y

IZ URADA GL. TAJNIKA
A. S. B. P. D.

pri krajevnih društvih v
so juliju 1915.

Pristopili člani:

[ Jruš. št. 20 Georg Peternel cer.

Pri dr. št. 9: Val. Pirnar, Fr. Birk,
Anton Bartol, Fr. in Alojzija Tomc, Fr.
in Mary Potrpin, Jacob Podlesnik, Ig¬
nac Sluga. Drugi mesec: Louis Brate,
John in Mary Sluga.

Pri dr. št. 10: Mike Mrak, Fr. in Ma-
ry Velko. Drugi mesec: John Eržen.

Pri dr. št. 11: Drugi mesec: Krištof
Klopčič, Frank Žordani, Frank Kučer,

a gospodka!*

iače in priča,™
'i prebivalci.!
1  tiče Danice
poznate, fileji
s, srečno ali»

Prestopili član(ice):

p Jr. št. 1 k dr. št. 16, Josef Brat-

01 dr. št. 5 k dr. št. 16 Tomaž in
»zija Mravlja.

Zopet sprejeti člani (ice):

al in rdečica ri
neprijetno, daj
Piva — pratij
nesreča,” joj
st.

I Ir. št. 1. Constantin in Mary Ze-
i, John in Mary Yartz, M&t. in Te¬
st! Marn, Louis Bresniker, Frank in
p Hauser, And. Peternel, Anton in
ser Manghini, Louis Slapšek.

£ dr. št. 10, Jos. Laurič in Leopold

Karl in Jera Starina.

Pri dr. št. 13: John Trpine in Josef
Jeglič.

Pri dr. št. 16. Jos. in Jera Serstig,
John Prašnikar, Vinc. in Katarina No¬
vak, Louis Koblar, Perd. Shedenik.
Drugi mesec: Andrej in Terezija Der-
mevšek.

Pri dr. št. 17. Math in Uršula Perše.

Pri dr. št. 19. Urban Mesik, John
Božič.

Pri dr. št. 20. Frank Auman in Frank
Šeme.

Pri dr. št. 22. John Manfried.

Dunajska “Arbeiter Zeitung
in ljubljanski “Delavec” piše ta:

Sloveč nemški pisatelj je pove¬
dal svoje mnenje o strokovnih
organizacijah ter rekel med dru¬
gim. da so  strokovne organizaci¬
je dočakale srečni trenutek, ko
so postale potrebne. To najod-
ločuejše priznanje je izrekel mož
glede na to, ker so strokovne or¬
ganizacije tako glede podporne¬
ga delovanja kakor tudi glede
vzgoje solidarnega mišljenja in
ravnanja storile jako- mnogo. V
resnici je to priznanje laskavo
za organizacije, zlasti ker so jih
njih nasprotniki, čim so dosegle
nekaj več moči, desetletja na vse
načine ovirali in zatirali. In če
ima hvala tudi svoj izvor v seda¬
njih vojnih razmerah, zaraditega
priznanje ni nič manjše, zakaj
če se izražajo razredni nasprotni¬
ki o organizacijah pohvalno, po¬
tem store to, ker takega prizna¬
nja ne morejo več odrekati.

Žal, da delavstvo samo prema¬
lokrat razmišlja o veliki važno¬
sti svojih organizacij; če bi de¬
lavci storili to, potem bi morali
agitirati z vso vnemo za organi¬
zacije, in sicer tem bolj vneto,
čim bolj so prepričani o potrebi
združitve v svrho medsebojnega
podpiranja. In sedaj nam to po¬
ve razredni nasprotnik, a hvala
ni samo zaslužena, temveč tudi
opravičena. Kar so se morali
naši nasprotniki šele učiti — ter
se še nikakor niso vsi naučili, to
je organizacija učila delavce.
Vojna naj vse združi; vojaška
dolžnost je pozvala vse brez razli¬
ke. Predpogoji so solidarnost;
toda le delavske organizacije so
leta in leta učile solidarnosti in
jo gojile. V tem krutem času
jih je doletela sreča, da so doka¬

zale tudi najbolj zagrizenim na¬
sprotnikom, kako silno so potreb¬
ne, ne samo za delavstvo, marveč
za vso družbo sploh. Kakšen
vpliv bo imelo to priznanje v bo¬
dočnosti, zlasti glede pravnega
obstoja strokovnih organizacij in
stališča oblasti napram njim, še
danes ne vemo. Dovolj, vzajem¬
no delo naših strokovnih organi¬
zacij priznavajo in ga hvalijo;
mi pa bomo to priznanje porabili
za našo agitacijo.

Drugi vzrok, da hvalijo stro¬
kovne organizacije, so podpore,
podpor se izplačuje že pri nas
mnogo, toda v Nemčiji, 'kije bolj
industrijska država nego Avstri¬
ja, izplačujejo strokovne organi¬
zacije miljone za podpore! U-
soda neštetih miljonov proletar¬
skih rodovin bi bila v teh devetih
mesecih vojne brez te podpore
mnogo hujša. Izročeni bi bili u-
božni preskrbi, in če bi bili zašli
na to pot, bi težko našli zopet
med ponosne, samozavestne raz¬
redne borilce. Tako so strokov¬
ne organizacije svojim narodom
rešile mnogo družabnikov, mno¬
go nravstvenosti, ki je neprecen¬
ljive vrednosti. Kako veliki u-
spehi so to?

•Veselimo se. da se izreka na¬
šim strokovnim organizacijam
primerna pohvala. “Dočakale so
srečo, da so potrebne,” proletar¬
cem potrebne, njim v prid. Me¬
ščanski opazovalci morda ne ve¬
do, kaj bi bilo z delavci, z njiho¬
vimi svojci, če ne bi imeli v svo¬
jih strokovnih organizacijah za¬
nesljive podpore. In značilno je,
da se enako vprašanje, le neko¬
liko določneje, tudi usiljuje pro¬
letarskim bojevnikom. Toda kako
presenetljivo in nerazumljivo se
pa zdi človeku ko opaža, da delav- j

PROLETx>ptE C

Potrebne o:

Kapitalizem in vojna.

ci, ki so ostali doma, kar ne mara¬
jo razmišljati o teh stvareh, in zdi
se kakor bi ne bili prav nič prepri¬
čani, kako potrebna je zanje stro¬
kovna organizacija. Vsemu te¬
mu je najbrže vzrok površna pre¬
soja. resnih sedanjih razmer. Po¬
sebno zaraditega je pa tem bolj
paša dolžnost, da poučujemo dru¬
go delavstvo. Strokovne organi¬
zacije niso ustanove, ki bi jim bi¬
la naloga, dajati samo podpore in
vzgajati. Če bi to trdili, bi sami
sebi lagali. Mnogo delavcev je,
ki menijo, da zanje organizacija
ni več potrebna, čim so prejeli
vso podporo, kakor bi bili gotovi,
da ne bodo več potrebovali pod¬
por. To pa je huda zmota, ki se
utegne bridko maščevati. Kdo
med nami more vedeti, kakšni ča¬
si nas čakajo? Kdo ve, kako se
bo razvijaa industrija prav
pri nas? O tem razpravljati z o-
nimi, ki so zapustili naše organi¬
zacije ali pa se jih ogibljejo, je
sedaj naša najvažnejša naloga.
To nalogo morajo izvršiti posa¬
mezni delavci, v obratih, kjer je
to mogoče, v stanovanjih in dru-
god.

Zgoditi se mora. če so stro¬
kovne organizacije sedaj v voj¬
nem času dočakale “srečo, da so
postale potrebne,” tedaj bodo
delavci pozneje še bolj spoznali,
kako potrebne so njih organizaci-
ej, njih ponos. Kapitalizem bo
storil svojo nalogo. V tem nas
potrjuje dejstvo, na katero opo¬
zarjamo že sedaj delavstvo. Av¬
strijske banke so imele nedavno
občni zbor ter določile dividende.
Ni se jim godilo slabo, čeprav
smo imeli vojno in industrijsko
krizo. Iz poročil na občnem
zboru razvidimo, kakšen vpliv i-
majo banke na posamezne indu¬

strije, ali ga imajo več ali nanj.
Bančni kapital dela vse bolj ra¬
cionalno kakor morejo delati po¬
samezni obrati, ki hočejo vsak
zase živeti in zaslužiti in mora
poravnavati sam tudi režijske
stroške, zaradi česar ima razme¬
roma večje izdatke. Banka —
tukaj mislimo v prvi vrsti Du¬
najsko bančno društvo, katerega
letošnje poročilo je zlasti zani¬
mivo —ustvari vse to bolj eno¬
stavno s tem, da združi posamez¬
na obrate in tako odpravi med¬
sebojno konkurenco. Poročila
nam povedo, da je postala banka
gospodarica v posameznih deže¬
lah nad posameznimi iridustrija-
mi. Ali torej ni naravno, da se
vprašamo, kakšne jiosledice bo
imel ta napredek?

Že zadnjič smo omenjali v
članku Demokratizacija delnice,
da ima kapital tendenco centrali¬
zacije, ker se je sedanje stanje
izkazalo, kot nestalno in nima pri
kapitalistih pravega zaupanja,
zato delujejo na eni strani ban¬
ke, na drugi strani pa manjši
kapitalisti, da si pribore čimveč
vpliva na poslovanje in izkorišča¬
nje industrije. Vse to je seveda
naravno in v njih interesu.

Delavstvo se nahaja torej pred
povsem novim razvojem, ki bo
silno vplival na delavske razme¬
re. Organizacije postajajo še
bolj potrebne, in glavno vpraša¬
nje sedaj je: ali ho organizacija
■sploh mogla obstajati, če se ne
zbude delavci iz svoje malomar¬
nosti?. Ni zadosti, če smo prepri¬
čani, da je organizacija potrebna,
marveč jo moramo tudi omogoči¬
ti. Vojne bilance bank in njih
načrti nas pač dosti jasno opo-
zt  'bijo na našo bodočnost in na
naše naloge.

Žito v Avstriji,

a. Vi ste pod

Idr. št. 11, Karl in Antonija Boža-
L  Josef in Cecilija Povše.

Idr. št. 13, Jos. Smuk in Valentin

poti in

olko. Naj sBi&fo

idr. št. 14, Louis in Iv na Enoeh.
h siri mati dl Ur. št. 16, John in Mary Tomašek.

ide k sv-oji is
taknjemini id

I dr. št. 23 Tomas Milharčič.

Suspendirani član (ice):

Pri dr. št. 1, Pr. Buhman, Aug. De-
, ker M pij |r«ri, Fr. Markovič, John Krushitz,
1 Betega. Drugi mesec: Mike in
Papeš, Louis in Angela Boseti,
ih in Antonija Hromek, And. Ko¬
li is Angelo Simion.

Pri dr. št. 4: Rud. in Mary Trelc,
ry Eedišnik.

podali svoje i
t svatbo. fe|
, vas ljubi. J
ako smelo i
an, da ste ji i

di zvi
in gologlav«'

VOJNE GOLJUFIJE.

esrecno jal
uden pogleJi
tajšnjih razs^
o. Mislim, da

i’ Budimpešti je policija areti-
a agenta Emerika Schieferja
• pa 18 čevljarskih mojstrov, ki
t izdelali več nego 20.000 parov,
ljev s papirnatimi podplati
jih oddali vojaštvu. ‘V Kolo¬
šo pa aretirali graščinskegfa
ravitelja Morica Kepesa, nje-
rega pastorka Julija Guinain
Loetvingerja, ki so nastavljen-
lološkega velepo d jetnika Mo¬
li pl. Tischlerja. Ta je imel
pogodbi z vojnim ministr¬
om dobaviti različnim voja-
ta proviantnim postajam vole.
li so bili na krajih, kamor so
0  -i"- namenjeni, stehtani in pla-
iem iF Ha  . mj. Zdaj je pa vojaška oblast
ko mm  pobila anonimno ovadbo, da so
e mojim »j* prevzetju že stehtane ali pla-
li njej lie  Tri vole zamenjali z lažjimi. Sa-
kakor se 1 |o na- eni postaji so dognali, da
,, dokler s -J je |,;j vojaški erar na ta način
gotovo ^jj Oškodovan za več tisoč kron.
ki W I V Budimpešti so nadalje zapr-

tariti? Moji
it star, ko s
iobro za m«
je samo zal
.te, samo mfl
ico. Nastala
Sirota je H
naj pazi M*
omagati ing
■o mladega &

ga,

je nar f dva vojna liferanta, Evgena

,stile 1

#

is

se goi

. 4»

rla ran

za

smete.^
govor«’ ®

jali<2

o, d aP ° ’
odi

■m Š« ltlJ  ,

.be- j

til K

asi«® d'

<4

ja •! \
se**«
< jk

;0 *V1

“‘■schlerja in ITajnalko Feny-
k ki sta z drugimi, že prej
•4 ključ spravljenimi somišlje-
fti, preskrbovala armado s suk-
ff i. Koliko je ta družba prigo-
dala, še ni dognano, a so mo-
biti znatne svote. Fenyve-
N hčere so namreč obdolžene,
so pri hišni preiskavi, pri ka-
N se je dobilo polno denarja,
j^sknile 200.000 bron. Drechs-
pjeva žena pa je priznala, da je
j Jeze zaradi hišne preiskave več
pov bankovcev vrgla v ogenj.
^ komitatu Szatmar in v ko-

platu Zemplin na Ogrskem je
vrsta javnih uradnikov pri-
1  vsled vojne v nesrečo. Niso
; er padli na bojišču, tudi ra-
' n i niso bili, da, niti streljanja
slišali ,a nesreča jih je ven-
r  dosegla: zaprli so jih. Tako
o. pr. okrožni beležnik Hor-
'b strašil kmete, da. se bližajo
'd in kmete potem pregovoril,

Izobčeni član (ice):

Od dr. št. 1. Geo. in Marjeta Paulie,
John Rudman, Franc čekada, Jos. in
Neža Umek, Josef Pančur, Frank in
Mary Gerenc.

Od dr. št. 4. John in Amalija Bregar,
Jacob in Fanuska Bond, Mary Vehar.

Od dr. št. 9. John in Katy Dolar,
Helena Miklavc, Jacob in Terezija
Sehauer.

Od dr. št. 10. Albin Bobnič.

Od dr. št. 18. Ant. Blažič, Peter Ha¬
bjan, Fr. Markovšek.

Umrla članica:

Pri društ. št. 1. Paula Peternel cer.
1417. Umrla 31. maja 1915.

John Černe, gl. taj.

da. so mu svojo živino prodali za
vsalko ceno. Tako in onako so
storili tudi razni drugi možakar¬
ji.—Za zdaj so v preiskavi okrož¬
ni beležnik v Homini H. Horvath,
višji okrožni sodnik v Homini T.
Malonyay, višji okrožni so-dnik v
Strepkovu, I. Duresinszky, titu¬
lami višji okrožni sodnik ' L.
Goergey v Homini, in višji okrož¬
ni sodnik v Galessesu. Pa tudi še
nekaj drugih upravnih uradni¬
kov je v preiskavi.

ZAKAJ JE MESO DRAGO.

Advokat dr. Fuchs v Plzni je
pisal mesarju Ludviku Dillinger-
ju v Gniglu pri Solnogradu sle¬
deče pismo:

“Vi ste dne 28. maja t. 1. na
sejmu v Solnogradu prodali mo-;
,jemu klijentu Otonu Tanzerju
sedem glav govedi za- 72000 K,
a prejemši plačilo, niste hoteli
živine izročiti pooblaščenki kup¬
ca, nego ste jo drugemu prodali.
S tem jo prišel Tanzer ob zaslu¬
žek 3000 kron, kateri znesek bi
bil zaslužil, če bi bil govedi na
dunajskem trgu prodal.” j

Torej pri sedmih glavah živi¬
ne hi bil prekupec zaslužil celih
3000 kron! Potem seveda ni ču¬
da, da je meso tako drago. Sicer
pa ni treba misliti, da kmetje sa¬
mi ne znajo skrbeti za dobre ce¬
ne. To pričajo različne sodne ob¬
ravnave. Kmetovalec Grabemve-
ver je lani kupil par volov za
,800 kron, zdaj jih jc pa prodal
za 2296 K. Sodišče pa je poseglo
vmes in ga obsodilo na en teden
zapora in na zaplembo volov.
Drugi kmet je za 1000 kron kup¬
ljen par volov prodal za 3064 K.
Tudi ta je dobil en teden zapora,
.vole' pa so mu vzeli. Takih sluča¬
jev se je več zsrodilo. Kranjska
je pa še vedno eldorado prekup-
cev.

■ V Freiburgu i. Br. na Nem¬
škem je imel profesor Liefman—
njegova stroka je nacionalna e-
kenomija—javno predavanje o
vprašanju: “Ali nas dovede

vojna bliže socializmu?” Go¬
spod profesor je seveda zanikal
to vprašanje. Zanikati ga je mo¬
ral že zaraditega, ker je mnenja,
da bi bila vojna za Nemčijo iz¬
gubljena in bi bila vsaj gospo¬
darska vojna pridobljena za na¬
sprotnike, če bi triumfiral socia¬
lizem. Utemeljil je svoje nazira-
nje, da vojna ni prav nič priprav¬
na za to, da bi omajala kapitali¬
stični gospodarski red, tako-le:

Z zbližan jem s socialistično go¬
spodarsko idejo se zmanjša de¬
lavna energija posameznega dr¬
žavljana. Po vojni pa potrebuje
država za svoje potrebščine za
vojsko in mornarico, za poplača-
nje dolgov prav mnogo denarja.
Preskrba vojnih invalidov sama
stane vsako leto 1000 miljonov.
Čeprav si država zagotovi s po-
državljenjem tobaka, žganja i. t.
d., stalne dohodke, mora vendar
pričakovati od posameznika kar
največ davčnih prejemkov, da
bodo zadoščali. Socialistična dr¬
žava ne- bi bila kos donašati ena¬
kih dohodkov, tudi zaradi tega ne
ker bi se v socialistični državi ne
delalo tako intenzivno, kakor v
kapitalističnih gospodarskih ob¬
likah.

OSKRBA DOJENČKOV.

Iz zdravnikovega pisma.

Ljuba nečakinja! Z velikim
veseljem sem sprejel vest, da se
pomnoži čez nekaj tednov Vaša
družina. Zato prav rad ustrezam
Tvoji prošnji in Ti podam nekaj
nasvetov.

Pred vsem bi Te opozoril, da
storiš največjo uslugo svojemu o-
troku, sebi in posredno tudi svo¬
jemu možu; če prehranjuješ otro¬
ka sama, ker ni boljše hrane za
otroka kakor materino mleko. O-
trok bo na Tvojih prsih najbolje
uspeval iu prihraniš delo in de¬
nar, sebe in soproga obvaruješ
skrbi, nemirnih noči i. t. d. Ne
misli, da ne bi mogla dojiti, ker
si nekoliko slabokrvna in “ner¬
vozna.”

Ako dojiš otroka, tedaj ne bo¬
di takoj v skrbeh, če otrok kdaj
malo več kriči. To je prav do¬
bro za pljuča in ne vedno znak
lakote ali žeje; dostikrat pa je
vzrok kričanja v tem, da je o-
trok v mokrih plenicah, ali da
je pretrdo povit, ali da ga tišči

Zaplembi moke in žita, uvedbi
krušne nakaznice, določitvi naj¬
višjih cen, ki se je uvedlo od av¬
gusta, lani pa do sedaj, ne priso¬
ja profesor kot socialističnim
simptomom, nikakršnega pome¬
na. Te uvedbe niso niti sociali¬
stične in se ne tičejo glavnega
načela socializma: Ureditev pro-
izvanja. Vrinit ega se odpravijo-
po vojni. Sedanja vzajemna po¬
moč med posameznimi sloji pre¬
bivalstva se ne da ocenjevati v
zmislu socializma. Po vojni naj¬
brže ne- bodo ljudje nic bolj al¬
truistični (dobrohotni do dru¬
gih), kakor so bili pred 31. juli¬
jem 1914. Boji med podjetniki
in delavci, med konsumenti in
pridelovalci nastanejo zopet ter
se že pri uvedbi monopolov jas¬
no pokažejo. Tudi politična na-
sprotstva se bodo nadaljevala, za¬
kaj politične stranke ostanejo.
Na podlagi vseh teh razmotrivanj
pravi: Pričakovati ni, da bi člo¬

vek spremenil po vojni svoje go¬
spodarstvo. Drugo je itak raz¬
umljivo".

Prepirali se ne bomo z gospo¬
dom profesorjem, ali je socialisti¬
čno ali kapitalistično gospodar¬
stvo bolj produktivno. V tem o-
ziru bo pa imel vsekakor prav,
da vojna glede razrednih razmer
kakor tudi glede sistema kapita¬
lističnega gospodarstva ne bo
spremenila ničesar.

nagubana obleka, Že od vsega
začetka moraš navaditi otroka na
red. Le na vsake tri ure naj pi¬
je otrok in navadi ga, da spi po¬
noči nepretrgoma šest do sedem
uir. Ne boj se, da bi dobil otrok
vsled tega premalo hrane in prer
obila hrana mu še vse bolj ško¬
duje.

Ker je pri bitju s tako nežno
kožo telesna snaga prav zelo važ¬
na, zato ne varčuj s svežim peri¬
lom in čednimi podlagami. Vsak
dan kopaj otroka (voda mora i-
meti 28 stopinj po Reaumurju)
in potresi z otroškim* pudrom ko¬
žo tam, kjer se gubanči. Tudi
po vsakem izmetku očedi otroka
najskrbneje in ga potresi s pu¬
drom. Toda tukaj bodi zmerna!
Brisanje ustne dolbine po jedi
in kopanju je nepotrebno, ker
dobi otrok lahko vnetje in otekli¬
ne v ustih.

Ako imaš dovolj mleka,, tedaj
doji otroka, do sedmega meseca.
Zlasti v vročih poletnih mesecih
ne odstavi otroka in le polagoma
prehajaj k drugi hrani (kravje
mleko in pozneje tudi lehko pre¬
bavljivo sočivje, pšeno i. t. d.).

Državni zakonik in uradna
“NViener Zeitung” prinašata na-
redbo, ki določa cene žita pri
prevzetju.

Cene imajo veljati od žetve le¬
ta 1916. in znašajo: za pšenico
ali ajdo 34 K. za rž 28 K, za ječ¬
men za varjenje 28 K, za ječmen
za krmo 26 K, za oves 26 K. Ce¬
ne semenskega žita bo določila
posebna naredba.

Če se bo pšenica, prevzela pred
16. septembrom 1915, rž pred 16.
'avgustom 1915 in oves pred 1. ok¬
tobrom 1915, se bo dala še poseb¬
na doklada, ki znaša za meterski
stot:

1. pri pšenici v času do 31. ju¬
lija 1915 4 K, v času do 15. av¬
gusta 1915 2 K, do 15. septembra
1915 1 K;

2. pri rži v času do 31. julija
1915 2 K, do 15. avgusta 1915
1 K;

3. pri ovsu v času do 15. sep¬
tembra 1915 1 K.

Cena. se razume od nakladalne
postaje. Naredba stopi takoj v
veljavo. Z dokladami preko ce¬
ne pri prevzetju hočejo spodbu¬
diti kmetovalce k naglejši mlač-
vi.

Pri posvetovanju ravnokar ob¬
javljenih žitnih cen se je tudi ze¬
lo natanko preračunavalo cene
moke, vendar pa se njihovih šte¬
vilk ne more še smatrati za kon¬
čno veljavne. Vendar pa se jav-

Če otrok uspeva ali ne, o tem te
pouči v splošnem njegova teža:
normalno razvit otrok tehta pri
rojstvu 3 kilograme, v četrtem
mesecu 6 in ob koncu prvega le¬
ta. 9.

V poletnem času, če je ugodno
vreme, lahko voziš otroka na pro¬
sto že v tretjem ali četrtem te¬
dnu. Pozimi pa moraš počakati,
da je otrok star vsaj dva meseca.
Nikar ne poizkušaj “utrjati” o-
troka pred časom in ne muči nje¬
govih možgan s tem, da ga učiš
različne stvari, s katerimi hočeš
pokazovati pred ljudmi “briht¬
nost” svojega otroka. To ima
lahko prav hude posledice za o-
trokovo telesno in duševno zdx*av-
je...

če boš pazno oskrbovala otro¬
ka, tedaj ga bodo obiskovale bo¬
lezni prav malokdaj. Kadar zbo¬
li otrok, tedaj ne zašušmari dra¬
gocenega časa s tem, da hodiš k
sosedam po svete in poizkušaš
vsakovrstna zdravila. Zapomni
si: ne bruhanje, ne driska, ne ka¬
šelj in tudi božjastni napadi ne
prihajajo od tod. če dobiva otrok
zobe, temveč so znaki bolezni. Za-

nost lahko pomiri, da se bo cena
za konsum širokih ljudskih pla¬
sti posebno važnih, zlasti za iz¬
delovanje kruha služečih vrst
moke znatno znižala. Proti mo¬
rebitnim poizkusom prekorače¬
nja. teh cen, kar se je žal zadnji
čas često dogajalo, se bo nastopi¬
lo z največjo strogostjo-.

Hlede bodoče kakovosti moke
, je že sedaj gotovo, da se bo v ne¬
kaj tednih ustavilo primešava-
,nje nadomestnih paok in v promet
pride samo nezmešana fina moka.

Na nakladalni postaji bodo te¬
daj znašale avstrijske cene s pri-
kladami:

pri pšenici do 31. julija 38 K,
do 15. avgusta 37 K, do 31 .avgu-
,sta 36 K, do 15. septembra 35 K,
od 16. decembra pa do nove že¬
tve 1916 34 K. — (Ob začetku
vojne je bila cena pšenici za me¬
terski stot 26 do 28 K.)

Pri rži do 31. avgusta. 30 K,
do 15. avgusta 29 K, od tedaj do
prihodnje žetve 28 K; za ječmen
se ne bo dovoljevalo doklad ali
nagrad za pospešeno mlatev, pač
pa bo 15.. septembra padla cena.
ovsa za 1 K od 27 na 26 K.

Ogrska pšenica pa je dražja;
v času od 22. do 31. julija bo ce¬
na 39 K 50 vin., do 10. avgusta
38 K 50 vin.; do 21. avgusta 37
K 50 vin., po 21. avgustu 38 K
50 vin.

to pojdi takoj po zdravnika, ki
navadno hitro reši otroka.

Ako ne dojiš sama otroka, te¬
daj pazi, da dobivaš zanj mleko
od zdravih krav in glej, da bo
vedno sveže. Največjo pazljivost
moraš uporabljati pa, kadar pri¬
pravljaš mleko za otroka. Mleko
mora vreti dve do tri minute;
mleko shrani prav v tisti posodi,
v kateri je zavrelo in sicer na
prav hladnem prostoru. Prve
tri mesece zmešaj en del mleka
in dva dela vode ter prideni ko¬
šček sladkorja; prihodnje tri
mesece pol mleka pol vode in po¬
tem lahko dva dela mleka in en
del vode. Ker ravno pri prehra¬
njevanju otroka s kravjim mle¬
kom lahko nastane nevarnost, da
mu daš preveč hrane, zato po¬
mni, da več kakor en liter teko¬
čine na dan, ne smeš dajati otro¬
ku in strogo- pazi na odmore med
jedjo, kakor sem Ti jih bil omenil
prej. Še enkrat Ti pa priporo¬
čam, da pokličeš takoj zdravnika,
če vidiš, da otroku ni dobro.

Pozdravlja Te tvoj stric

dr. Baron.

4

PROLETAREC

PROLETAREC

LIST ZA INTERES E DELAVSKEGA
LJUDSTVA.

IZHAJA VSd KI TOREK.

- Lastnik in izdajatelj: -

Jugoslovanska delavtka tiskovna diužba
v Chicago, Illinois.

Naročnina: Za Ameriko $2.00 za celo
leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo
$2.60 za celo leto, $1.26 za pol leta.

Oglasi po dogovoru. Pri spremembi
bivališča je poleg novega naznaniti
tudi stari naslov.

Glasilo slovenske organizacije Jugosl.
— socialistične zveze v Ameriki. —

Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja
lista in drugih nerednosti, je pošiljati
predsedniku družbe

Pr. Podlipcu, 5039 W. 25. Pl. Cicero, 111.

PROLETARIAN

Owned and published every Tuesday by

South Slavic Worimen’s Pubishing Gompany
Chicago, Illinois.

Subscription rates: United States and
Canada, $2.00 a year, $1.00 for half
year. Foreign eountries $2.60 a year,
$1.25 for half year.

Advertising rates on agrcement.

NASLOV  (ADDRESS);

“PROLETAREC” *

4008 W. 31. STREET, CHICAGO, ILLINOIS

Pravočasno na delo!

veda se bodo trudile, da preslepe
volilcc. Že danes moramo biti
pripravljeni na to, da bodo njih
agitatorji grmeli proti socialistom
in skušali prekositi socialiste v
besedah. Roakefellerja, Morga¬
na, Carnegieja to ne bo bolelo. Pri
zadnjih voitvah se je dal Roose¬
velt slikati po cestnih vogalih in
tramvajskih vozovih z velikan¬
skim kolom, tekst poleg slike je
pa razlagal, da je bil ta kol na¬
menjen trustom in velikim kapi¬
talistom. Pri nedavnem procesu
je pa prišlo na dan, da je spre¬
jemal Roosevelt sam prav tako
bogate doneske korporacij in ka¬
pitalistov za svoj bojevni fond
kakor voditelji drugih strank.
Kapitalisti pa niso tako neumni,
da bi dajali denar za protikapita-
listično politiko. Taktiko prepu¬
ste strankam in se daj 0  tudi pre¬
pričati, da je zabavljanje proti
njim včasi koristno; zato niso
nič užaljeni zaradi zabavljanja.
Toda dejanja ne smejo biti na¬
perjena proti njim, sicer se za¬
drgnejo mošnjički.

V hoj pojde torej zopet kapita¬
lizem proti delavstvu. Kdor je
imel oči odprte in je zasledoval

iLeta 1916. bodo nacionalne vo
litve v Zedinjenih državah. Na
videzno je to še jako daleč; saj
mine do tedaj še več kakor leto
dni. Za človeka, ki se zanima za
take volitve — in vsak delavec bi
se moral zanimati zanje — in za
človeka, ki noče hiti pri njih peto
kolo na vozu — in noben delavec
ne bi smel hoteti tega, je tako le
to vendar le k.ratek čas. Kajti
volitve niso reč, na katero je tre¬
ba enostavno čakati, temveč pri¬
pravljati se je treba zanje. In
kdor hoče to storiti, spozna, da
je treba v enem letu porabiti vsa¬
ko uro, če se hoče opraviti vse de¬
lo, da se doseže uspeh.

Danes ne more še nihče reči,
kakšne stranke bodo drugo leto
nastopale proti zavednemu delav¬
stvu. To je odvisno od različnih
faktorjev, največ pa od osebnih
rivalitet. če kdo izmed častila-
komnih ne dobi od svoje stranke
tisto kandidaturo, ki jo zahteva,
se lahko čez noč prepriča, da se
njegova načela ne vjemajo s
strankinimi, ali pa, da je stranka
zatajila svoj program, in tedaj
je njegova nujna naloga, da u-
stanovi novo stranko, ki potem
spozna, da je_ on največji mož v
Ameriki in ga zaradi tega kandi¬
dira.

Nove stranke lahko nastanejo
iz takih važnih razlogov par me¬
secev pred volitvami. Z njimi
pridejo tudi nova gesla, novi pro¬
grami in nove “ideje.”

Tudi nonpartisanstvo se lahko
do dobe volitev še razširi po kra¬
jih, ki ga doslej ne poznajo. A-
ko se pokaže, da imajo socialisti
upanje na zmago, se lahko polože
programi v miznico in največji
nasprotniki se združijo, da pre¬
prečijo zmago socializma.

Toda če ne vemo še, kako se
bodo imenovale stranke, ki bodo
nastopale proti zavednemu delav¬
stvu, vendar vemo, da bomo ime¬
li brez obzira na imena vse svoje
stare sovražnike proti sebi. Med
sabo lahko tekmujejo, kolikor
hočejo, lahko se zmerjajo in bla¬
tijo, lahko se vzajemno obrekuje¬
jo in ravsajo; če jim postane so¬
cialistična stranka nevarna, bodo
vsi složni proti njej in hipoma
pozabijo na svoje razlike in na
svoja nasprotja.

Tista doba, ko sta bili v Ameri¬
ki dve stranici in ni bilo razun
republičanstva in demokratizma
ničesar šteti, je že davno minila.
Zdaj imajo progresiste, prohibi-
cioniste, razne lokalne stranke;
lahko pridejo še Bryanovci in še
kaj druzega, tako da bo glasov¬
nica velika kakor rjuha za dvoj¬
no posteljo. Kljub temu je prav¬
zaprav šele zdaj resnično: V Ze¬
dinjenih državah imamo dve
stranki. Ena obsega kapitaliste
brez razlike političnih sekt, druga
pa socialistično delavstvo.

V aktivni politiki ne zadostuje¬
jo pisani programi za spoznavanje
in presojanje strank. Programi
so potrebni; ali če jih stranke ne
izvršujejo, so mrtve črke, ki po¬
menijo ravno toliko, kakor če jih
ne bi bilo. ‘V praksi so pa vse
stranke razun socialistične doka¬
zale, da služijo kapitalizmu, četu¬
di včasi na različne načine.

S temi strankami bomo imeli
opraviti tudi prihodnje leto. Se¬

delo vlade, kongresa, sodišč i. t.
d., se je -moral prepričati, da je
v politiki res le ena temeljna raz¬
lika; ali je kapitalistična ali pa
socialistična. In če bi imelo vse
delavstvo oči odprte, bi bilo delo
lahko, kajti proletariat bi moral
povsem sam spoznati, da je nje
gov prostor edino v socialistični
Stranki in da more le s svojo or¬
ganizirano močjo porušiti gospo
darslco tiranstvo sedanje dobe.

Žal, da med delavstvom še ni
ma večina odprtih oči. Za zma¬
go pa je potrebna večina. Torej
ne ostane nič druzega, kakor da
se zbira, neizogibna večina, to se
pravi, da se nezavedni izpremi
njajo v zavedne.

Volitve bodo prihodnje leto
Dober kos delavske bodočnosti bo
odvisen od njihovega rezultata.
(Sami sebe nočemo varati, pa si
zato tudi ne obetamo, da dobimo
nenadoma odločujočo večino tam
kjer imamo doslej enega edinega
poslanca. Ne vdajamo se sladki
nadi, da bo prihodnji predsednik
Zedinjenih držav socialist. Toda
tudi manjši uspehi imajo pomen
in vrednost.

V vsaki zbornici, v kateri sedi
par socialistov ali pa bodisi tudi
le eden, se kaže njegov vpliv
Razume se pa .samo ob sebi, da je
ta vpliv odvisen tudi od števila
Če ne bo v kongresu socialistične
večine, ne bo ameriško zakono
dajstvo nasploh socialistično. Ali
če bo v kongresu trideset, petde
set socialistov, se bo to poznalo
pri mnogih zakonih. Razmeroma
manjša zmaga leta 1916. je pri¬
prava za večjo zmago leta 1920

ISkrbeti moramo torej, da dose¬
žemo prihodnje leto naj večji u-
speh, ki je mogoč v obstoječih
razmerah. Pri tem se pa moramo
zavedati, da je rezultat v zadnji
vrsti odvisen od volilcev, ne pa od
našega prepričanja in od naših
želja. Iz tega sledi, da moramo
pridobiti čimveč volilcev za socia¬
lizem.

To voljo imajo pa tudi druge
stranke, in kadar pride čas ‘kam¬
panje/ ne bodo prezrle nobenega
sredstva, s katerim se more dose¬
či ta namen. Ako stopimo mi še¬
le tedaj na polje, bo prepozno.
Takrat bodo njihove mreže tako
spretno nastavljene, da se bo vje-
lo vanje na tisoče nesamostojnih,
neutrjenih volilcev.

Ako hočemo, da se to prepreči,
moramo skrbeti, da bodo delavski
volilci takrat .politiko že tako
razumeli, da jih ne bo mogla od¬
nesti prva sapa.

Zato je važno, da se prične z
delom nemudoma. Treba nam je
organizacije, treba nam je izob¬
razbe. To dvoje nam da zavedne
volilce.

Ustanavljajmo klube, kjer jih
ni. Povečavajmo in krepčajmo
jih, kjer so. Glejmo, da bo v njih
življenje, zanimanje za politiko,
diskusija. Razširjajmo delavsko
časopisje ; glejmo, da ne bodo de¬
lavci le naročeni, temveč da bo¬
do res eitali svoje liste. Debatiraj¬
mo v klubih o tem, kar je važnej¬
šega v časopisih. Skrbimo za se¬
stanke in shode. Agitirajmo po¬
vsod in z vsemi dostopnimi sred¬
stvi. Tako si ustvarimo o pra¬
vem času armado, ki bo znala s
svojo glavo soditi, kadar pridejo
kapitalistični agitatorji in bodo
hoteli z lepimi in lažnivimi fraza¬
mi preslepiti ljudstvo.

Za kajzerja v svobodni ameriški republiki.

Za buržvazijo naše dobe je nacionalistično
šovinistični val, ki ga je evropska vojna vrgla
preko oceana v Ameriko, zelo značilen. Tudi tu¬
kajšnji Nemci niso zaostali v patriotardarski
blaznosti, in če bi se razpisal kontest, kdo da
najbolj nori, je prav lahko mogoče^ da bi dobili
navdušeni kajzerjevci še prvo ceno. To se bo
nemara neverjetno zdelo onemu, kdor opazuje le,
kakšne kozolce preobrača šovinizem slovanske
barve, ampak ne bo nič pomagalo; najbrže bo
treba tudi na tem polju p-p-patrio-o-otičnim Nem¬
cem priznati prvenstvo.

Poučili -smo sc o istoriji, ki menda' povsem
potrjuje to mnenje.

V New Yorku se je ustanovila nekakšna ger¬
manska liga z imenom ‘German-American Friend-
sliip Club’, lci nas je že s tem posekala, da se je
postavila pod protektorat “cesarsko nemškega
veleposlanika, ekscelence grofa Johann Heinrich
von Bcrnstorfa”.

Tako se ne more pobahati ne Slovenska liga,
ne Jugoslovanski narodni odbor. Tajnik lige,
Trošt, je sicer “prijatelj” srbskega poslanika
Pupina, ali to še ni nikakršen protektorat, in
slab trošt vpričo ekscelence, ki protežira nemški
Friendship Club. Pomislite ■— ekscelenca! Niti
naš predsednik Wilson ni ekscelenca.

Omenjeni Friendship Club razpošilja sedaj
po širni Ameriki vsakovrstne oklice in cirkularje,
ki jih imenuje “historične dokumente”. To si¬
cer niso. Ali zanimivi in značilni so pač zelo. Na¬
men je fchtarija v kolosalnem slogu, katero razla¬
ga glavna okrožnica s sledečimi donečimi bese¬
dami :

Ihr Miinner, Frauen, Kinder
deutscher Art!

Noch einmal rafft euch auf
zu machtiger Tat!

Eine deutšehe Fahne aus Amerika!

Eine Million Mark

Fiir das deutsche Volk und seinen
Kaiser!

Na drugi strani je namen še nekoliko na¬
tančneje označen v debelem tisku:

ZWECK UND BEDEUTUNG DER FAHNE:

E in Zeichen dankbarer Anhanglichkeit an
das alte Vaterland und der Huldigung seines
ITelden Kaisers soli diese Fahne sein.

Eine Million Mark!

To se pravi: ■

German American Friendship Club hoče iz
ameriških Nemcev izprešati miljon, ki naj se
pošlje v Nemčijo v znamenje vdanosti do stare
domovine in kot poklon pred junaškim kajzerjem.
Fehtarijo pa naj pokrije ogromna zastava. Ta bo
namreč razdeljena v stotisoč kvadratov, od kate¬
rih velja vsak $2.50. Zadej pa bodo všiti mono-
grami darovalcev. Za posameznike in društva,
ki dajo več, so še posebne komedije; tako n. pr
za 100 dol. lahko kupi žebelj.

Z zastavo vred hočejo poslati “v roke njego¬
vega veličanstva nemškega kajzerja in njenega
veličanstva nemške kajzerice” posebno knjigo,
ki bo obsegala imena darovalcev, njih stanovanje
in rojstno deželo, ter zgodovino orjaške zastave.

Kdor da najmanje dva dolarja in pol, doživi
torej nezaslišano, nadnebeško čast in srečo, da bo
njegovo ime v knjigi, ki pride najveličanstvenej-
šemu veličanstvu po božji milosti v posvečene ta¬
ce. Kdo ne bi daroval dva dolarja in pol za ta¬
ko blaženost?

Ha ji ,hajl, hajl!

Med okrožnicami, ki se razpošiljajo za to
feh-t — pardon! — za to nacionalno zbirko pod
protektoratom njegove grofovske ekscelence, je
pa tudi pesem, katero je “zložil” — malo da se
nismo spozabili in rekli “sklamfal” < — Robert
Hamerling. Prekrasna pesem, ki mora ganiti
vsakega Nemca, ki pa mora segati tudi vsem pra¬
vim Avstrijancem do srca!

Takole se glasi:

Meine hellen -Scheraugen tauch’ ich ein in
evvigen Lichte

Und vor meine Seele treten zukunftstrunke-
ne Gesichte.

Dureh das tuchverhiillte Dunkel tatenschvvan-
gerer, ferner Zeiten

Seh ich eine hohe Gottin nab und immer
niiher schreiten.

Du, o Zwanzigstes naeh Christi, vvaffenklir-
rend und bevvundert,

Wird die Nachvvelt dieb einst nennen “Das
Germanische Jahrbundert. ”

Deutsches Molk, die vveite Erde wird;vor dir
in Stau-b erzittern,

Denn Gericht vvirst du bald halten mit den
Fcinden in Gevvittern.

Englands unberiihrten Boden wird Dein star-
ker Fuss zerstampfen,

Ueberall wird hoch zum Himmel auf das
Blut der Feinde dampfen.

Und den tonernen Giganten Russland stiir-
zest Du zerbosten,

In der Ostsee reichen Landen wird der deut¬
sche Adler horsten,

Oesterreich, Du todgeglaubtes ,eh’ die zvvan-
zig Jahr vergehen,

Wirst Du stolz und jugendkriiftig vor den
vielen Volkern stehen.

Unl sie vverden dicb erzitternd, beugend sich
vor Deinem Ruhm.

Herrscherin des Ostens nennen, zvveites deut¬
sches Kaiserthum!

Mit der neuen Polenkrone vvird sich stolz
ein Habsburg kranzen,

Unter ihm in junger Freiheit vvird noch die
Ukraine gliinzen.

O, geliebtes Volk, ich hore stimmen schon
die Zimbeln, Geigen,

Und die Pauken und Drommetcn zu den
grossen Siegesreigen.

Freue Dich der Ileldenzeiten, das Gescbick
ist Dir verbiindet, 1

Fiirchte nielits von Deinen Fcinden, NVahr-
beit hab’ ich Dir verkiindet.

Pesem je prepreprevelieanstvena, da bi se jo
upali prevesti. Robert Hamerling pravi, da je
žrec. da potaplja svoje oči v večno luč, in da sto¬
pajo pred njegovo dušo slike, ki so pojave bo¬
dočnosti. Bogovi so mu dali res čudovite sposob¬
nosti, kajti on “vidi skozi temo, ki je še s suk-
nom zagrnjena, visoko boginjo, prihajajočo bliže
in bliže.” Kdo je ta boginja in kakšne opravke
ima, nismo mogli razumeti; zdi se, da jo je pes¬
nik sam izgubil izpred oči, kajti naenkrat govori
o “dvajsetem po Kristusu, ki žvenkeče od orožja
in je občudovano (pesnik pravi res: Občudova¬
no). To stoletje bo potomstvo imenovalo “Ger¬
mansko stoletje.” Pred nemškim narodom bo šir¬
na zemlja v prahu vztrepetala, ker bo sodil v vi¬
harjih. Angleška nedotaknjena tla bo njegova
močna noga poteptala. Povsod se bo visoko proti
nebu kadila kri sovražnikov. Ilovnati velikan
Rusija bo počil, in Nemčija ga bo porušila (če bo
počen, ne bo to težka reč). V bogatih baltičnih
deželah bo gnezdil nemški orel. Avstrija bo po¬
nosno stala pred narodi, ki bodo vztrepetali in se
poklonili njeni slavi .ter jo imenovali vladarico
vzhoda, drugo nemško cesarstvo. Z novo poljsko
krono se bo ponosno ovenčal Habsburžan, in še
Ukrajna se bo svetila pod njim. . . Pesnik za¬
gotavlja Nemcem, da sliši cimbale, gosli, pavke
in trompete, ter zatrjujejo, da prerokuje resnico.

Blagor pesniku!

ODGOVOR ZA AVSTRIJO.

-

Če je še kaj pravice na svetu in še kaj pa¬
triotizma med našimi ljudmi, bi moral sedaj, izza
take prelepe pesmi, tudi vsak Avstrijanec poseči
v žep, najmanje po dva dolarja in pol, ali pa še
bolje po stotak za žebelj. Kajti eden Habsburža
nov se bo “okrancal” z novo poljsko krono, in
še Ukrajno bodo vladali Habsburžani, Kakšna
sreča za Poljake! Kakšna sreča za Maloruse! In
Avstrija se bo imenovala “drugo nemško ce¬
sarstvo”.

To nas sicer malo srbi. Drugo . . . to je že
skoraj malo ponižanja. Ampak — pozabimo to in
zahvalimo Boga, da nam priznava Robert Hamer¬
ling sploh to veliko srečo, da bomo člani “druge¬
ga nemškega cesarstva”. To mora biti vredno
sto dolarjev.

Ljudje božji, odprite mošnjičke...

Politično igra Avstrija. odkar
je izbruhnila vojna v Evropi,
nrav klavrno, usmiljenja vredno
vlogo. Kakor je Nemčija vzela
vodstvo njenih armad v svoje ro-
ke, tako je postala Avstrija tudi
politično pritiklina Nemčije. )
Budimpešti se za Dunaj sploh ni,
več ne zmenijo, ampak če Tiszo
kaj srbi, se pelje k nemškemu
kajzerju. Ko je žugala vojnai
Italijo, je vodil akcijo v Rima
nemški knez Biilovv. V balkanskih
državah dela nemška dipomaeija,
kljub temu, da je v slučaju kot-
flikta z Rumunijo ali pa z Boi
garsko Avstrija prva prizadeta.

Da pa ne bi izgledalo, kakor dj
je Avstrija res popolnoma izgini-
la s sveta, so ji v Berlinu milosti-
vo dovolili, da sme dati malo zna.
nje življenja •— Ameriki. Dunaj-
sko zunanje ministrstvo je posla.

10 Zedinjenim državam noto,
katero zahteva, da naj stric Sam
svojim kapitalistom prepove pro.
dajati orožje in munieijo zavet
nikom, češ da so take kupčije
nasprotju z ameriško nevtralno?
jo ...

Nemški državni tajnik von Ja
gow ni mogel poslati takega pn>
testa v NVashington, ker je Nem¬
čija že enkrat izjavila, da je ta-
ka kupčija popolnoma legalna.
Ker ne morejo v Berlinu sami saj
be biti po zobeh, so dobili dunaj
ski -diplomatje dovoljenje, da «
nekoliko blamirajo

Blamaža je bila namreč neizo
gibna. Kajti po mednarodnen
pravu ni taka kupčija nikjer pre¬
povedana, in kar po zakona n
prepovedano, to je po zakonu do
voljeno. Za sedanje države p
velja to, kar predpisujejo rad
narodne pop-odbe, ne pa kar za¬
hteva človečnost.

Že Bryan je svojčas oficiel«
izjavil, da ni nobenega zakona, k
bi prepovedal prodajo orožja i:
municije, in če še niso na Dana
ju tako izgubili glave, da niti vd
ne čitajo, kar mora diplomaciji
citati, bi bili lahko vedeli, da ji
ameriška vlada odgovorila na i
deje avstrijske note, preden ji
bila ta nota sploh sestavljena
Ampak zdi se, da so morali ime
ti nekakšne razloge, da so posjj t

11 svojo noto v NVashington.
Pravijo, da Lansing izprvi

sploh ni vedel, kaj nai počne i


.F 1

1 1'

tik


o«

»a

jf  »
m 0

, s ei e

lifjP" 1

X'

r.nrefl'

Uti'

V ka

pa 1?
flist, 1
|azi t0
: »H 1

Ji !

ton:

likov
jjvenui
mo'  sai

je s®«'
stvari,
[va sanu
jetarec ’ ’
ji svoje
rt za i
s®o ji s
li drug
fundai
dozorela
smo
do stvar
ustanovi

c

1 C 1 J 0 .
jodružni
orovanje
j odbor
o nstan
” s pc
iraškim
li se ste
11 bi se
tijami r
ler skup
Itpalo, n
proti s
prosto
irevidel
n sorod
in odk
ijimi, a
bi se p

[tistim papirjem in je vprašenj|Ln a ] c

Ji

Ali kaj nam prihaja na misel?

Amerika — zdi se nam, kakor da je to repu¬
blika. Če se ne motimo, prisega ameriški držav¬
ljan, preden dobi “papir”, da odpoveduje vso
zvestobo vladarju svoje stare domovine. In ne¬
kaj nam gre po glavi, kakor da je Amerika že
pred davnim časom odpravila aristolcratične na¬
slove.

Ue imamo prav, tedaj ne razume naša ubo¬
ga buča, kako se to strinja, da naj pošiljajo ame¬
riški državljani poleg miljona še poklon in izraz
vdanosti nemškemu kajzerju in njegovi ženi -
pardon — njenemu veličanstvu kajzerici. In ču¬
den se nam zdi grofovsko-ekscelencovski protek¬
torat. In čudna se nam zdi habsburška slava. In
čudna se nam zdi sploh vsa ta komedija german¬
skega stoletja in germanskega šovinizma in tep¬
tanja angleških tal in sodbe v viharjih . . . tako
čudno, kakor Hamerlingove oči. ki gledajo skozi
temo in zastor.

Tak je šovinizem. Smešen, oduren, bestialen.

Kdor ni Nemec, bo soglašal z obsodbo tega
šovinizma.

Toda tak je vsak šovinizem, le da vidijo
ljudje navadno tujo karikaturo, za svojo so pa
slepi.

Šovinizem je zanikanje kulture, reakcija in
barbarstvo, pa naj bo germanski ,romanski ali
slovanski.

Spoznajmo to, in varujmo se šovinizma. Lju¬
bezen do svojega naroda ga ne potrebuje, člo¬
veštvo ga ne prenese. Preko šovinizma, zavrže¬
nega in poteptanega, drži pot v kulturo.

Volne ne delajo pastirji, temveč jo strižejo
z ovac.

Voda se ne more obrniti v hrib, čas pa ne v
preteklost.

Dokler obstoja gospodarska sužnost, ni mo¬
goča kulturna svoboda.

V Ameriki je “moralni ept” tako razvit, da
je nagota še tedaj shoking, če se kaže le v sliki
ali pa v kipu. Zato je tukaj tudi tako težko vi¬
deti golo resnico.

Bogati Američani so letos prihranili sto mi-
ljonov dolarjev, ki jih sicer zapravijo v tujini.
Kaj naj si prihrani ameriško ljudstvo?

če je treba kaj odgovoriti na «■
strijsko drezanje. Naposled
pa vendar odgovoril in sedaj ij
to odgovor tudi objavlja po časa
pisju.

Tak je, kakor ga je bilo prič*
kovati. Lansing pravi Avstriji
da ji ne more ustreči. Banu
prepoved izvoza, pravi držav*
tajnik, bi kršila nevtralnost, kij
ti z njo bi prišle Zedinjene drž*
ve eni bojujoči stranki na pomol
Lansing citira razne mednarodne
določbe, potem pa navaja slučaje,
v katerih so evropske država
med njimi tudi Avstrija in Nem-
čija, ravno tako ravnali, kak#
sedaj ravnajo Zedinjene države,
to se pravi, brez ovire so dovo-j
ljevale prodajo vojnega mate«
jala državam, ki so bile zapleten«
v vojno.

Bilo je res tako. V času hup
ske vojne so bile v Avstriji sim¬
patije na burski strani. Oficien
no je bila Avstrija nevtralni-!
Toda avstrijski in ogrski kapit*
listi so  prodajali “prokletim’
Angležem vojni materijal, orožje
konje i. t. d., ne da bi jih b3*j
kaj spekla vest in ne da bi bil«
vlada količkaj protestirala.

Enako je bilo ob času tripolh
tanske vojne. Tudi takrat so bi¬
le simpatije prebivalstva pro»
Italiji, ali kapitalisti in agraro
so delali z Italijo imenitne kup¬
čije, in vlada jih ni niti najmanje
ovirala.

Avstrija res nima niti ene toc
ke, na katero bi mogla opira®
svoj protest, razun te, da ji ško¬
duje, kar koristi zaveznikom. F
pa ni v mednarodni politiki ro¬
ben argument, in če so pričakova¬
li na Dunaju drugačen odgovor,
kot so ga dobili, tedaj bi mogk
biti to le znamenje, da so postal'
že zelo otročji.

Uje dr
To

»pa je,
je vršilo
Nto zb

Nobeno gorje se ne more odstraniti, če se ne
izpulijo njegove korenine. Ohraniti kapitalizem,
pa odpraviti izkoriščanje, je nemogoča naloga.

Resnica je vendar, da bi bile proti volji de¬
lavstva vojne nemogoče. Ali delavstvo bi moralo
imeti enotno voljo. To je cilj, za katerega je
treba delati.

Zvezna veleporota je poslal*
predsedniku NVilsonu pismo. T
katerem toži, da se izvaža iz
Yorka pokvarjeno meso s štamP 1-
lijo uradnega nadzorstva. Ameb-
ški kapitalisti si mislijo: Če šk«;
dujejo Nemcem naši šrapneli, n*J
pa škoduje Angležem naše me- 50

C Priha
■ v esti,


k ‘‘ da
P

p, Ge r.i
bi' šestj

•if 115

^ bi
t  Vi

'eri]

K

l tv re

Vi

vij 1  V

(i>e!

\S,

"M,

v"

V^e i

•Wk-

'-V'

Jc e

M

i 5*

V*



PROLETAREC

A '’st f

■smili

smo bili proJkletl?

le }j f  «

■*V

• ru >a<l k
ala  Av s ,; v r

"S

Dsuj- l ){, ,

am Pait JH
e  k

e j ae ite

'So s

v bi«.

° 5 0l >2
10  dati JI

Ameriki

s

floto

., vV orški “Glas Naroda” ob-

r -  |tev. 187 sledeči članek:
v naslovom ‘ ‘ Sine ira et stu-
R e  priobčil “Proletarec” v
. ij2. številki članek, v kate-
* t. a yi uredništvo s člankom,
'im v 172. številki “Glas
Tu"  in tikajočim se “ Slo¬
je Lige.”

n^ovor omenjamo v prvi vr-
2 . nas je nad vse prijetno dir-
vsakem oziru dostojni ton,
m  se je poslužil “Proleta-
,b tej priliki.

„ a  preidemo na stvar samo,
anio predvsem, da se ne mo-
identificirati s sklepi, stor-
; ua kakem zborovanju.
;em pa izjavljamo, da ni-
jot list, ki zastopa gotovo
[ju izrazito naziranje, nikdar
jali ali uredniškim potom
avali sklepov, storjenih na
j oni konferenci. Treba je
reč razlikovati med dopisi,
|i izvenuredniških oseb ter
ILjštvom samim. Marsikaj, če-
u  ne odobrava, se lahko pri-
S|rez nadaljnega komentarja,
h  je smer lista razvidna iz
f h stvari, priobčenih potom
jništva samega.

proletarec’’ pravi, da smo iz-
lenili svoje naziranje, da smo
sprva za čikaško resolucijo,
»asmo ji sedaj obrnili hrbet
abrali druge strune,
j je fundamentalno napačno,
je dozorela ideja o “  Sloven¬
im, ” smo imeli v mislih le

v

šiško stvar. Slo se je za to,
ustanovi slovensko bojno
izacijo. Sklenilo se je usta¬
li podružnice, sklicati skup-
iborovanje ter oživotvoriti
sini odbor.

:ako ustanovljeno “Sloven¬
ijo,” s politično organizira-
siovenskim življem v Ameri-
saj bi se stopilo na plan. Sto-
ij bi se v zvezo  s sličnimi
zacijami jugoslovanskih na-
ter skupno, a vendar pro-
sklepalo. na kak način pri-
te, predal boj proti sedanjemu stanju.

Ii sestarljajforej prosto in neodvisno, če
so morali a * izprevidelo, da imajo prija-
'. da sopij jgj in sorodni narodi z nami
ene in odkritosrčne namene,
iz njimi, a nikakor ne za nji-
Ce bi se pa po resnem pre-
•ku dognalo, da je boljša bo-
icst kje drugje, bi krenili v
smer. To je odkrito, to je

strstvo
"žavaio
11  na J strj,
)ra  P re Pov e
municijo a

„ take  kup;.;,
ško nevthL

tajnik v 0l ,
lati takeg, J

m. ker je j
a vila, da j,
noma w
Berlinu saj]
so dobili ds'
rvoljenje, ^
o.

i namreč j,j
mednarodj
'čija nikjer|
po

' po zakon J (•
mje države j P
dpisujejo u
ne pa kar

'ojeas ofieiei
lega zakona,j
dajo orožja) |
niso im to
ive, da nit: a
ra diplomi^ P

0 vedeli

1 govorila

sliingtoa
msing 2
j naj poa
je vpra
govoriti ml
Naposled
■il in sedjj
javlja po il

je bilo pt
n-avi AvsP
streči. 8i^
pravi drž
vtralnost,
edinjened
nki na poa
e mednan!
mvaja sluefl
opske drž
itrija in >'<
vnali, $
njene drž) 1
vire so do 1
jnega nutfl
bile zapil

V času W
Avstriji »j
-ani. ^
a nevtraj
i grški «

“prokleb

erijal, o'

a bi j* J
ie da b>
stirala-
Času

pišio pa je drugače. V Chica-
le je vršilo ob istem času ‘Ju-
bvansko zborovanje,’ sklica-
od "Jugoslovanskega komite-
v Londonu.

tvorilo se je kot se govori ob
i prilikah in čim bolj teatra-
čim bolj bombastičen in čim
ij vrjeten in prepričevalen je
govor, s tem večjim aplavzom
?a je sprejelo. Sprejelo se je
resolucije, katere se je na¬
to naravnost diktiralo,
resolucije, ki so zadostno
o niso napravile pričakova-
a učinka. Preveč neodkrito¬
sti je v njih. “Jugoslavija”
mgega kot “Velika Srbija,”
s da se tega noče odkrito pri-

Proti temu pa smo stali vedno
kot en mož. Mislili smo, da ni ho¬
diti z dežja pod kap. To nazira¬
nje in to prepričanje pa sloni na
ten, da smo narod zase, ne pa
dialektična skupina enega ple¬
mena.

To bi morda kdo smatral za o-
mejenost, a ni. Dva naroda se
najboljše razumeta med seboj, če
imata čiste račune, če priznavata
drug drugega kot narod, ki je u-
pravičen do lastnega življenja.

To je prvi pogoj za uspešno
skupno življenje, kajti navduše¬
nje, porojeno v trenutku in nasla¬
njajoče se na vezi sorodstva, se
kaj hitro ohladi in še prav poseb¬
no potem, ko se prične faktično
življenje, s svojimi vsakdanjimi
malenkostmi, svojo neprestano
delujočo ant agonij o sil. če potem
ni čistili računov, se hipoma raz-
prše vse sanje in prijateljstvo se
izpremeni v sovraštvo, ki utegne
postati hujše kot je med čisto tu¬
jimi narodi.

Vpričo vsega tega je jasno, da
je predvsem treba povdarjati
slovensko stvar, ne iz ozkosrčno¬
sti, temveč iz razlogov, katere
smo skicirali zgoraj.

V politiki, v življenju narodov
je optimizem huda kuga. Boljše,
pripraviti se na slabo kot na
dobro.

■Vse to velja le za slučaj, da se
povdarja slovensko stališče. Ka¬
kor hitro pa se zapusti to stališče,
potem je druga stvar in nadalju¬
je s hlapčevstvom z edino izjemo,
da se menja gospodarja.

Naš program je in je bil: Poli¬
tična neodvisnost slovenskega na¬
roda, v zvezi s tem ali drugim,
najrajše seveda v zvezi s slovan¬
skimi brati na jugu.

* -k -k

Glas Naroda pravi torej, da ni
izpremenil svojega stališča. Pri¬
znati moramo, da nas je ta trdi¬
tev ponekod presenetila. Kajti še
sedaj se nam zdi, da piše zadnje
čase “fundamentalno” drugače,
nego je pisal nekaj časa pred in
nekaj časa po chicaških zborih.
Zurnalistiene navade so nam tudi
nekoliko znane, in če ne bi bil i-
mel “Gl. N.” nikdar na uvodnem
mestu člankov, kakršne je imel,
je vendar dovoljeno izvajati skle¬
pe, če objavlja list zaporedoma
dopise v gotovem zmislu, ne da bi
se uredništvo le z eno besedo re¬
zerviralo. In “Gl. N.” se bo men¬
da še spominjal na nekatere do¬
pise, ki so bili pravzaprav članki
in ki jih je dal urednik tiskati na
izbranem mestu in s širokim stav¬
kom, kar pač označuje važnost, ki
jo je uredništvo samo dajalo ta¬
kim spisom.

Toda ne glede na to: Zakaj pa
smo bili vendar prokleti in ozna¬
čevani za izdajalce, ko smo pisali
— seveda, takrat še sami — biv-
stveno tako, kakor piše sedaj Glas
Naroda? In zakaj je potreboval
Glas Naroda toliko časa, preden
je spoznal, da “je prišlo druga¬
če,” ko smo mi to že takrat kon-
statirali, ko je “prišlo?”

Da, zborovanje v hotelu La Sal-
le je bilo teatralno aranžirano,
kot bluff izvedeno, in s peskom v
očeh zaključeno. Resolucije so

se naravnost diktirale ; in to je
pravzaprav še preblag izraz, kajti
lasallska resolucija je bila zboro¬
valcem vsiljena, ne da bi jo bili
natančno poznali. Debata o re¬
soluciji je bila preprečena, in ko
so zborovalci glasovali, jih večina
ni vedela, za kaj da glasujejo.
Mirne duše se lahko pravi, da je
bil dober del zborovalcev enostav¬
no prevarjen. Zato so tudi Po¬
točnjaki in Grškoviči vedeli, za¬
kaj niso dovolili znanim sociali¬
stom vstopa.

Glas Naroda ve sedaj, da je v
resolucijah preveč neodkritosrč-
nosti” in da ni “Jugoslavija” nič
druzega kakor “Velika Srbija,”
le da se noče to odkrito priznati.

Kaj nismo povedali vsega tega
že pred meseci? In nismo li bili
prav zaradi tega izobeevani iz na¬
roda?

Ob tistem času je bil pač polo¬
žaj na bojišču še drugačen kakor
danes. Rusi so stali v Karpatih,
in če bi bila Anglija toliko delala,
kolikor je govorila, bi bila odprla
Dardanelle, pripeljala municije v
Rusijo, pa bi bili danes Rusi ne¬
mara na Donavi, namesto da so
se umaknili čez Vislo in se umak¬
nejo ; še kdove kam.

Ali tudi takrat nismo bili ne
preroki ne jasnovidci in nismo
vedeli, kakšen uspeh bodo imele
operacije ene ali druge stranke;
le to smo vedeli, da se v taki vojni
lahko marsikaj obrne in da je že
zaradi tega zločin, če se samozva¬
ni ljudje v imenu narodov igrajo
hazard z usodo narodov. Vedeli
smo, da je nam v Ameriki lahko
govoriti in peti v najvišjih tonih,
ampak da so naši rojaki doma v
nevarnosti, da se nad njimi ma¬
ščuje naša velika beseda. Zato
smo oponirali bombastičnim fra¬
zam, ki so mogle posameznemu
deklamatorju pribaviti teatralno
slavo, narodu pa neizmerno ško¬
do.

Sedaj se je na bojišču res obr¬
nilo. zmaga zaveznikov je postala
zelo dvomljiva, reorganizacija
ruske armade je malo verjetna, in
prav lahko se zgodi, da bodo mo¬
rali Slovenci in Hrvatje tudi na¬
dalje živeti v. oni državni zvezi
kakor doslej.

To ni za nas nikakršen ideal.
Ali danes kakor pred meseci ne
moremo ničesar storiti, da bi to
izpremenili. Če bi šli vsi za orož¬
je sposobni Slovenci iz Amerike
na vojno pa se priključili tej ali
oni stranki, bi bilo to vpričo da¬
našnjih mil jonskih armad kakor
kaplja v morje. Sveti duh nam
pa tudi ne vdahne kakšnega ču¬
dežnega sredstva, s katerim bi
mogli odločilno vplivati na rezul¬
tat vojne.

Tako je danes, tako je bilo tudi
takrat, ko se je zborovalo. Ta¬
krat smo bili sami, ki smo tako
govorili; danes vplivajo izpre-
membe na bojišču tudi na druge.

A če je bila prej napaka, da
se je igralo izključno s karto
Psevdo-Jugoslavije, bi bila danes
napaka, če bi se igralo izključno
s karto Avstrije. Kajti tudi da¬
nes ni nikogar med nami, ki bi
mogel prerokovati, kako se konča
vojna. Tudi danes so še mogoče

najraznovrstnejše kombinacije. In
tudi danes še ni izključeno, da se
izcimi iz vojne nekaj, česar si ne
želi ne ena vlada. O svojih do¬
mačih razmerah poučeni Rusi n.
pr. pričakujejo, da pospeši poraz
ruskih armad revolucijo niškega
naroda. Nemogoče ni. Nemogo¬
če pa^tudi ni, da pojde tedaj kaj-
zer pomagat carju, zakaj ruski
absolutizem je kljub vsemu naj¬
boljša opora pruskega despotiz¬
ma. In kaj se utegne tedaj zgo¬
diti, tega ne preračuna nihče.

Malokdaj je bilo tako težko gle¬
dati v bodočnost kakor sedaj. In
nič druzega ne morejo Jugoslova¬
ni v Ameriki storiti, kakor zasle¬
dovati dogodke hi paziti, če pride
v razvoju trenotek, ko bodo mogli
izreči besedo, ki bi kaj zalegla.
Prepričani pa smo danes kakor
pred meseci, da bo naša beseda
sploh le tedaj kaj veljala, če naj¬
de izdatno podporo, katere ne i-
ščemo pri nobenem carju, cesar¬
ju ali kralju, ampak pri zavednem
delavskem ljudstvu, ki misli o
svobodi drugače kakor tirani.

Ako bi imeli vpliv pri ureditvi
razmer v bodoči Evropi, bi se na¬
ša zahteva imenovala Jugoslovan¬
ska republika. Ali razume se sa¬
mo ob sebi, da bi pri politični
tvorbi, katero pomagamo zgradi¬
ti, zahtevali tudi garancije za
ljudske pravice.

Zahtevali smo pojasnila o na¬
meravani Jugoslaviji; namesto
odgovora smo dobivali psovke. V
Avstriji si je delavsko ljudstvo b
krutimi boji priborilo splošno vo¬
lilno pravico; naj li nam bo vse¬
eno. kako bo s političnimi pravi¬
cami v novi državi? Naj li žrtvu¬
jemo vse industrialne pridobitve,
vse socialne priboritve le zato, da
bo krona Petra Karagjorgjeviča
ali pa njegovega napol bebastega
sina nekoliko svetlejša?

Sedaj nravi tudi Glas Naroda,
da je lasallska resolucija neodkri-
tosrčna. Kaj ni bilo že takrat vi¬
deti, kam pes taco moli, ko je bila
črna Gora izpuščena iz Jugosla¬
vije? Ni li bil to dokaz, da


gpS Es==S

Na želodcu bolni —■

S

Gotovo, da že dolgo iščete olajšbe.
prevarati. Ne poskušajte. Rabite

Ne dajte se

A

Severa’*

Balsam

of Life

(Severov Življenski Balzam) ter bote kmalu opazili njegove krepilne in
tonične kakavosti. Posebno se priporoča pri zdravljenju nepreba-
ve, težke prebave, zapeke, ponavljajoče mrzlice in otrplih jeter.
Okrevanci, stari in slabotni ljudje bodo tudi našli njegovo rabo
zelo koristno. Gena 1 S centov.

Kožno zdravje je odvisno večinoma od mila,
katerega rabite. Mi vam priporočamo

SEVERA’S
Medicated Skin Soap

(Severovo Zdravilno Milo)

i vsakdanjo rabo za kopelj, toaleto, britev in
izmivanje las. Cena 25 centov.

Čitajte, kaj nam je pred krat¬
kim pisala ga. Mart. Pagač, iz
Moquah, \Vis.: “Zahvaljujem
se Vam za Severov Življenski
Balzam. Trpela sem na želod¬
cu, ter sem bila zelo slabotna
ter nisem imela nobeno slasti.
Porabila som eno steklenico
Severovega Življenskega Bal¬
zama ter so vse to neprilike
izginile. Prosim objavite moje
pismo v Časopisih v korist vsih
tistih, ki enako trpijo.”

Vsi lekarnarji prodajajo Severovo Pripravke. Zahtevajte Severove. Ako jih ne
morete dobiti v vaši okoliščini, naročite jih od nas.

W. F. SEVERA GO., Cedar Rapids, Iowa
aagssaaaasssaasa

22

POVSEM SIGURNO

SE POŠILJA DENAR V STARI KRAJ POTOM NAŠE BANKE,
KER SE NIKEDAR NE PRIPETI, DA BI DENAR NE BIL IZPLA¬
ČAN ALI POVRNJEN, TEMVEČ SE VEDNO V REDU IN PRAVI
ČAS PLAČA V PRISTOJNE ROKE.

Cene

v katerih so zaračunani že vsi stroški so sledeče:

Glavnica in prebitek $600.000.00 — Hranilne uloge $4,614,984.66

KASPAR STATE BANK

1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILLINOIS.

Ako nam pišite, pišite slovensko. — Ako pridete osebno, govorite slovensko.

AMERIKA IN VOJNA.

za interese dinastij, ne pa za in¬
terese jugoslovanskih narodov?

Mi verujemo v jugoslovansko
edinstvo. Verujemo, da bo narod
živel, pa naj se obrne vojna sre¬
ča, ta velika vlačuga, naposled
kamor se hoče. Verujemo, da je
naša naloga čuvati narodovo živ¬
ljenje, na naj bodo državne kon¬
figuracije po vojni kakršnekoli.
In če ne doseže narod svojih ci¬
ljev v sedanjosti, se mora pripra¬
viti, da jih doseže v bodočnosti.
To je druga naloga. Ampak naro¬
du vcepljati malodušnost ter urhi
et orbi proklamirati, da je izgub¬
ljen, če ne dobi Karagjorgjevič
kraljevske oblasti nad njim, je
zločin.

Ko smo protestirali proti temu
zločinu, so nas preklinjali. Da¬
nes protestirajo sami.

Mi jih pa vendar ne razumemo.
Slovensko ligo imajo. Glasilo
njenega predsednika in lige sa¬
me piše eno, njen tajnik deklami¬
ra drugo. Sakser vleče na desno,
Trošt na levo. Poveljniki lige se
sami ne razumejo. Kako naj jih
razumemo mi ?

Ameriški kapitalisti morajo
biti navdušeni za vojno. Duša ka¬
pitalizma se imenuje profit, in
profita pri nekaterih v vojni po-
£ re ‘,trebnih re čeh še nikdar ni bilo

toliko, kolikor ga je ,odkar so
evropski kronani morilci pognali
svoje narode v klavnico. Izvoz
takih produktov iz Zedinjenih
držav je tako narastel, da je zna¬
šal v vojnem letu 598,141.974 do¬
larjev, medtem ko je dosegel leta
1913—14 za enake predmete le
80,398.921 dolarjev. Razlika je
pravzaprav še večja, ker obsega
statistika vojnega leta le enajst
mesecev.

Prirastek je zlasti velik pri ko¬
njih in mulah, pri ovsu in koruzi.
Sama Francija je nakupila konj
za. 32,219.065 dol., ovsa in koruze
za krmo pa za 33,876.895. Leto
prej se ni prodal v Francijo niti
en konj. Anglija je nakupila konj
in mul za 29,595.381 dol., ovsa in
koruze pa. za 17,431.284 dol., med¬
tem ko je izdala leto prej v Ame¬
riki komaj par tisočakov za te
namene.

Strelno orožje
Med, svinec, cink
Volneno blago . .

Katun.

Bodičasta žica . .

29,140.947
37,455.870
13,644.008
3,505.612
3,215.091

Skupaj.598,141.974

Sam Bog je naklonil to voj¬
no oboroževalnemu kapitalu! Še
par let klanja, pa se bodo koncen¬
trirale miljarde, da ne bo več mo¬
goče šteti obresti.

VOJNA JE BIZNIS!

Zarota zoper Zedinjene države?

tflP
takrat

alstva P
iti i® %
uenitnf ,
liti

m

niti e» e .
gla°f-

■p,  U« 1

polit' 1 ?,
;0 P'
jeD
laj bi ^
da s °

li^j

o& n ’j

f

Z juga prihajajo v AVashing-
1  lake vesti, da se ježe človeku
ina glavi, da ga obliva kurja
It, sploh da dobiva vse simpto-
'flevarne groze. Nič več in
rjianpse ne pripravlja, kakor
Bpitev šestih ameriških držav
linije in ustanovitev nove dr-
fe, ki ne bi imela osti le proti
[•tali Ameriki, ampak proti be-
fezcem sploh.

General Frederick Funston je
Wal v AVashington, D. C., poro-
*>• da se je razkrila zarota pod
'hnom San Diego.” Njeni a-
ktorji zapeljujejo Mehikance,
fek Američan moškega spola,
16 let, živeč v državi Te-
ob reki Rio Grande, v New
talca, Colorado, Arizona in Ca-
•btnia ima biti ubit.

izvršitvi tega novega Hero-
tacrega načrta se osvoje ome-
V-': države in.se iz njih osnuje

je * »t -

flisifLi ’ republika za Mehikance, za

“ :  V ikiT,.. TT-, ■ T


ji)-j, ^ce, Kitajce jn Japonce.

’S0 s '•  kora k za  dosego cilja
y,'.-  A bi bila osvojitev doline ob re-
io Gran

lebike. Zadnje dve leti so

,.; n ’ L D) j' 1 ’ 1 ' 0  Grande, ki je bila nekoč

i ^

baje begunci iz Mehike in v Te-
xasu živeči Mehikanci širili na¬
čela tega načrta. V raznih na¬
selbinah, kjer žive Mehikanci, so
se ustanavljale lože in organizaci¬
je te zarote.

Vesti, ki jih je dobil general
Funston, trdijo, da se ne vrnejo
normalne razmere in da ne bo u-
por potlačen, dokler ne pride to¬
liko vojaštva, da bo zadostna
straža v vsaki naselbini ob reki
Rio Grande.

General Funston misli., da je
ta grozeča revolucija neodvisna
od Carranze, Ville ali katerega¬
koli pravega mehikanskega vodi¬
telja. Pravijo, da jo je priprav¬
ljala skupina pustolovcev, ki
smatrajo sedanji čas za najugod¬
nejši za uresničenje svojih načr¬
tov.

Reči moramo, da je naša vera
zelo slaba, in vsa grozepolna po¬
vest se nam zdi bolj podobna kak¬
šni bajki iz “Tisoč in ene noči”
kakor pa opisu resnice. Ako ni
vsa reč vsaj skrajno pretirana,
tako da je iz najmanjšega komar
čka napravljen največji slon, te¬

daj ne kaže nič druzega, kakor
pognati v omenjenih šestih drža¬
vah vse javne uradnike od gu¬
vernerja do zadnjega biriča k
vsem vragom. Kajti kaj se to pra¬
vi, kar reportira general Fnn-
ston? . . . Nekaj let se agitira po
šestih državah, da se odcepijo od
ameriške Unije. Zarota snuje or¬
ganizacije po neštetih naselbinah.
Naperjena je proti Ameriki in
Američanom, pa proti belim lju¬
dem sploh. Miehikanci, črnci, Ja¬
ponci in Kitajci so v zvezi. Or¬
ganizacija je tako izvedena, da
smatrajo agitatorji čas že ugoden
za vstajo in secesijo.

Priprave so izvršene za nekaj
takega, kakršna je bila civilna
vojna med severom in jugom. In
vsi javni funkcionarji niso niče¬
sar opazili, ničesar videli, ničesar
vedeli.. . Tristo zlodjev! Kakšni
uradniki pa so to? čemu jih pa
vlada in države plačujejo? Proč
z njimi, pa pod obtožbo!

Ali pa — naj gospodje lepo
priznajo, da slikajo na steno hu¬
diča, katerega so si sami izmislili.
Cernu so si ga izmislili, se lahko

ugane. Razmerje med Zedinjeni¬
mi državami in Meljiko je posta¬
lo zelo kritično. Amerika hoče
intervenirati. Intervencija pa
ni nič popularna, zato jo je treba
popularizirati. In kaj bi moglo
bolj pogreti Amerikance, kakor
če se jim pravi, da hočejo “za¬
rotniki” odtrgati šest držav od
Unije in v njih ustanoviti mehi-
kansko-zamorsko-kitajsko- japon¬
sko vlado? Zoper tak zločin se
mora razvneti ameriški patrioti¬
zem, in če se s takim geslom mar-
šira v Mehiko, mora biti vsa Ame¬
rika navdušena!

Ali zdi se, da ni Amerika kljub
tem tatarskim vestem nič kaj
navdušena, in ITearst s svojo am¬
bicijo za mehiško vojno ima še
vedno tisto malo kopico prista¬
šev, ki jo je imel prej. Kljub
pomanjkljavi politični izobrazbi
vendar nočejo Američani verjeti
takim strašnim vestem, ki imajo
pečat fabrikacije na čelu.

S takimi bajkami se akcija pro¬
ti Mehiki najbrže ne bo dala u-
temeljiti.

Iz Clevelanda poročajo, da je
sklenila ruska vlada pogodbo za
nabavo municije v vrednosti 250
miljonov dolarjev. Od tega odpa¬
de okrog deset miljonov dolarjev
na clevelandske tovarne. Henry
Osborne, predsednik American
Mnltigraph Co., pravi, da je sa¬
mih šrapnelskih cevi, ki stanejo
vsaka po 18 dolarjev, naročenih
za 13 miljonov dolarjev. Med to¬
varnami, ki so dobile naročila, so
General Electric Co., Baldwin
Locomotive Co., American Car Co.
i. t. d. Rusko kakor tudi angleško

miljonov dolarjev, kapitali-

ZA CESARJA ALI ZA REPU¬
BLIKO.

Delavski departmentje zvezne
vlade je objavil, da ne morejo i-
nozemci, ki so vzeli prvi držav¬
ljanski papir, nato pa vstopili v
armado njih rojstne dežele ter e
tem prelomili prisega, da se odpo¬
vedujejo svojemu vladarju, po¬
stati državljani, temveč morajo
vzeti nov prvi papir ter čakati
predpisani čas. Vojaško službo
v inozemski armadi je smatrati
za nepostavno prekinjenje ne¬
prestanega bivanja v deželi. I-
stotako izgube državljanstvo A-
merikanci, ki služijo v kakšni
tuji armadi.

PANAMSKI PREKOP.

Iz Paname poročajo dne 13. av¬
gusta: V Gillardovem prekopu
(Culebra) panamskega kanala se
je sesula zemlja in ves promet
je ustavljen. Enajst ladij, med
njimi “Finiand,” ki ima na kro¬
vu 560 potnikov iz New Yorka
na razstavo v San Francisco, je
zadržanih v kanalu. Na stotiso-
če ton zemlje se mora odstraniti,
da se omogoči promet. Pravijo,
da je to največje sesutje, ki se je
doslej primerilo v kanalu.


HAITI.

SLOV. DELAVSKA

Ustanovljena dne IS. avgusta
1908.

Inkorporirana 22- aprila 1909
v državi Penn.

Sedež: Conemaugh, Pa.

. GLAVNI URADNIKI:

Predsednik: FRAN PAVLOVČIČ, boi 705, Conemaugh, Pa
Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 3, boi 50, West Newton, Pa.
Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, 46 Main St. Conemaugh, Pa.

Pomokni tajnik: IVAN PROSTOR, boi 120, Eiport, Pa
Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Ciair Are., Clerelaod, Ohie.

Pomožni blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 5805 St. Ciair Ave., Cleveland, O

ZAUPNIK:

ANDREJ VIDRIH, boi 523, Conemaugh, Pa.

NADZORNIKI:

VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lock boi 57, Conemaugh, Pa.

FRAN TOMAŽIČ, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., boi 73.
NIKOLAJ POVŠE, 3. nadz., 1 Craib St., Nunnry Hill N. S. Pittsburg, Pa.

POROTNIKI:

IVAN GORŠEK, 1. porotnik, Box 195, Radley, Kansas.

JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 6121 St. Ciair ave., Cleveland, O.

ALJ OZIJ KARLINGER, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. F. D. 4. boi 86

f.

VRHOVNI ZDRAVNIK.

J. Kern, M. D., 6202 St. Ciair Ave., Cleveland, Ohio.

GLAVNI URAD v hifii št. 46 Main Street, Conemaugh, Pa.

POMOŽNI ODBOR.

Špendal Ivan, Conemaugh, Pa., box 781.

Gačnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa.

Gabrenaja Jakob, box 422, Conemaugh, Pa.

Bovc Frank, R. F. D. 5, bot’ 111, Johnstown, Pa.

Suhodolnik Ivan, box 273, South Fork, Pa.

Zoler Alojzij, box 514, Conemaugh, Pa.

PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUŠTEV SLOVENSKIH
NAPREDNIH ORGANIZACIJ.

PODPORNIH

Predsednik: Viljem Sitar, 46 Main St. Conemaugh, Pa., elan S. D. P. Z.
A&vertnik Jožet, 2821 Crawford Ave., Chicago, lil., član S. N. P. J.
Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, III, član S. S. P. Z.
Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., član S. N. P. J.

Stefančič Martin, boi 78, Franklin, Kans., član dr. sv. Barbare.

Frank J. Aleš, 4008 W. 31st St., Chicago, III, član S. D. P. & P. D.
Goršek Ivan, boi 211, West Mineral, Kans., član A. S. B. P. D.

Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st St., Chicago, 111.

Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni, pošiljati vee
Aopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj
M pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Eipresnih; ali Bančnih denarnih
nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov.

V »lučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake
pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo usad glavnega tajnika, da se v pri¬
hodnje popravi.

NAZNANILO.

Dunlo, Pa.

‘Vsem članom društva “Zarja
Svobode” št. 11 S. D. P. Z. v
Dunlo, Pa., naj služi na znanje,
da bo prihodnja redna mesečna
seja dne 5. septembra 1915.

Ker bo na tej seji volitev dele¬
gata za izredno konvencijo, va¬
bim vse člane, naj se zanesljivo
udeleže te seje. Izredna konven¬
cija je namenjena sklepanju o
združitvi napredli ih Jednot.

Josip Suhar, tajnik.

SMRTNA KAZEN IN JUŽNA
KULTURA.

Iz M/emphis, Tcnn., poročajo:
Petek je bil črn dan za črnce na
jugu, kajti nič manj kot sedem
jih je bilo obešenih postavnim
potom. V Alabama sta bila obe¬
šena Rob. Watkins in John Sal-
ter radi posilstva in umora neke
ženske.

•V Birmingham sta bila obeše¬
na dva druga črnca, tudi radi
umora.

V Missisipippi sta končala živ¬
ljenje Peter Bolen in Jim Scales,
ker sta umorila nekega črnca, in
v Fresco je bil zaradi enakega
zločina obešen Bunyan Walter.
Eksekucija Bolena in Scalesa v
Starksville je bila javna, ter zve¬
zana s picnicom, katerega se je
udeležilo kakih 5000 fannerjev,
belih in črnih iz okolice, z žena¬
mi in otroci. Navzoči so jedli
melone, peli himne, ter poslušali
govore političnih kandidatov.
Večina ljudi je prišla že prejšni
dan, ter je na dan eksekucije vse
iskalo boljših prostorov v bliži¬
ni vislic. Z odra vislic so pred
eksekucijo govorili politični kan¬
didati, dočim so v ozadju čakali
na smrt obsojeni, ter se pridru¬
žili aplavzu množice. Končno je
Stopil na oder pastor Winbush,
prosil “blagoslova z nebes’’,
ter ubral himno: “Tam je deže¬
la čistega veselja, kjer vladajo
svetniki z milo roko.” Vsi so
peli, tudi oba morilca, ki sta po¬
stala posebno glasna pri zadnji
kitici.- “Niti reka Jordan, niti
črno morje nas ne more odgnati
od brega.”

Oblasti so s pogledom izveden¬
ca izbrale primeren prostor za
ta “zanimivi” prizor. Kraj ekse¬
kucije je sličen naravnemu amfi-
to-.tru, na koj.ega sredi' so stale
' Mice. Tekom eksekucije je vse
rajalo in se veselilo in le malo
jih je bilo, katere je obhajala
groza.

NOVA MORILNA IZNAJDBA

“Army and Navy Journal” po
roča, da se je nekemu amerikan
skemu admiralu posrečilo iznajti
neko pripravo, ki je za pomorsko
vojno velike važnosti. Gre tu za
nekako metalno pripravo za torpe
de podmorskih čolnov, ki jih pa
lahko uporabljajo tudi zrakoplo¬
vi in letala. Ta iznajdba je velike
ga pomena, če se pomisli, da s ta¬
ko pripravo opremljeno letalo iz
streli torpedo iz zraka, ima pa isti
učinek, kakor če bi ga izstrelil
podmorski čoln. Poleg tega pa
ima zrakoplov ali pa letalo večjo
gibčnost kakor pa podmorski
čoln. Sigurnost strela je tudi jako
velika, ker je dana letalcu mož
nost, da daje s to pripravo že med
vožnjo torpedu pravo smer. Pod
sedežem letalca se nahaja ta pri¬
prava na dveh močnih drogih, po
leg letalca, pa je priprava zji spro¬
ženje. Ko se letalec približa cilju,
sproži torpedo z enim samim pri
jemom, torpedo zleti v dani mu
smeri v vodo in nadaljuje svojo
pot proti cilju. Pred letalcem je
pritrjeno neko zrcalo tako, da
mora letalec, če se v tem zrcalu
pokaže sovražna ladja, sprožiti
torpedo, če hoče, da ta zadene svoj
cilj. Ker se ta torpedo lahko iz¬
streli iz razdalje 1200 metrov, je
artileriji bojnih ladij popolnoma
nemogoče, da bi zadela letalo za¬
radi njegove hitrosti. Ker so na¬
bavni stroški letal baje primero¬
ma malenkostni, je mogoče z ve¬
likim številom letal, ki baje lahko
nadomestujejo drage podmorske
čolne, popolnoma preprečiti delo
vanje bojnih ladij. Pred nekaj
časom se je pri nekem poskusu v
angleški mornarici vsled poizve
dovalne službe letal posrečilo
preprečiti napad podmorskega
čolna. Takrat se je govorilo na
Arfgleške.m o koncu podmorskih
čolnov. Dgnes se misli o delova¬
nju nemških podmorskih čolnov
na Angleškem drugače. Novo o
rožje bo v slučaju, da bo sposob¬
no za vojno, le nekako spopolnilo
za podmorske čolne. Grozote po¬
morske bitke bi se znatno žvišale,
če bi kakih 100 takih letalcev s
temi pripravami napadlo eno
bojno ladjo. Če tudi zadene samo
ena četrtina torpedov svoj cilj,
potem je pač usoda vsake bojne
ladje ob takem številu letal zape¬
čatena.

Parlament republike Haiti v
Port au Prince je v četrtek, 12.
t. m. izvolil novega predsednika,
in sicer general Dartiguenave.
Oddanih je bilo 116 glasov, od
katerih je Dartiguenave dobil 72.

Iz Washingtona, D. C., poroča¬
jo, da vlada Zedinjenih držav ta¬
ko dolgo ne bo priznala novega
predsednika, dokler ne pokaže
svoje sposobnosti za varstvo mi¬
ru, za zaščito življenja in imetja
državljanov in tujfcev, in dokler
ne poda jamstva, da dobe tuji up¬
niki plačilo. Dokler se to ne zjgo-
di, ostanejo ameriške mornariške
čete pod poveljništvom admirala
Caperona za kontrolo republike
na otoku.

Ta kontrola ni nič druzega ka¬
kor kos ameriškega imperializma.
Človek bi se navsezadnje še na
silo sprijaznil z zahtevo, da poda
novi predsednik garancije z%  živ¬
ljenje prebivalstva, najsibo do¬
mačega ali pa tujega. Za silo,
pravimo; kajti Haiti je vendarle
samostojna republika in nihče ni
tam prosil Amerike, da naj pride
delat red. Po vsem svetu velja
načelo, da so notranje zadeve vsa¬
ke dežele njena lastna reč. Za¬
kaj naj bo za Haiti izjema?

Bolj sumljivo je že to, cla se za¬
htevajo garancije za mir. Kaj je
to: Mir? Kdor hoče, lahko razte¬
za pomen te besede, kolikor se
m in ljubi. In pravzaprav nam
v Ameriki nič ni mar, če je na
Haiti mir, ali pa če ga ni. Saj
ga v Ameriki tudi ni. Wilson bi
pa najbrže čudno pogledal tisto
tujo vlado, ki bi od njega zahte¬
vala garancije za mir.

Na Haiti se vrše boji. Vzroke
za to je treba iskati v ondotnih
gospodarskih in socialnih razme¬
rah. Če bi mogla Amerika od¬
straniti te vzroke, bi človek še
nekako razumel njene zahteve.
Ker pa ne more tega, je njena',
kontrola povsem neopravičena.

Ali rogove je polž pokazal i
zahtevo, da mora dati novi pred¬
sednik garancije za plačilo držav¬
nih dolgov.

Ne vemo, da bi bila republika
Haiti kaj dolžna Zedinjenim dr¬
žavam. Torej nastopa naša vla¬
da kot eksekutor za privatne ka¬
pitaliste.

Ali zvezna mornarica, ki je iz¬
krcana v Port au Prince, ni pri¬
vatno podjetje. Kako pridejo Ze¬
dinjene države do tega, da jo ra¬
bijo za varstvo privatno kapita¬
lističnih interesov? Kdor kaj po¬
sodi katerikoli državi, naj se sam
pobriga za garancije, kakor se
briga zanje tisti, ki posoja denar
privatnim ljudem. Če se na eni
strani vedno trdi. da je mornari¬
ca potrebna za obrambo domovi¬
ne, tedaj naj bo res pripravljena
za to nalogo, ki nima nič opraviti
z dolgovi republike Haiti in z in¬
teresi njenih upnikov. Mornari¬
co in vojsko plačuje ameriško
ljudstvo, torej tudi ne sme služiti
nikomur drugemu kakor ameriš¬
kemu ljudstvu, nikakor pa ne pri¬
vatnim kapitalistom.

Ker jim pa vendar služi, je to
najboljši dokaz za kapitalistični
značaj ameriške vlade.

Američani imajo na otoku še
druge skrbi. Povsod se dobe ne¬
mirni ljudje in Amerika mora
povsod delati mir. Mora! Sam
Bog vedi, zakaj; ampak pravi, da
mora.

V Kap Haitien sta stranki Bobo
in Zamor povzročili nemire in
admiral Caperton je “moral”
nad mestom razglasiti vojaško
oblast. Mornariški department
namreč naznanja:

“Admiral Caperton javlja, da
je bilo zaradi nemirnih razmer v
Kap Haitien in v okolici, ki jih
je pripisati frakcijama Bobo in
Zamor, potrebno vzeti mesto pod
vojaško kontrolo in voditi njego¬
ve posle tako kakor v Port au
Prince. Zaposleni so, kolikor mo¬
goče, civilni uradniki, dokler ne
bo mogoče nastaviti “primerne”
ljudi. Poveljnik Olmsted z ladje
“Nashville” ima polno moč in je
dobil bataljon mornarjev z ladje
“Connecticut”, da ga podpirajo
v njegovi nalogi.

La Salle, 111.

Dragi sodrug urednik, prosim
za malo prostora v našem delav¬
skem listu Proletarcu, da mi je
mogoče sporočiti o našem giba¬
nju. Tukaj delajo premogarji sa¬
mo po 2 — 3 dni na teden, in še ta¬
krat, kadar delajo, slabo zaslu¬
žijo ; zatorej odsvetujem rojakom
iz drugih mest, da bi semkaj ho¬
dili dela iskati Tukaj je že se¬
daj preveč pridnih delavskih rok,
ki morajo tiščati v praznem žepu,
ker sc dobro dela težko dobi.
Lahko torej nravimo, da imamo
prokleto slabe čase, kakor večino¬
ma povsod po ameriških krajih.

Toda kljub slabim časom je
priredil Socialistični klub št. 4,
La Salle, 111., svoj piknik dne 25.
julija popoldan. Obnesel se je
prav zadovoljno, kljub vsem za¬
prekam, katere so bile skovane
od ligaškega diktatorja, oziroma
kerikalnega hlapca M. K. Tukaj
se je očito pokazalo, kakšno “o-
gromno večino” ima privezano
na svoj konopec. Veš, Matiče,
mi smo bili vsi pripravljeni spre¬
jemati klofute od tvojih backov,
posebno pa sodrug E. Kristan je
kar lice nastavljal tvojim bac¬
kom, kateri da bo bolj klofutnile.

Dragi čitatelj, če se ne boš
smejal, povem, kako je bilo.
Glavna govornika sta bila H. M.
Wickss iz lova, engleški, in Et-
bin Kristan, slovenski.

Govor K. M. Wicksse se je počel
mirno in končal z velikim aplav¬
zom v pohvalo. Soc. klub št. 4
mu izreka iskreno zahvalo. Kot
drugi govornik je potem nasto¬
pil sodrug E. Kristan. Temeljito
je govoril o evropski vojni in a-
meriških razmerah, oziroma o oa-
nošajih med kapitalom in delav¬
cem. Pa glej ga spaka! Kristan
ni bil vsem po volji. Naenkrat se
je oglasil Cacck Tone Barlich iz
Trbovelj, kakor namreč sam pra¬
vi, čeravno ni še noben teh Cae-

rodne Hrvatske Zajednice š<.
daj dobivam, in eujte bratji
sestre S. D. P. Z., katere sem \
jaz ustanovitelj društva štev.
in delegat na konvencijo v Co
nemangh, Pa., ter večletni d riJ
tveni odbornik, sedaj pa kot p
habljenec, pa izkoriščan od (
odbora S. D. P. Z. Pošiljali
mi bolniško podporo do 15. d«
1914. Potem sem še dobil $50;
operacijo, za kar se lepo z&hv
iim.

Pisal sem potem večkrat i
društvo in gl. tajnika in prosil
podporo; čez dolgo vendar dob
odgovor, da bode imel GL in P
možni Odbor meseca majnika
jo, da se ukrene radi moje boli
ške podpore. Cital sem v Prol

,ii»

tarcu od 8. junija t, 1. Zadet'še

sobr. Fr. Špana, čl. dr. št. j
Sprejeto, da se omenjenemu
nakaže več podpora, kakor
član zahteva. Nakaže se

podpora le toliko, kot zdravniš'L' s jlo,

listine dokazujejo. Gl. odbor p
pozna iz zdravniških listin, da
mu podpora nakaže od 16. di
1914. pa do 28. febr. 1915. Do
sem pa mesto podpore list
Mr. Lojs Bavdeka, ki mi piše,
i aj mu povrnem $40 bol. podj
re, ako ne, mora on iz svojega i
pa plačati. Obrnil sem se na ]
rotni odbor s pritožbo, pa do c
iief še nisem dobil nobene® c
govora. Resnično Vam pove
cenjeni mi sobratje, žalostno
težko mi je, ko to pišem, pa s)
je zdravje in svojo desno roko;
ne dal za celo premoženje.

Gl. odbor pa mene izkori

, vili 0 ’

a vodi'

not#

<pore 1

,#vnf
iti.* 11

,tortn (l1
• da so 1,1
‘li vsled
hoje''. ut
iibi bi ' 1  J
iljenje 1
miru m'

ker mi ne izplača, kar mi pripai

Jaz mislim, da dokler član p
č ije v bolniški sklad, bo tudi
„ežen bol. podpore. Za enako
iezen se pa plača samo eno 1
kakor tudi pri drugih organizaj
jah. Pojasniti Vam hočem
stanje moje roke: Ne morem

ipjluferer

i ko P*'*
pripravlj

ference,

kov Trbovelj videl. Tone je bil sukati, da bi pisal ž njo, ne mo*
ki je imel nalogo klofute vzdigniti do lica ter jesti z

prvi.

KDO PODRAŽUJE?

Zadnjega četrt lota znaša dobi¬
ček jeklarskega trusta 27,950.055
dolarjev. Ubogi Carnegie! Kako
naj se pa ta način izpolni njego¬
va želja, da bi umrl kot revež?

Veliki dogodki v sedanji sve¬
tovni vojni so v marsičem doka¬
zali, kako resnični so očitki de¬
lavstvu, da je to krivo s svojimi
mezdnimi gibanji in stavkami
draginje. To je bilo ob mezdnih
gibanjih navadno in najpriljub¬
ljenejše obrekovanje. Lahkover¬
ni ljudje so temu zavijanju kaj
radi verovali. Prav mnogokrat
so socialisti dokazovali, da so bi¬
la mezdna gibanja šele posledica
trajne draginje. Kdor pozna n.
pr. delavska mezdna gibanja v
Avstriji od leta 1905, v katerem
letu je bila napravljena veljavna
visoka carinska tarifa, ki je bila
nedavno pod pritiskom pomanj-
anja začasno nekoliko spreme¬
njena, bo moral priznati, da je
bila ta tarifa zaključek velikega
mezdnega gibanja avstrijskih in
ogrskih agrarcev. No, in sedaj
dokazuje vojni čas v Evropi, in
še posebno v Avstriji, prav zna-
lno, da delavska mezdna giba¬
nja niso kriva draginje. Izjemno
stanje brani delavskemu razredu,
da bi izvedlo važnejša mezdna
gibanja, dočim podjetniki izrab¬
ljajo svojo moč ob vsaki priliki,
ter kljub medsebojnemu miru in
vedno večji draginji še znižujejo
mezde. Draginja domala vseh
živil in nekaterih življenjskih
potrebščin je med vojno in ob
medsebojnem miru strahovita.
Pripovedujejo pa, da imajo v o-
beh državnih polovicah dovolj
živilskih zalog. Odkod in zakaj
torej ta draginja? Agrarci ima¬
jo zopet “mezdno gibanje,” ki
podražuje življenje vseh delovnih
slojev, kupno vrednost krone pa
zmanjšuje skoro za polovico. Po
vojni bodo delavci, da si omogo¬
čijo vsaj tako življenje, kakršno
je bilo pred vojno, zahtevali bolj¬
še mezde, a potem se jim bo zo¬
pet — to je gotovo — očitalo, da
so delavska mezdna gibanja kri¬
va draginje. Ker nas pa današ¬
nja izkušnja uči drugače, opo¬
zarjamo že danes na to dejstvo,
da vemo. kako nam bo take očit¬
ke vbodoče primerno zavrniti.

V Ameriki sicer ni vojne, ali
evropska^ vojna je dala tudi na¬
šim oderuhom povod, da podra-
žujejo vse. In delavci naj bi si
dali vleči kožo čez ušesa. Če pa

zahtevajo tako plačo, da morejo
.živeti, se jim pa tudi pri nas oči¬
ta, da podražujejo.

BLAGOSLOVLJENA VOJNA.

“Agramer Tagblatt” objavlja
iz pisma nekega vojaškega zdrav
nika, ki je na bojišču, sledeči od¬
stavek :

“...Kadar se tako strelja (pad¬
la je japonska granata), je mno¬
go ranjencev. Nedavno je trajal
boj štiri dni in štiri noči. -— Oče
(zdravnik je pisal svojim otro¬
kom) je moral neprestano obve-
zavati. Vsem pomaga, kolikor le
more: > našim Hrvatom, Sloven¬
cem, Nemcem, Ogrom, kakor že
prihajajo. Slovenci so tako lepi
fantje! Za enega mi je bilo žal
— brhek dečko od Postojne, šele
24 let star. Nisem mu mogel več
pomagati. Tako daleč od domo¬
vine je našel rani grob . . . Tudi
Kuse obvezujem. Vsi so obili, ši-
rokopleči, trdni, zdravi, močni
možje. — Eden izmed njih je pri¬
šel uro daleč, je govoril z mano
mirno, dobrodušno, brezskrbno
in je bil zadet po strelu v pljuča.
Pri vsakem dihu se mu je skozi
dve veliki luknji penila kri iz
telesa. In tako padajo na tueate.
Pokopavajo jih in — konec je.
Mnogo, mnogo se vidi v vojni!
Sedaj pa sedim tu in pišem vam.
Na levo tani gori stoji hišica u-
bogega kmeta in tam je moje ob-
vezovališče. Njega kokoši so pri¬
šle do semkaj k potoku. Z eno
sem sklenil prijateljstvo. Je po¬
vsem bela in ima 13 črnih okrog¬
lih pišeet, ki se veselo prekopi-
cajo po travi. Trosim jim komi¬
sa. Vsemu, vsemu se privadita
človek in žival. Včeraj sem za
hip, ko so topovi molčali, slišal
kukavico. Metulji lete okolu. Ah,
otroci, želim, da bi vsaj kdaj
doživeli boljši čas, čas sreče in
— miru.”

prodajati, z namenom,
Viral Kristanov govor.

la je zmota. Pristopila je prva

da bi o- 111 ne B1  orem je stegniti, ker mi
Toda bi- 8eda -i zdrobljene koščice v kom
cu škripljejo in mi je roka za vs
; ko delo neporabna. Oziram
i torej na 'Vas, cenjena društva,
sobratje S. D. P. Z., ozrite se

sodružica in mu prismolila eno po
zobeh, zanjo draga, tretja i. t. d.

Na zadnje so ga postavile čez .

plot v koruzo, ker za drugam ta- ' aene  * krlt ” P«f

ko ni bil. Za njim je bil dragi ^  Protestirajte proti Gl. odbor

šuft, tretji in Četrti, z  vsemi so

da mi plača mojo celoletno

Frank Špan

pa pošteno obračunale zavedne Podporo, kakor bi tud. vsak
slovenske ženske. Dragi backi,Vf. ? °T zahteval v takem p
pripisati morate sami sebi, če je. loza J u kakor sera  d az '
loputnil kateri izmed vas na zad- j ‘ bratsklm  pozdravom
nji del svojega cenjenega telesa j
v koruzo; drugi krat bodo mor-; Op. ur.: Mi seveda ne morei
da naše sodružice še bolj izurjene' presoditi, kje je pravica v t
in bodo vsakega lepo na noge po- slučaju; to je stvar Zveze, ki
stavile, da si ne bo hlač umazal.; gotovo ukrenila, kar je prav. P
V imenu kluba se zahvaljujemo j občujemo pa dopis po načelu,
odločnim ženam, ki niso dovolile pristranosti,
podlih namenov hlapcev M. K.
kalibra. •

Izrekamo lepo zahvalo tudi
Mari Pirnat za njeno trudapolno
delo. Nadalje Sloveflslci godbi,
ki je storila več kot svojo nalo¬
go, potem rojaku Math. Povšetu j !!.'“ J , . . . , ...

H  ’ 1 , , ’ . ii -, : hko briga za moie dolgove, ki

za dar, katerega je poklonil za; & J s

Soc. klub. Hvala lepa sodragom
John Koman, Joe Omerza z druži¬
nama iz De Pue, kakor tudi vsem

IZJAVA.

Conemaugh, Pa.
Podpisani se najiskreneje .
j h val ju jem dotični osebi, ki se i

temu, da mu nič ne dolgujem.

Kot večina delavcev, ki nu
prehranjevati sebe in svojo dni

. . n n i i T  no ob pičlem zaslužku svojec

dragim iz Peru, Oglesby in La ;, f_ . , _ .

Salle. Hvala pa tudi Rev. Šalo

vanu

novemu socialistožrcu

lezen v družini, mi ni bilo mo:

Rev. Šebatu za njiju žlobudra, s

tekoče stroške sproti pokrival

katero sta oznanila, oz. prepove-

vrhu tega sem bil še od dela

fdinjcii#
o Gavran:
It za tak
vodstvo,
ehiškega

f?eport, (;
ase  tekaj
1 ‘»varu« 1

>%o i


le ste

!’ st tvk

Ji 2  Zi >st 0]

j *rh 0

,N,

jt/ttir
J %
k 1

v

cs

N

dala svojim backom udeležbo na j
našem pikniku; in vzlic njihove¬
mu protestiranju smo imeli o-
gromno množico zavednega ljud¬
stva na prostoru našega piknika.
Zahvalim se še vsem bratom in
sestram dr. Triglav in dr. Sokol,
v imenu socialističnega kluba št.
4, La Salle, 111. Pozdravim vse
zavedne čitatelje našega- Prole¬
tarca.

Vencel Obid, organizator.

| slovljen radi moje zavednosti.



VEČ MiUNICI JE!

/Iz Londona javljajo: Z izde¬

lovanjem municije in vojnega
materijala se bo pričelo na Ir¬
skem v istem obsegu kot v An¬
gliji. Zastopnik municijskega mi¬
nistra se bo nastanil v Dublinu,
da organizira fabrikacijo muni¬
cije in vojnega materijala.

So Chicago, 111.

Cenjeni urednik! Poročati ho¬
čem vsem bratom in sestram, spa¬
dajočim k S. D. P. Z. v Conne-
maugh, Pa., moj kritični položaj.

Bilo je lanskega leta 28. apri¬
la, ko sem si pri nesrečnem padcu
roko v komolcu kosti čisto zdro¬
bil. Šel sem v bolnišnico, in pri
operaciji treh zdravnikov so mi
nekaj kosti pobrali, druge pa z
žico skupaj zvezali, misleč, da
bode roka še kdaj porabna za
kakšno delo.

Dobival sem podporo od druš¬
tva sv. Barbare, spadajoče v Fo-

1  Vil^

'V

*e,

ie \ , -

K 11  :

N?;

rest City, Pa., celo leto.

dolgove, rečem pa, ne po svo
krivdi. Tako sem ostal tudi p
trgovcu, pri katerem sem naki
poval življenske potrebščin
(Mr. G. Momcilovieh-u). Kraal
se je dobila oseba, ki mu je hitel
pojasnjevati, da sem se izjavi
da mu ne bom nikoli poplača
Pustil sem to v miru, misleč a
Delaj kar hočeš, saj nimaš ki
hočeš.” Preteklo je kakih 5 mesi
cev in zopet smo tu. Sedaj se# Ib
na baie šel na South Fork meni % v

di, kateri so ostali dolžni pri VoV-.
ri imenovanem trgovcu, nagoni' ''
jal, da mu ne smejo- nič plačati
Jaz zamerim G. M. le v tem, dh
verjame takim bluffarjem, kajn
lahko me je že spoznal, da se
dolgove dragih ljudi brigam t<H
liko kot za lanski sneg. Upam p*<
da spozna tudi on v kratkem,
se mi je hotela storiti krivica P 1 ’
mojem zahrbtnem sovražniku.

Izjavljam tem potom, da
gornja obdolžitev, najnesramne

da tudi na St. Michael in vrag^
ga vedi še, kod sem hodil ter l4 “

m

P

Sit, J

M?*«

N i H
JiV° lav

Sn. M. ’ t


‘h

A, 'h)

fki

KV

Od Na- še delo, ki se more pričakovati

»k K: ^


PROLETAR I ; C

j.j so že zdavnaj zaslužili
jjvržek človeštva

n,s ke 2 a ' ' N \^p 0n inim, da bom toliko časa
m, in .Hi Ct \jkda najdem osebo, katera
Z > ELš počenja, ko go izšle-
,'itelj [L obesim na. veliki zvou

na Itonv^ Mosti s polnim imenom, da se

'a., ter tudi drugi 1 J ud j e ogi '

'n-k/sedlf 1 ^ \» k  kreatur \.

i , d J 0». ^ -Mt.  mi .ie imeti

! u e  mi je imeti sto odkritih
hjjkov kot pa samo enega

P a  iako^N

!) p /N.™, . - -

n J ' iipeža, ki od spredaj liže,

n S J 0 5° it  j* %  pa Praska.

, , Se  dobn J Jrav zavednim sodrugom!
var  se ] 6l)fi  Andrej Vidriah.

VISLICE.

; gitacijo za stranko med volitva-

Iz Hartford, Conn., poročajo:
Bernard Montwid, brivec in u-
redlnik nekega litvinskega časo¬
pisa, je bil dne 5. avgusta obe¬
šen v jetnišnici v Wethresfi.eld
radi udeležbe pri umoru katoli¬
škega duhovnika Zebrisa v New
Britain in njegove kuharice Ade
Giillman.

MEHIKO.

', potera

? t8jnikai W^

'Z dolgo ven/1 m  Zedinjenih držav se je
bode imel pr  sporazumela z zastopniki
meseca nJ' 1 ) ^meriških republik in je na
ircne radi 21  »i tega sporaz ima izdelala
'■ čital seufff ki i e že


S' tran Kja


mi, ne samo par tednov pred vo
.litvami, kadar gre samo za sede-
že v državnih uradih. Resoluci¬
ja se sprejme soglasno. Zadeva
radi skupne knjižnice pride pod
točko “nerešena opravila,” nam-
i reč da se bo še na prihodnjih kon-
. fereneah razpravljalo o tem, do-
, lcler se ne pride do stvarnega
sklepa.

Konferenca se zaključi ob 6.
zvečer med živio klici na medna¬
rodno soc. stranko.

John Lekše, predsednik,
Frank Wegel, zapisnikar.

\Vilsonovim in

junija t. I »'■inf 0 ™! podpisom odposla-

m

pana, cl. dr. ( ‘
i se omenjen,.. In«
podpora, b
i. Nakaže
oliko, kot zdrjJ
''■ujejo. Gl. odbj,
•avniških listin,

nakaže od ]g
28. febr. 1915 ]
to ]>odpore
vdeka. ki mi
■noiii $40 bol. pj
uira on iz svoje«
Obrnil sem sen,
s pritožbo, pa j,
i dobil nobentgi
mično Vam pj,
sobratje, žalosti*
ko to pišem, pa
svojo desno roj
lo premoženje;
pn mene izbij
lača, karmiprip
da dokler člani
ki sklad, bo tudi
dpore. Za enak«
dača samo eno *
ri drugih organi
ti Vam hoeea]
roke : Ne morg
risal ž njo, nem«
o lica ter jesti zg
je stegniti, ker

leralom Villa,, Carranza,
in še nekaterim drugim
itdjem v Nlehiki. V kratkem
,ra pokazati, če bo znala so-
republika sama ustanoviti
Ujtucionalno vlado, ali če po¬
jo druge sile, predvsem Zedi-
v države vmes.

iljroslana nota je kratka in
iroea voditeljem, naj konča¬
nje spore in se sporazumejo
slavo ustavne vlade. Povdar-
.v noti, da imajo Zedinjene
ie kakor tudi latinske repub-
rtisk, da so miljoni v Mehiki,
trpeli vsled ponovnih revo-
in bojev, utrujeni od spo¬
li da bi bili veseli, če bi do-
stremljenje Mehikancev po
ritvi miru moralno podporo
imerike.

dtem ko pravijo vesti, da
lla pripravljen udeležiti se
konference, kakrjšno pred-
i Zedinjene države, govore
ila o Carranzi drugače. On
je le za tak mir, ki prizna
vo vodstvo, češ da ima on
(mehiškega prebivalstva za

Zapisnik izredne seje eksekutive J. S. Z
dne 24. julija 1915.

injene države so tipale tudi
opi, da bi izvedele, kako bi
odili o intervenciji. Baje so
.. . "ugodne” odgovore; vda¬

mo koščice v kJpvropskih držav bi priznale
n mi je rokazii vlado v Mehiki, če bi bila
rabna. Ožina »sobna, da napravi in vzdrži
cenjena Mlw zahtevajo pa, da popravi

P. Z., oaittHfi vlada škodo, ki so jo utrpeli
ipski interesi vsled, revolucij.
Evropski interesi” — to se
ri evropski kapitalisti. No,
«tiče “povrnitve”, so ame-
i kapitalisti povsem složni z
irskimi tovariši.

u kritičnem p
te proti Gl. ti
mojo celoletni
r bi tudi vsak
iliteval v take
sem jaz.
pozdravom
Frank ^
seveda ne m
je pravica t
stvar Zveze. 1
la, kar je prav.
dopis po načeli

5PATRIOTIČNA” STAVKA.

1JAVA.

Conemaugli, b
> najiskreneje!
ični osebi, ki sel
noje dolgove. H
rič ne dolgujem]
delavcev, ki ®
sebe in svojo Ir*
iislužkn svojega 1
imel zraven š' 1
i, mi ni bilo w
sproti pokr*v<
bij. še odder
, 0 je zavednosti
K>koliko zabn
pa, ne P«
sem ostal tudi
k  tereni sem ®

[Bridgeport, Conn., je bilo
rje čase nekaj delavskega gi-
|s po tovarnah, v katerih se
hje strelivo in sploh vojni
ffijal. Tudi pri Lake Torpe-
bat Co. je stopilo okrog 100
jr.ikov v stavko, ker je druž-
' klonila njih zahteve. Po
»renči z zastopniki delavstva
izjavil vrhovni ravnatelj
i SL Robinson, da so nekate-
ibteve “pretirane”, in je tr¬
da je stavka posledica nem¬
il ali pa kakšnega drugega
r a. Ker se izdelujejo v poa-
h omenjene družbe podmeir-
eolni za Zedinjene države, je
utelj sumničil patriotizem de-

ske P otre ^
ilovich-u). h ;j

ba, ki 11111
sem se 1

nikoli

v mii’ u

pop 1 ]
niisl^
- ni®*.

J**!

Sedaj

o F
n o tu.

S ° U  Ud H

Michael 1  ,

s e» bodril

,»u

M.ffOVCU 11

Uiti

rsk

k'

o” »V 1

rt' •#

1  je pač fin argument proti
d Toda vprašanje bi se lah-
'brnilo. Kaj pa je s patrio-
°vn kapitalistov? Oni imajo
da lahko odpravijo ves ne-
iotizem delavcev. Izpolnijo
njih opravičene zahteve, in
i se bo pokazalo, da ne opra-
Demški vpliv” nič. Ampak
'-iti ogromne profite z odira-
1  delavcev in z izkoriščanjem
t se gospodom kapitalistom
di nepatriotično.

ZARADI DINAMITNEGA
ATENTATA.

’®dsor, Ont., 13. avg. NVilliam
;■ r iz Detroita,, ki je bil za-
“ zarote in udeležbe pri raz-
tovarne Peabody Overall
»alkerville od porote spoznan
‘drega, je bil od sodnika
J Uogoie obsojen na deset let
• r Kingston. Leffler je dejal,
? a  je bogati Nemec Albert
•bdim j d t v Detroit nagovoril
uprizoritev eksplozije.

Garry je izjavil, da so

rajmodrejši od 55. do 60.

L: Jn je namreč sedaj v teh

Navzoči so Suša, Kokotovicli, Dubra-
vac, Godina, Šavs, Žikič, Petrich, Kr¬
pan, Hren*in Belamarich. Od tiskarni-
škega odbora so navzoči Steiner, Zajc
in Mrgole; od urednikov Cvetkov in
Kristan.

Predseduje Kokotovich.

Glavni tajnik Petrich predloži na¬
črt o nameravani “Jugoslovanski Aka¬
demiji, ’ ’ ki naj bi se ustanovila v svr-
ho kulturnega napredka jugoslovanskih
delavcev v Ameriki, potom znanstvenih
predavanj in razširjanja zdrave knji¬
ževnosti.

V ta namen priporoča načrt koope
racije, na podlagi katere bi sodelovali
vsi jugoslovanski zavarovalni zavodi v
Ameriki, na ta način, da bi imeli v tem
zavodu svoje zastopstvo, članstvo bi pa
prispevalo vsak mesec gotov znesek v
centralno blagajno za pokritje stro¬
škov.

Vname se debata, katere se udeleže
Kristan, Žikič, Petrich, Šavs, Krpan in
Suša.

Končno se izvoli odbor treh, ki naj
dobro preštudira načrt, izdela natanč¬
na pravila in predloži svoje zaključke
— odnosno priporočila na seji ekseku¬
tive.

Z ozirom na zvezno tiskarno sprej¬
me eksekutiva sedem točk, ki jih pri¬
poroča odbor za tiskarno, katere ta od¬
bor smatra, da bo po njih mogoče u-
spešno delati za aigtacijo zveznega fon¬
da in končno za ustanovitev tiskarne
same.

Jos. Krpan, zapisnikar.

NOTA.

V  kratkem dobe vsi naši klubi
potom okrajnih in državnih orga¬
nizacij glasovnice za glasovanje
o apelu, ki ga je izdal narodni
komite socialistične stranke z
ozirom na evropsko vojno.

Dotični apel je izšel v prevodu
v popolnem obsegu v štev. 413
“Proletarca”.

Rezultat glasovanja je poslati
do datuma, naznačenega zdolaj
na glasovnici, v kraj, odkoder so
bile poslane glasovnice.

Tajništvo J. S. Z.

LISTNICA UREDNIŠTVA.

E. f\, Pittsburgh, Pa.: Ne, pri¬
jatelj, s poročilom “Nove Dobe”
o shodu v Carnegie Hall ne bom
polemiziral. Kakor sami vidite,
se poročevalec enostavno laže, in
sicer nesramno laže. Kaj bi te¬
daj človek polemiziral? Reči, ki
jih Trošt ni razumel ali pa ni ho¬
tel razumeti, pa sem jih na shodu
dovolj obširno pojasnil, pogreva
zopet poročevalec, kakor da ni¬
sem zinil nobene besede o njih.
Naj li ponavljam, kar sem govo¬
ril? Poročilo precej jasno doka¬
zuje, da ima poročevalec zelo ma¬
lo pojma o politiki sploh, o jugo¬
slovanskem vprašanju pa še po¬
sebej ; čemui polemika s takim po-
litiearjem? Razuntega je poročilo
še reklama za Trošta. Bog mu
jo blagoslovi; jaz mu je ne bom
razdiral. e. k.

LISTU V PODPORO.

Vencel Obid 25c. Thomas Kralj
30c. Fred Malgaj lOc. John Pu-
ček 17c, Paul Berger 26c. Louis
,Kramaršič 27c. John Vogrich 25c
Agitator lOc. Vsi v La Salle. 111.
Primož Sever, Lorain, O. 60e. —
Joseph Britz in Ignac Žlember-
gci\ Glencoe, O. $2.00. — Skupaj
$4.30. Zadnji izkaz $483.25. Vse¬
ga do danes $487.55.

ZASTOPNIKI

PROLETARCA

AKKANSAS.

Fort Smith — Jenny Lind: Frank Go¬
renc F. F. D. 3, Box 165 in Jos. Ko-
gaj, Box 182.

Hartford: Louis Slamnik, box 36.
Huntington: Karol Petrič, box 204.

COLOKADO.

Leadville: Joe Zakšek, 310 W. 2nd St.
Pueblo: Charles Pogorelc. 508 Moffat
St., Anton Oblak, 1235 Taylor ave.
in Jos. Hočevar.

ZAPISNIK

o zborovanju Jugoslovanskih so¬
cialističnih klubov v Crawford
County, država Kansas, ki se
je vršilo dne 18. julija v Bree-
zy Hill.

Radley, Kans.

Konferenoo otvori s primernim
nagovorom tajnik konferenčnega
odbora, sodr. John Gorše, ob 3.
ponoldne. Za predsednika kon¬
ference se izvoli sodrug John
Lekše, ki zasede svoje mesto po
kratkem in jedrnatem nagovoru.

Preide se na dnevni red.

1. se prečita zapisnik zadnje¬
ga zborovanja in se sprejme.

2. Poročila o delovanju posa¬
meznih konferenčnih odbornikov
se vzamejo na znanje.

3. Poročila posameznih klubov.
— Št. 34 poroča, da dela klubu
pri napredku največjo oviro so¬
drug Anton Kozman, ki ga je iz¬
volila stranka za mirovnega sod¬
nika za okrožje Frontenac in da
očitno krši program soc. stranke.
Po daljši debati se sklene, da ga
prihodnja konferenca, ki se vrši
15. avg., pokliče na zagovor v
Radley, Kans. Poročilo kluba št.
133 tudi ni zadovoljno, ker se
poroča, da vlada preveč absolu¬
tizma pri klubu. Poročila klubov
št. 80, št. 150, št. 157 so zadovo¬
ljiva, ker se poroča pri vseh o
napredku.

4. Razprave o socializmu se u-
deleže sodrugi Gorše, Stefančič,
Bratkovitsch, Lekše, Wegel,
Smolšnik, Drmota, Spaček.

Prečita se resolucija, ki je bila
objavljena v Proletarcu, da stran¬
ka najostreje protestira, da bi sc
Združene države vmešale v vojno
s katerokoli državo na svetu.
Konferenca sprejme resolucijo,
kot je bila prečitana. Sodrug
John Gorše predloži drugo reso-
lueijo^ v kateri se pozivajo an¬
gleško govoreči voditelji stranke
v Craivford County na boljšo a-

INDIANA.

Indianapolis: J. Bruder, 710 Holmes st.

KANSAS.

Breezj Hill in okolico: ‘VV. M. Smol¬
nik.

Columbus: Martin Jurečko, K. K. 3,

box 60.

Corona: Blaž Mezori, box 162.
Dunkirk-Pittsburg: Thomas Wolk, B.

R. box 172.

Franklin—Girard: Fr. Wegel, box 38.
Frontenac: John Bedene, box 154; Jos.
Umek, box 7.

Mulherry: Anton Sular R. F. D. 1.
Pittshurg: Andrej Podlesnik B. B. 8,
box 102; Jakob Selak B. B. 8.
Radley: John Goršek, P. O.

Stone City: Mike Fine, box 496.

MICHIGAN.

Detroit: F. C. Oglar, Joe Preimer in
Thos. Petrič.

MINNESOTA.

Za celo Minn. Louis Vessel.

Biwabik: Frank Mahnič, box 122.
Chisholm: Math. Bichter, box 308.
Ely: Fred. Wider, box 342 in Ignatz
Praznik, box 542.

Eveleth: Jacob Ambrožič, 419 Pierce
st. in Max Volčanšek.

Gilbert—McKinley: John Koncilju, bx
43.

MISSOURI.

St. Louis: V. Cainkar, 2213 Gravois av.

PENN SYL VANIA.

Potovalni zastopnik za celo Pa. Mike

Čebašek.

Beadling: Mart. Letinski, box 93.
Bessemer: Louis Hribar, P. O.
Broughon: Jacob Dolenc, box 181.
Canonsburg: John Koklich, box 276.
Claridge: John Mlakar, box 68, in Fr.
Zurman, box 255.

Conemaugh: Andrej Vidrich, Anton Ga-
brenja in Frank Pavlovčič, box 523.
Darragh: Karol Slavič, box 252.

Dunlo: Frank Kaučič, box 72.

Export in cela Pa.: John Prostor. box

120 .

Fitz He*ry: Frank Indof, box 113.
Forest City in Vandling: Frank Bataie,
box 685 in Anton Drašler, box 9.
Garrett: Stephen in Mrs. Zabrie, B.

F. D. box 53.

Greensburg: Frank Matko, Key Stone
Hotel.

Herminie: M. Žumer, box 351.

Imperial: Ig. Murshetz, box 328.

Irwin: Louis Bric, B. F. D. 3, box 106.
Johnstown: Math. Gabrenja, B. F. D. 1,
box 120, in Jacob Kocjan, 274 Lunen
St.

Lloydell: Anton Stražišar, box 51.
Manor: Fr. Demšar, box 253.

Marianna: Louis Mihevc, box 25.
Meadow Lands: Jos. Bizjak, box 253.
Morgan: J. Kvartič, box 453.
Pittsburgh: Blaž. Novak, 6568 Bowan
Ave.

R.eading: John Pezdirc, 343 Biver St.
Smithton: Joseph Badisek, Central

Hotel.

South Fork: Frank Podboy, box 862,
in Jakob Bupert, box 238. Bo.Fork.
W. Newton: Jos. Zorko, B. F. D. 3,

box 50.

Wickhaven: Luka Kralj, box 68.
Willock: Jak. Miklaučič, L. Box 3.

UTAH.

Murray: Vinc. Braniselj, bex 1.
Scofield: John Brezovar, box 27.
Winterquarters: John Beven, box 108.
Blackhawk: Fr. Derganc.

W. Virginia.

Davis in okolica: John Križmančič,

box 283.

Thomas: Frank* Kocjan, box 272.
V/ASHINGTON.

Roslyn: John Zobec, box 19.
VVTSCONSIN.

Kenosha: Frank žerovec, 18 Howland
Ave.

Milwaukee: Ig. Kušljan, 229 — lat ave.

in John Krainc, 371 National Ave.
West Milrvaukee: Frank Bender, 639—
37. Ave. Thomas Stepich, 500 So.
Pierce St.

West Allis: Frank Punčar, 477 — 53rd
Avenue in Frank Bender, 471—53rd
Ave.

WYOMING.

Frontier: John Widitz, box 79.

Gunn: Frank Tominc, box 20.

Reliance: Lovr. Ušeničnik, box 96.

Rock Springs: Math Bati eh, box 427
in F. S. Tavcher, 674 Ahsay Ave.
Sublet: Anton Blasich, box 75.

Superior: Lucas Groser, box 341.

Susie: John Peternel, box 51.
Sweetwater: Pavel Hribar, P. O.
ILLINOIS.

Aurora: John Blaschitz, B. F. D. 4,
box 68.

Chicago: Frank Aleš, Frank Zajc, 4008
W. 31 St., Mike Kastrun, 3022 Van
Buren St. in Frank Barbič, 2012 So.
Leavitt St.

De Pue: John Koman, box 86.

Johnston City: John Slivnik, box 599.
La Salle: Vencel Obid, 438 Berlin St.

in John Bogel, 427 Berlin St.
Livingstoni Frank Krek, P. O.
Nokomis: John Mekinda, box 607.

Za Oglesby: Tom. Kralj, La Salle, 111.
Springfield: Frank Bregar c. o. F.

Kramzar B. R. 8.

Panama: Joe. Ferjančič, box 10.
Staunton: Anton Ausec, box 158 in Joe
Mostar, box 351.

Waukegan—North Chicago: John Za-

kovšek, 759% Marion St., in John
Mahnič, 425 Belwedere St.

Witt: John Zupančič, box 34.

MONTANA.

Bear Creek: Frank Daniček, P. O.
East Helena: J. B. Mihelich, L. B. 200.
Klein: M. Meznarich, box 127.

Red Lodge: John Gerkman, box 44.
Roundup in okolica: Frank Novak, box
136.

NEW YORK.

Little Falls: Frank Gregorka, 2 East
Casler Street.

New York City: L. Markun, 129 E.
29. St.

OHIO.

Barberton: John Balant, 436 — lst St.
in Fr. Zmrzlikar, box 121.

Bridgeport: John Žabkar, box 375.

Cleveland: Anton Pozareli, 5810 Prossa
Ave., Math Petrovčič, 1168 E. 76
St., Andrej Bogataj, 1095 E. 71. St.,
Edward Branisel, 6025 Glass ave.
in Louis Stegovec, 1107 E. 61 St.

Collinivood: Dominik Bliimmel, 16216

Park Grove Ave., Anton Kužnik, 452
—158 St., Gustav Kabaj, 446 E. 156
St. in Joe Kunčič, 439 E. 156 St.

East Palestine: Jack Istenich, 436 E.
Martin St.

Girard: Frank Ban, box 365.

Glencoe: Nace žlemberegr, L. Box 1.

Struthers: John Rayer, box 540.
Youngstown: John Petrič, box 680 in
M. Urbas, box 431.

Jul. Christenson.

Thom. Stopich.

Jos. Baglama.

M. Jolavich.

J. Kastelic.

John Matan—-Printery
M. Fučoc.

M. Vojnovič.

Fr. Indof.

N. Pražetina.

J. Markovich.

.50
2.00
11.50

3.00

2.00

85.00

2.00

3.00

2.00

3.00

2.00

.50

2.00

11.50

3.00

2.00

85.00

2.00

3.00

2.00

3.00

2.00

Skupaj .1395 91 10 $419.41 $69.75 $70.12 $279.54

Znamk na roki dne 1. julija.1226

Dobljenih od gl. stana.1000

Bazpečanih v juliju.

2226

.1395

Na roki dne 31. julija. 831

Izjemnih znamk na roki 1. julija.i. 335

Dano klubom . 94

Na roki dne 31. julija. 244

Dualnih znamk na roki 1. julija. 76

Dano klubom . 10

Na roki dne 31. julija.

66

OREGON.

Oregon City: Frank Sajovic, 131—18th
St.

OKLAHOMA.

Adamsom John Zabavnik, box 31.

FOND ZVEZNE TISKARNE

članski prispevki .$67.75

Org. 59 and 104 . 85M0

$154.75

Tajništvo J. S. Z.

Ena najboljših socialističnih
revii v angleškem jeziku v Ameri¬
ki je: “INTERNATIONAL SO¬
CIALIST REVIEW.” — Izhaja
mesečno in stane $1.00 na leto. —
Naslov: Int. Soc. Review, 341 E
Ohio St., Chicago, 111.

Moderno urejena gostilna
VILLAGE INN
s prostranim vrtom za izlete
MARTIN POTOKAR,
Ogden Ave., blizo cestno železni¬
ške postaje, Lyons, 111.
Telefonska štev.: 224 m.

“Ako si nameravate naročiti
grafofon, ali importirane sloven¬
ske grafofonske plošče, obrnite
se name. Imam v zalogi tudi ure,
verižice, prstane in sploh vsako¬
vrstne zlatnino in srebrnino.

A. J. Terbovec,

P. O. Frontenac, Kans.

Dr. Rlchter’s
Paln Eipeller

za revmatične bo¬
lečine, za bolečine
otrpnelosti skle¬
pov in mišic.

Pravi se dobi le v
zavitku, kot vam
kaže ta slika. Ne
vzemite ga, ako
nima na zavitku
naše tržne znam¬
ke s Sidro.

25 in 50 centov v
vseh lekarnah, ali
pa naročite si na¬
ravnost od

F. Ad. Richter & Go.

74-80 Washington

Street,

New York, N.

Y.

ANTON MLADIČ
moderna gostilna.

Toči pilsensko pivo in vina.
Kegljišče. Tel. Canal 4134

2348 Blue Ialn&d Ave.

Ohieago, 111.

CARL STROVER

Attorney aS Law

Zastopa ta vseh sodiščih.

specialist za tožbe v odškodnins¬
kih zadevah.

Št. sobe 1009

133 W. WASHINGT0N STREET.

CHICAGO, ILL.

Telefon: Main 3989

Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.

Zdravnik 1» notranje bolnni
in ranocelnik.

t*dravniška preiskava brezplačne—pla¬
čati je le zdravila. 1924 Blue IslasS
Ave., Chicago. U red uje od 1 de 3 p*-
pol.; od 7 de 9 zvečer. Izven Chieajf*
iiveči bolniki naj pišejo slovenske.

J. A. FISCHER

Buffet

Ima na razpolago vsakovrstno piv«,
vino, smodke, i. t. d.

Izvrstni prostor zn okrepčilo.

3706 W. 26th St., Chicago, m

Tel. Lawndaie 1761

Socialistične slike ie karte.

“Piramida kapitalizma”, s slo¬
venskim, hrv&tskim in angleškim
napisom.

“Drevo vsega hudega” s slo¬
venskim napisom.

“Zadnji štrajk” s hrvatskim
napisom.

“Prohibition Dope” z angleS

kim napisom.

Cene slikam so 1 komad 15«;
1 tucat $1; 100 komadov $7.00.
Cene kartam: 1 komad 2c!

1 tucat 15c, 100 komadov 70e.
Poštnino plačamo mi za v®®
kraje sveta.

.INTERNATIONAL PUB. OO.
1311 E. 6th St.,

Cleveland, Ohio.

■VELIKA PONUDBAH

Spredoi del Nebo škstljice Vreden bc.  v gotovini
Celi kupon vreden h  centa v gotovini

mili

^l*. ta »predaji dtli ii*djic ima j a Ut<

Se jut lahko izmenja u gotovino ali vredne 1

fTa pogodba ugasne 31. decembra
P. Ix>rillard Co., Inc., New York

8

p RO L E T A R E U

Eastland.

Po dolgotrajnem ugibanju in
po mnogih brezuspešnih poizku¬
sih so naposled vendar dvignili
ladjo Eastland na chicaški reki.
Trupel niso več našli v njej, pač
pa cele koše ur, prstanov in dru¬
gih predmetov. Ognjegasci so mo¬
rali polivati ladjo kakor gorečo
hišo, ker je ni bilo na noben drug
način mogoče očistiti.

Kaj se zgodi z ladjo, ni znano.
Nekateri vladni inšpektorji so iz¬
javili, da bi ji dali takoj zopet
dovoljenje za vožnjo in za 2500
potnikov, češ da je bila le slaba
razdelitev vodnega balasta kriva
nesreče. ‘Vpraša se le, koliko pot¬
nikov bi se še hotelo voziti na tej
škatljj, če bodo vedeli, da je to
sedanja “Eastland.”

FRANCIJA KUPUJE ŽITO.

Leo Frank ugrabljen.

Milledgeville, Ga., 17. avg. —
Leo Mi. Frank, ki je bil zaradi u-
mora Mary Phagan obsojen na
smrt in čigar kazen je guverner
Slaton izpremenil v dosmrtno je¬
čo, zaradi česar je potem demisi-
oniral, je bil o polnoči odpeljan iz
ječe. Zarotniki so se pripeljali v
osmih avtomobilih, porezali vse
brzojavne in telefonske žice, na¬
padli in povezali jetniške urad¬
nike in odpeljali Franka. Mislijo,
da sp ga linčali. :

Ljudska visoka šola.

iSodrug Eugene Debs naznanja,
da bo v Fort Scott, Kans., usta¬
novljena narodna delavska viso¬
ka šola pod imenom People’s Col-
lege. Drugo poročilo pravi, da je
bil sodrug Debs izvoljen za pred¬
sednika te visoke- šole.

Eksplozija.

Emporium, Pa., 16. avg. — V
simemahonski smodnišnici je na¬
stala taka močna eksplozija, da
je bilo po vsej okolici čutiti ka¬
kor potres. Pravijo, da je bilo
pet mož ubitih in več drugih tež¬
ko ranjenih.

SUMLJIVA EKSPLOZIJA.

Iz Pittsburgha poročajo, da se
je v napravah '\Vestinghouse
Electric Company v Turtle Creek
primerila dne 13. t. m. eksplozi¬
ja, ki je povzročila dvema oseba¬
ma smrt, šestim pa razne poškod¬
be. Uradniki družbe so najprej
mislili, da so se nabrali plini v
topilnih počeli in da je to povzro¬
čilo eksplozijo. Medtem je pa
“Pittsburgh Press” objavila u-
redništvu poslano pismo, v kate¬
rem je bilo napovedano, da se
bodo družbine naprave pognale v
zrak.

Tovarne kompanije delajo s
polno paro in fabricirajo granate
za zaveznike.

Nekaj resnice je že na tem, da
prenaša Nemčija ■—■ oficielno ali
pa neoficielno- —- svojo vojno de¬
loma tudi na ameriška tla. če
delajo take reči nemški špioni
ali pa prerazgreti nemški patrio¬
ti, je vseeno; vicli se pa, da je
‘ ‘ absolutna nevtralnost ’ ’ vpričo
take vojne, kakršna divja po
Evropi in vpričo internacionalizi¬
ran ja vsega sveta mogoče le v
teoriji in le v fantaziji. Svet ni
več tako majhen, da bi se dali
taki dogodki lokalizirati. Sodob¬
na človeška družba vsega sveta
je en 'človeški ocean, in kjerkoli
pade kamen vanj, povzroči kroge,
ki se širijo čez vse površje.

Francoska poslanska zbornica
je sprejela predlogo, s,katero se
dovoljuje svota $24,000.000 za
nakup žita, katero se bo razdeli¬
lo med civilno prebivalstvo.

WILSONU GROZE.

Iz San Antonio, Tek,, poroča-
po: F. H. Juergens, je bil dne 5.
avgusta tukaj aretiran na podla¬
gi obdolžitve, da je ogrožal živ¬
ljenje- predsednika Wilsona in
bivšega predsednika Roosevelta.
Zaprli so ga, ker ni mogel polo¬
žiti varščine v znesku $2000.
Juergens je baje pisal pismo
predsedniku Wilsonu, ter ga dal
v Austin, Tex., na pošto, kjer so
poštni inšpektorji ustavili pi¬
smo. Pisec je uporabljal pisalni
papir nekega znanega trgovca v
Austin ,ter podpisal njegovo i-
me, vendar pa se ve zagotovo, da
ni ta trgovec v nikakršni zvezi
s komplotom.

•V pismu se sporoča, da pripa¬
da pisec zvezi 150 mož, ki ne bo¬
do mirovali, dokler ne postane¬
jo Združene države “striktno in
nepristansko nevtralne”, ter ne
ustavijo izvoza orožja za zavez¬
nike.

TUDI RIZ SE KONFISCIRA.

V Berlinu je zaplenila država
zaloge riža. Vsak mora naznaniti
svoje zaloge na centralni kupo-
valni urad, ki se bo odločil, kaj
bo prevzel. Kar ostane, bo prosto
za prodajo. Da bi ne oškodili s
tem konsumenta in malega trgov¬
ca, bodo vzeli po možnosti samo
zaloge velikih trgovcev in špe¬
kulantov, Uvoz riža misli drža¬
va pospešiti z določenjem cene
za prevzetje, in sicer bodo dolo¬
čili dvakrat toliko, kolikor zna¬
ša cena na svetovnem trgu.

m iz podpornih zakladov. Nizo¬
zemska šteje vsega skupaj 1120
občin, med temi je 831 občin, ki
na svoje stroške skrbe za begun¬
ce. Nizozemska je sicer jako bo¬
gata dežela, a tako velikodušna
gostoljubnost je vendar nekaj iz¬
rednega.

ŽITO IN MOKA.

ŠTRAJjC PRI KRUPPU
PREPREČEN.

Po poročilih iz Ženeve se je
preteča stavka v Kruppovih na¬
pravah preprečila s tem, da so
vojaške oblasti prisilile upravo
podjetja, da je privolila v zahte¬
ve delavcev.

OBLJUBE V VOJNEM ČASU.

Avstrijski listi poročajo:

“Dne 20. junija se je vršilo v
Pragi zborovanje zveze čeških -o-
krajnih zastopov. Okrajni zast-o-
pi obhajajo ravno v tem vojnem
letu jubilej svojega polstoletnega
obstanka. Na zborovanje je pri¬
šel tudi novi cesarski namestnik
češke, grof Coudenhove. Njego¬
va navzočnost je dala povod vele¬
pomembnim političnim besedam.
Načelnik zveze je pozdravil pred¬
stojnika deželne vlade in cesar¬
skega zastopnika s toplimi, od na¬
vzočih z burnim odobravanjem
sprejetimi besedami, v katerih je
z velikim povdarkom izrazil patri-
otična čuvstva češkega ljudstva.
Cesarski namestnik, kojega prvi
nastop se je vršil pod zelo srečni¬
mi znamenji, je ‘odgovoril na pro¬
stodušne in odkritosrčne besede
govornika v enako toplih in od¬
kritosrčnih besedah in vrhutega
uporabil to priliko ,da zavrne v
govoru, ki je bil politično fino za¬
mišljen in dobro namerjen, stra¬
hove, ki se od gotovih strani ba¬
je zlobno raznašajo. Rekel je :
“Tudi po srečno doseženem miru
ne bo nobenega povoda za strah,
da bi bil katerikoli avstrijski na¬
rod, ki živi pod žezlom Habsbur¬
žanov, ogroževan v svojem narod¬
nem obstoju ali pa oviran v kul¬
turnem razvoju.” Ta stavek, ki
ga je cesarski namestnik izgovo¬
ril s posebnim povdarkom, je
vzbudil pravcat vihar pritrjeva¬
nja. Sleherni zborovalec je čutil,

Vlada v Avstriji je izdala novo
cesarsko naredbo glede uporabe
žita in moke za bodoče leto. Pše¬
nica, resa, rž, ječmen, ajda, turši-
ca je vsa, kolikor se je nažanje,
pod zaporo, to se pravi, ž njo se
sme razpolagati samo tako, kakor
je v cesarski naredbi določeno. V
obče ostane tako, kakor je bilo
dozdaj. Za delavce in k meške
ljudi se namerava določiti večja
množina moke za uporabo na dan.

— Od vlade določeni komisi j onar
za nakupovanje rekviriranega ži¬
ta plačuje v mariborskem okraju
za pšenico 41 K 50 v, za rž 33 K
50 v, za ječmen 30 K 80 v in za
lepo suho koruzo 34 K. Najvišje
cene za žito, katere je štajerska
namestnija 6. decembra m. 1. do¬
ločila in po katerih se je n. pr.
pšenica pri prosti trgovini plače¬
vala po 44 K, niso več v veljavi.

— Sedanje maksimalne cene za
žito ostanejo v veljavi do 31. ju¬
lija t. 1. Vse nove pridelke, razen
tistega, kar bo kmetovalec za pri¬
hodnje leto neobhodno .doma po¬
treboval, si bo prisvojila uradna
vojna, žitna družba, in ker vse ka¬
že, da bo letošnja letina izborna,
zato je že sedaj gotovo, da bodo
nove maksimalne cene, po katerih
bo imenovana žitna družba pri¬
delke pokupila, znatno nižja.Kdor
ima še sedaj nepotrebno veliko
zalog, jih mora pravočasno pro¬
dati, če ne, bo imel veliko izgubo,
in kdor bo svoje žito hitro omlatil
in pred 31. julijem po stari ceni
prodal, bo vsekakor več zaslužil,
kakor tisti, ki bo s prodajo odla¬
šal. Prihodnje leto ne bo pomanj-
konja (?) in bo pravočasno vse
tako urejeno, da nihče ne bo mo¬
gel po oderuško špekulirati.

POZOR

naročniki v Conemaugh, Pa.!

Obveščeni smo, da je pričela
tamošnja pošta s 1. avgustom do¬
stavljati vse poštne pošiljatve
naslovnikom na dom. Prosimo to¬
rej cenjene naročnike, da nam
NEMUDOMA NAZNANIJO NA¬
TANČNE NASLOVE SVOJIH
STANOVANJ, da moremo iste v
imeniku popraviti in tako pošti
omogočiti, da bode list našim na¬
ročnikom redno dostavljala na
dom.

Upravništvo Proletarca.

MANEVRI NA BORZI.

Vedno je tako, da se ne vrše
ob času vojne manevri le na bo¬
jiščih, temveč tudi na borzah. E-
den, ki spada že med večje, se je
odigral te dni. Razširila se je
vest, da so zavezniki preklicali
naročila za dva miljona bušljev
pšenice. Dne 13. avgusta so na
chicaški borzi padle cene pšenice
za 1% do 3%.

J. Pierpont Morgan je demen-
tiral vest o preklicu, kljub temu
je ostal trg nervozen, če so ime¬
li eni pri tem manevru^ škodo, so
pa drugi imeli dobiček.

Uljuden časnik.

.Izvrsten rumunjski list “Ro-
manul” nam je poslal sledeče pi¬
smo, ki je bilo uže prestavljeno v
angleščino. “Živim tu s celo svo¬
jo družino in vsi smo zelo zado¬
voljni s Trinerjevim ameriškim
zdravilnim grenkim vinom. Moj
želodec je bil tako slab. da ni ho¬
tel zdržati ničesar. Rabil sem
vaše zdravilno grenko vino za
deset dni in sem se potem počutil
povse dobro. Sedaj pa, kadarko¬
li se ne počutimo dobro, vzamemo
takoj Trinerjevo ameriško zdra¬
vilno grenko vino. S pozdravom,
Geo Lurtz, Havdenville, O.” Za¬
hvaljujemo se “Romanulu.” Tri-
nerjevo ameriško zdravilno gren¬
ko vino je dobro znano sredstvo,
ki se rabi za pomoč v boleznih
želodca in črev, posebno pri za¬
peki in njenih posledicah ter pri
slabosti.

‘V lekarnah. Cena $1.00. Jos.
Triner, izdelovalec. 1333 — 1339
S. Ashland Ave., Chicago, 111.

James F. Stepina,

predsednik.

Christian R. Wal!eck,

I. podpreds.

Emanuel Beranek,

II. podpreds.

Adolf J. krasa,

blagajnik.

Ravnateljski odbo

Michael Zimmer, načelnik
Emanuel Beranek
Dr. Anton Biankini
Abel Davis

JohnFucik J

A. V. Geringer ^

Frank J. Skala f t  efl

John C. Krasa

James F.

auico r. Stepi« J ,,V
C.R. Wall Kk  l

r o«

AMERICAN STATE  BANfe

1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice,
CHICAGO, ILL.

Glavnica in prebitek . . . $500,000.00

nnPRTn- P° nc leljek in v četrtek do 8| zveče **£

UUrniU.  vse druge dneve pa do 5£ popolda

'Prejemamo hranilne

nJloge in dajemo

obresti letno

T.3%

Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da
pošteno izplača ali pa Vam vrne.

# V”

jlicai

Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v
grebu in njenimi podružnicami.

Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo, Anglr-:
in Francosko.

Govorimo vse slovanske jezike.

Ljudje, ki delajo v vlažnih
krajih, imajo naj vedno pri roki
Trinerjev liniment, da si drgnejo
život takoj, ko počutijo kako
okorelost, ali bolečine. Cena 25
ali 50c, po pošti 35 ali 60c.

MODERNA KNIGO VEZNICA
Okusno, hitro in trpežno delo
za privatnike in društva. Spreje¬
mamo naročila tudi izven mesta.

Imamo modeme stroje. Nizk«
cene in poštena postrežba.

BRATJE HOLAN,
1633 Blue Island Ave.,
(Adver.) Chicago, Dl

VVažno upraš anje!

Do

mi opravi

najbolje h najceneje

da je cesarski zastopnik n amen o-

NOVE POŠTNE ZNAMKE.

Iz AVashington, D. C., poročajo:

Poštni department je sklenil iz¬
dati nove znamke po 1 centu, da
se more zadostiti zahtevam zara¬
di paketne pošte. Nove znamke
so temno zelene in imajo sliko
Benjamina Franklina v profilu.

STAVKA V HOPEWELL.

Štiristo električarjev v Ilope-
well, Va., pri Dupont Power Co.
je ustavilo delo. Zahtevajo zvi¬
šanje plače in izključno nastav¬
ljanje linijskih delavcev.

VLAK UBIL ŠEST DEIAVCEV.

Iz Harrisburg, Pa., poročajo
■dne 13. t. m.: Vlak pennsylvan-
U-e železnice je davi vzhodno od
Mount Union, Pa., zgrabil skupi¬
no delavcev, ki so popravljali
progo, in jih je šest ubil.

ma uporabil svojo navzočnost na
zborovanju zato, da zastopnikom
češkega ljudstva, ki so prihiteli
na zborovanje od blizu in daleč,
pove ravno to.”

Saj verjamemo, da imajo sedaj
vse prizadete vlade polna usta ob¬
ljub. Besede so poceni. Kako bo
z izpolnitvijo, pokaže šele bodoč¬
nost. Prepričani pa smo, da ne
bo nobena vlada dala tega, česar
ne bo morala dati. Ako ostane
Avstrija zmagovita, ne bo vpraša¬
nje, kaj je obljubovala takrat, ko
ji je tekla voda v grlo, ampak ko¬
liko moči bodo imeli narodi, da
prisilijo vlado na izpolnitev. In
če zmagajo zavezniki, ne bo nič
drugače.

BURCEV.

Petrogradski poročevalec lista
“Temps” poroča, da je dobil zna¬
ni ruski revolucionar Burcev do¬
voljenje, da se sme vrniti v Rusi¬
jo. Prepovedano pa mu je biva¬
nje v Petrogradu in Moskvi ter
tudi potovanje v inozemstvo.

Kakor znano, se je Burcev ob
izbruhu vojne vrnil v Rusijo, pa
so ga takoj prijeli in pognali v
Sibirijo.

ŠVICA IN VOJNA.

Italijanska vlada je ustavila
prevažanje živil čez italijansko o-
zemlje v Švico. Ker gorata Švica
seveda nima sama dovolj živil in
drugih poljskih pridelkov, da bi
mogla izhajati, jo je italijanska
prepoved hudo zadela. Švica zdaj
grozi, da bo iztirala vse italijan¬
ske državljane, ki žive na njenem
ozemlju, če bi se z italijansko vla¬
do ne mogla sporazumeti glede

dovoza živil. Teh Italijanov
Švici je nad 200,000.

BELGIJSKI BEGUNCI.

Vsega skupaj je prišlo na Nizo¬
zemsko en miljon beguncev iz
Belgije. Po padcu Anverse jih
je bilo naenkrat največ tam,
namreč 720,000. Od tedaj so pri¬
hajali in odhajali, kakor jim je
kazalo. •— Največ se jih je vrnilo
v Belgijo in vračajo se še sedaj,
mnogo se jih pa tudi preseli na
Angleško.

Meseca maja je bilo na Nizo¬
zemskem le še 80,000 belgijskih
beguncev. Od teh jih živi 25.000
na lastne stroške, ostali pa se
preskrbujejo iz javnih sredstev

Konzularne

st

sodnijske
vojaške

zadeve

•S

vMir

^Milivaukee^Vis.

Največja slovanska tiskarna v Ameriki je

= Narodna Tiskarna —

2146-50 Blue Island Avenue, Chicago, II«.

Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem
Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Nai
posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. ■

“PROLETAREC” se tiska v naši tiskarni

3 pristne pijače,
2 zdravilne.

VO,

‘managerjev’ Job C3SU e

»instituciji i

POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČARJI!

Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranite de
ako kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa radi tega,
jaz ne plačujem dragih agentov ali
opravljam sam vse posle.

Moje tvrdka je prva in edina samostojna v Ame g lopovščina
ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinovec in
vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pris, j (
ki nosijo na steklenici napis: “IMPORTED”. Tudi i
lujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranjski G
čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, ko!
jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam samo na deb|'

Pišite po cenik.

A. HOEffAI,  600 N. Chicago, St., JOLIET,

Skalni

O«*

r ^solili

? 1» se 130
j njimi L

U  zaiii " 1
P v  ,
Lju častil

štrajka in

>je t0ŽlH

> P role ! f

se ogli

jttt . v
/bivši časti
Obtoži

, oficirjem

^se očita
jipt reči, u
•j škoduje d
jj denarja
«s» pijanost
[udi umor.
feje torej p

Kga izmed
denar, ld ,
iHteta za pl
letoma v (
ipPerry. D:
Oni, ki so skl
to edina p<
Biliče reorg;
sranu

:

:


J^ADAR potrebujete društvene po¬
trebščine kot zastave, kape, re-
galije, uniforme, pečate in vse drugo
obrnite se na svojega rojaka

F 1 . KERŽE CO.

2711 South Mlllard Avenue.

CHICAGO, ILL.

Cenike prejmete zastonj.

Vse delo garantirano.

**&>++&***

Splošna napaka.

LOUIS RABSEL

moderno urejen salu n

NA 460 GRAND AVE., KENGSIiA, Wis

Telefon 1199

PHONE; CANAL 3014

POZOR! SLOVENCI! POZOR!
SALOON

s modernim kegljščen
Bivši Martin Potokar plače

Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in
druge raznovrstne pijače ter unijske
smodke. Potniki dobe čedno prenočišče
za nizko ceno.—Postrežba točna in iz¬
borna. — Vsem Slovencem in drugim
Slovanom se toplo priporočata

JAZBEC & OMAHEN

1625 S. Racine Ave., Chicago, IIH

KI. h.  Weisskopf, M, 0,

Izkušen zdravnik.

Uraduje od 12 A. M. —3 P. M.
in od 8—10 P. M. V sredo in n®
deljo večer neuraduje.

Tel. Canal 476.

1801 So. Ashland are.

Tel. residence: Lavra dale 899A


Edini slovenski pogrebnik j|

MARTIN BARETINČIC

324 BROAD STREET TEL. 1475 JOHNSTOVVN, PA.

* EL1JCIR.

BiTTER-WlHE

7"  6| W wiN E  'k

TRINE novo

horke VINO

Na tisoče ameriškega ljudstva trpi na
teškoeah v drobu in najnavadnejša med
temi je konstipacija ali zapeka in njene
komplikacije. Večina teh trpečih ljudi dela
enoinisto napako, to je da se poslužuje kro¬
glic in razne čistilne medicine, ne da bi se
prej prepričali, dali so taka sredstva škod¬
ljiva ali ne. Vsako drastično čistilno sred¬
stvo, katero povzroča telesno slabost in ki
človeka navadi na neprestano vživanje te
vrste medicine, je škodljivo. Ako trpite n3
zapeki ali na kaki komplikaciji t« teškoče,
vzemite sredstvo, katero vam bo ne samo
pomagalo temveč bo obenem tudi pokrep¬
čalo prebavne organe. To sredstvo je

TRINERJEVO AMERIŠKO
ZDRAVILNO GRENKO VINO.

Izdelano je iz rdečega vina in zdravil¬
nih zelišč — laksativno, okrepčujoče in daje
prijeten duh — ter je namenjeno v pomoč
zoper sledeče teškoče:

si mislimo
i vsa ol
nikdar sli;
kupčija ra
mas
iste organiz;

odli
Usvojili loj
i tudi tulu
bi bilo v Ci
i ravnatei
sicllerja več
s ameriškega
?tni miličar j
lijejo štrajl
[ f . Kapitali
lupil tudi
»»ga absol
hdlovvsl
pugar ne bi
s e grehe, ec
ps svet v Ci
gospodarji
te briea v
J>i milost
|i so to vi 1
‘tekor drž;
** korumpi
^Pcija prič

ZAPEKA,

IN NJENE KOMPLIKACIJE,
NEPREBAVNOST,

VETROVI,

BOLEČINE V DROBU,
ŽELODČNE BOLEZNI,
NERVOZNOST
IN SLABOST.

Deluje dobro zoper vse bolezni, ki izvirajo ali so v zvezi
z zapeko in slabostjo. Vsledtega bi se moralo rabiti takoj, eim
se opazijo prva znamenja. Cena $1.00. V lekarnah.

JOS. TRINER

izdelovalec,

1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, Dl.

Ako vas muči revmatizem ali neuralgične bolečine, po¬
skusite Trinerjev liniment. To sredstvo takoj pomaga. Cena
25 in 50 centov. Po pošti 35 in 60 centov.

mr

čn

Po to

post me,
'J 6  oevan
'^ite Sta

flhvll

kov n;
čolna,
j. ! z  Wr
,>,kak


ena

e  izbor

»S* od ■

ikSist v

Ut<

t Ha d r

>>'

^ at °.
''Je!' 1 " 11 1

>C dse
v° m a

K  ’ sicer v

1

X "H

k>>

\>w

to«

M 4 * 2

i,j &l. V

Po